ŠOLSKA PRAKSA

Prehrana v osnovnih šolah
Urška Filač, profesorica biologije in gospodinjstva, Osnovna šola Koper
Vsakodnevno slišimo različne teme, ki so tako ali drugače povezane s šolsko prehrano.
Največkrat nas mediji opozarjajo, da hrana v šolah ni zdrava, da jemo »poljsko« meso, da se
bo svinjsko meso podražilo zaradi prašičje kuge, da je na šolah slaba kvaliteta hrane, in še bi
lahko naštevala. Nikoli pa nisem zasledila, morebiti sem kdaj zamudila ali samo preslišala
kakšno oddajo, kako izbirčna je današnja mladina in čemu je tako.
V članku bi rada predstavila prehrano na osnovni šoli, izbirčnost današnjih učencev, stopnjo
zadovoljstva učencev s šolsko malico in kosilom s pomočjo anketnih vprašalnikov ter nenazadnje svoje delo, ki ga z veseljem opravljam.
jemo vsi, ki smo na delovnem mestu organizatorja
šolske prehrane. Velikokrat se sprašujem, kako bi
sploh lahko ustregla vsem učencem, učiteljem in
nenazadnje tudi staršem. Odgovor je, da težko in
nikoli! Moja glavna naloga je načrtovanje oz. pisanje jedilnikov. Jedilnike načrtujem tedensko, saj
sem ugotovila, da mi takšen način najbolj ustreza.
Hkrati pa je naša šola tako velika (966 učencev), da
se dejavnosti iz dneva v dan spreminjajo, kar seveda vpliva na načrtovanje le-teh.
Pri organizaciji šolske prehrane moramo upoštevati smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih:
- priporočila glede energijskih in hranilnih vnosov, ki so prilagojene različni starostni skupini;
- želje otrok in mladostnikov, seveda do te mere,
da je prehrana zdravstveno ustrezna in sestavljena po strokovnih smernicah.

PRIPOROČILA PRI NAČRTOVANJU JEDILNIKOV
Zaposlena sem na Osnovni šoli Koper kot organizator šolske prehrane in tudi kot učiteljica gospodinjstva. Pred tem sem bila zaposlena še na drugih
šolah v različnih regijah po Sloveniji. Glede na to,
da nisem takoj dobila zaposlitve, sem imela možnost, da sem spoznala delo organizatorja šolske
prehrane, ki se od šole do šole zelo razlikuje. Zelo
zanimivo, da gre za isto delo, iste naloge, ki so natančno opredeljene v pogodbi o zaposlitvi, a hkrati
tako različne. Ugotovila sem, da z menjavo delovnega mesta postaneš spet začetnik in traja kar nekaj časa, da ponovno usvojiš delo.
Na svoji poklicni poti sem imela možnost spremljati prehranske navade otrok na različnih šolah oz.
ugotavljati izbirčnost današnjih učencev. Naj poudarim, da še vedno ostaja majhen odstotek tistih,
ki jedo vse in jih ne smemo metati v isti koš. Prepričana sem, da se z omenjenimi težavami srečuDidakta

16

Pri sestavi jedilnikov je potrebno upoštevati tudi:
- pestro sestavo jedilnikov, ki naj se ne ponovijo
prej kakor v treh tednih,
- priporočila glede pogostnosti uživanja priporočenih živil,
- hranilno bogato hrano, ki vsebuje dovolj svežega sadja in zelenjave,
- zadostno količino tekočin ali napitkov,
- priporočila glede uživanja odsvetovanih, hranilno revnih živil,
- kakovost ponudbe,
- ustrezno organizacijo prehrane z vsemi obroki
glede na čas oz. trajanje pouka ali varstva (Gabrijelčič Blenkuš 2005).
Upoštevanje strokovnih smernic pri načrtovanju
jedilnikov nam omogoča, da skrbimo za zdravo
rast in razvoj naših učencev ter skušamo izoblikovati kar se le da zdrave prehranske navade. Seveda
pa na prehranske navade vplivajo še številni drugi dejavniki, kot so vera, zdravstveno stanje posameznika, družina, vrstniki, izobrazba, denar, čutila,
okolje, mediji itd.

ponudili stare slovenske jedi (npr. štruklje, zeljne
krpice), smo ravno tako doživeli negativen odziv.
Na splošno otroci nimajo navade poskusiti novih
jedi, razen če jih pri tem kdo vzpodbuja. Hkrati pa
je dokazano, da otrok sprejme novo jed šele po večjem številu poskusov, če vztrajamo.
IN KAKŠNO JE REALNO STANJE NA ŠOLI?
Šolsko prehrano v osnovnih in srednjih šolah ureja
Zakon o šolski prehrani (Ur. L. RS, št. 43/2010). Zakon o šolski prehrani ureja organizacijo šolske prehrane za učence in dijake, subvencioniranje šolske
prehrane ter nadzor nad izvajanjem tega zakona.
Šolska prehrana obsega zajtrk, malico, kosilo in
popoldansko malico. Večina otrok na naši šoli je
prijavljenih na šolsko malico (97,3 %). V skladu z
Zakonom o šolski prehrani vsako leto anketiramo
učence in preverimo stopnjo zadovoljstva s šolsko
prehrano. S tem dobimo vpogled o stanju prehrane na šoli, kar nam pomaga pri sestavljanju jedilnikov. Sčasoma zadovoljimo vse več učencev in drugih udeležencev v tem začaranem krogu.
Pri anketi, ki sem jo izvedla v mesecu novembru
2019, je sodelovalo 224 (49 %) fantov in 237 deklet
(51 %). V spodnjem grafu je razvidno, da je anketo
izpolnilo največ učencev iz 5. razreda (28 % učencev), sledijo učenci 6. razreda (24 %), 4. razreda (21
% učencev), 8. razreda (13 % učencev) in najmanj iz
7. in 9. razreda (7 % učencev).

0%

10%

20%

30%

4.
5.
6.
7.
8.
9.

Odstotek anketiranih učencev
Učence smo povprašali, katere malice so njihove
najljubše. Učenci imajo za malico najraje čokoladni
namaz (91 %), hot dog (79 %), koruzne kosmiče (78
%), francoski rogljič (77 %), pico (75 %), salamo (71 %),
maslo in marmelado oz. med (68 %), jogurt (64 %),
tunin namaz in mlečni zdrob (63 %). Nekoliko manj
priljubljene malice so pašteta (57 %), sir in sirni namazi (48 %), mesno-zelenjavni namaz (41 %).

17
Didakta

KAJ DANES JEDO OTROCI?
Za zajtrk belo pekovsko pecivo, sladke industrijske
kosmiče, za kosilo sladkorje v testeninah, škrobnih
prilogah in sladicah, za večerjo sladke instant kaše,
vmes še sladke in slane prigrizke. To je tipičen jedilnik sodobnega otroka (Vozel 2016). Da ne pozabimo še na bonbone, lizike, čokolade, ki jih otroci
dobijo bodisi od staršev, sorodnikov, vrstnikov ali
na rojstnodnevnem praznovanju. In kje je sadje
in zelenjava? Zaradi rednega konzumiranja industrijske prehrane se otroku okus bistveno spremeni. Obilica moderne sladke hrane je vzrok, da
se mu sadje preprosto ne zdi več dovolj sladko in
ga odklanja. Posledica je vidna tudi na šolah, saj
opažamo, da se večina sadja oz. zelenjave od šolske malice vrne nazaj v šolsko kuhinjo. Nezdrave
prehranske navade, zlasti neprimerna izbira živil
in neredna prehrana, povzročijo slabše počutje in
slabšo delovno storilnost, hkrati vplivajo na zmanjšano odpornost organizma in so dejavnik tveganja
za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni v poznejšem življenjskem obdobju (Gabrijelčič Blenkuš 2005).
Glede na to, da je Slovenija majhna dežela, v njej
najdemo precej pester nabor tradicionalnih jedi.
Na primer, če smo na Primorskem poskusili s kakšno novo jedjo, ki ni tipična za to območje, je logično, da so jo učenci odklanjali in je bil odziv nanjo
negativen oz. so jo negativno sprejeli. Tudi ko smo

ŠOLSKA PRAKSA

0%

20%

40%

60%

80%

100%

tunin namaz
maslo, med, marmelada
čokoladni namaz
salama
hrenovka
francoski rogljič
sir in sirni namazi
koruzni kosmiči
jogurt
mlečni riž, zdrob
pašteta
mesno-zelenjavni namaz
pizza
imam rad

ne maram

Nabor različnih živil pri šolski malici

Rezultati me niso presenetili, saj sem na vseh šolah
dobila popolnoma identične. Vsa živila, ki niso zdrava, imajo učenci najraje ne glede na regijo bivanja.
Viri navajajo, da je taka hrana energijsko gosta, saj
vsebuje malo esencialnih hranil, kar je povezano s
prekomernimi vnosi energije in posledično z debelostjo. Vzrok lahko pripišemo tudi prehitremu
Didakta

18

praznjenju vsebine želodca glede na energijo in
majhne nasitne vrednosti take hrane ob hkratni
premajhni telesni dejavnosti. Energijsko gosta hrana se glede izpraznjene kcal na minuto hitreje prazni iz želodca in zato hitreje obremeni presnovo z
dvigi glukoze, maščobnih kislin in drugih hranil v
krvi (Gabrijelčič Blenkuš 2005).

in vitamina D. Zelenjava, ki jo naročamo, mora biti
integrirana ali iz ekološke predelave. Učenci imajo
ves dan na razpolago vodo ali nesladkan čaj. Med
vmesnimi obroki imajo možnost, da si pridejo iskat sadje v jedilnico. Poleg tega imajo še dodaten
obrok sadja in zelenjave oz. mleka, saj smo vključeni
v Shemo šolskega sadja in mleka. Človek bi rekel,
vsega preveč. A kljub temu se dogaja, da eni prihajajo domov lačni. Vem, da spodnji jedilnik ne more
biti všeč vsakemu posamezniku, tega se zavedam,
vendar sem prepričana, da učitelji s svojo navzočnostjo bodisi pri malici ali pri kosilu s svojim pozitivnim
komentarjem pripomorejo k temu, da učenec novo
jed vsaj poizkusi. Sama se bom še vedno trudila in
občasno poskusila s kakšno novo jedjo, saj sem prepričana, da se dolgotrajni trud obrestuje.
LITERATURA:
- Komisija za pripravo strokovnih podlag vezanih na Zakon o
šolski prehrani (2010): Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Ljubljana.
- Gabrijelčič Blenkuš, M. in drugi (2005): Standardi zdravega
prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5.
- Hlastan Ribič, C. in drugi (2008): Praktikum jedilnikov zdravega prehranjevanja v zgojno-izobraževalnih ustanovah.
Ljubljana: Ministrstvo za zdravje in Zavod Republike Slovenije
za šolstvo.
- Vozel, M. (2016): Nezdrave prehranske navade otrok: So krivi
starši? V: Medicina in ljudje. Skupina prvinska hrana. Dostopno na: https://www.prvinskahrana.si/clanki/nezdrave-prehranske-navade-otrok-so-krivi-starsi/, september 2016.

MALICA

KOSILO

MALICA OPB

žemlja s semeni (G,S)
mortadela (G)
kisla kumarica
manj sladek sok

goveja juha z ribano kašo
(G, L, J)
piščančji paprikaš
polnozrnat kus kus (G)
zelena solata

topljen sirček (L)
koruzna bombetka
(G, S)

orehova štručka (G,
L, O)
BIO kaki

svinjski zrezek v naravni
omaki
koruzni kmečki svaljki (G,
J)
BIO vitaminska solata

temna kajzerica (G,
S)
jogurt s sadjem (L)

polnozrnata ovsena
kaša z BIO mlekom
in suhim sadjem ter
čokoladnim posipom
(G, L)

BIO špinačna kremna
juha (L)
puranji zrezek na žaru,
dušena zelenjava, pečen
krompir
BIO zeljna solata

sirni namaz (L)
ajdov kruh (G)

pirin kruh (G, S)
BIO skutni namaz (L)
manj sladek čaj

BIO ohrovtova mineštra z
govejim mesom, korenčkovo pecivo (G, L, J, O)

grisini (G, L, J)
klementina

rženo pecivo (G)
sadni jogurt (L)

testenine z lososom in
smetano (G, L, J, R2)
kristalka s koruzo

BIO kakavovo mlečno pecivo (G, L)
kivi

LEGENDA:
G: gluten
L: laktoza
J: jajca
S: soja
O: oreščki
A: arašidi
R2: ribe
M: mehkužci
R1: raki
SS: sezamova
semena
Z: listna zelena
VB: volčji bob
GS: gorčično
seme
Ž: žveplov dioksid in sulfiti

ŠS: Bio mleko in korenje iz EU šolske sheme

19

Primer tedenskega jedilnika
Didakta

PET

ČET
SŠZ

SRE

TOR
SŠM

PON

IN KOSILO?
Na šolsko kosilo je prijavljenih približno 850 učencev. Ko smo učence povprašali, katerih novih jedi si
želijo pri kosilu, so navedli: pomfrit, hamburger, čevapčiče, palačinke z Nutello, piščančje medaljone,
pizzo in ocvrto meso. Učenci so izbrali živila, ki so v
skupini energijsko gostih živil, z visoko vsebnostjo
maščob in sladkorjev. In tukaj se mi znova poraja
vprašanje. Ali so učenci tako hrano navajeni jesti
od doma? Poznajo samo hitro pripravljeno kosilo?
Ali gre zgolj za odraz moderne družbe, v kateri živimo, kjer starši nimajo več časa kuhati zaradi hitrega
tempa življenja?
Pri anketiranju me je zanimalo tudi, katerih jedi
učenci ne marajo. Največ učencev je odgovorilo, da
pri kosilu ne poje zelenjavne juhe, testenin s tunino
omako, rib, krompirja in različnih solat.
Za konec bi predstavila še primer tedenskega jedilnika iz Osnovne šole Koper. Kot sem navedla že na
začetku, se trudim, da je prehrana uravnotežena in
raznolika. V obroke redno vključujem sadje in zelenjavo, kakovostna ogljikohidratna živila, kakovostna beljakovinska živila ter kakovostne maščobe.
Prednost dajem ekološki in integrirani pridelavi, saj
se zavedam, da je zelo pomembna kvaliteta prehrane. Vsak drug teden učencem ponudimo ribe,
ki so bogat vir omega 3 maščobnih kislin, kalcija