Na četrtkovi seji izvršnega sveta so med drugim analizirali delovni čas v občini Velenje. Ugotovili so, da večina delovnih organizacij razen Reka, Modnega salona, Elk-roja in TU§, pričenja z delom zjutraj ob sedmi uri, vendar pa nastajajo zaradi neusklajenosti nekateri problemi, predvsem pri prevozu na delo, varstvu otrok in tako dalje. Člani izvršnega sveta so menili, da je potrebno republiškemu izvršnemu svetu posredovati mnenje, da je bil pristop k spremembi delovnega časa neustrezen in nestrokoven, saj v Sloveniji nismo pripravili strokovnih analiz, ki bi utemeljevale večjo produktivnost. Prav gotovo pa bi bilo potrebno pred tem opraviti poskus v manjšem obsegu. Nedopustno je, da je ostalo to področje, ki bi ga morali enotno urejati v vsej republiki, prepuščeno odločitvi posameznih občin, ki so zelo različno ukrepale. Ugotovili so tudi, da nekatere delovne organizacije v občini Vele- nje niso upoštevale priporočil zadnje seje skupščine občine Velenje. S tem smo utrpeli precejšnjo materialno in še večjo politično škodo in težkih stabilizacijskih nalog s lakšno neenotnostjo gotovo ne bomo mogli uresničevati. Oceno o tem naj pripravita za naslednjo sejo 'občinske skupščine tudi predsedstvo sindikata in občinskega komiteja Zveze komunistov. Sprejeli so še usmeritev, da pričenjajo delovne organizacije, ki imajo delo organizirano v večih izmenah, delo ob 6. uri zjutraj, ostalim službam v delovnih organizacijah in družbenih dejavnostih pa priporočajo, da ohranijo pričetek delovnega časa ob 7. uri zjutraj. To stališče so posredovali tudi svetu osmih občin zaradi poenotenja delovnega časa v regiji. Oba komiteja so zadolžili, da skupaj z gospodarsko zbornico in organizacijami združenega dela vodijo aktivnosti za prehod na enak delovni čas. Miran Kumer Miran Kumer V Skopju je bilo pred nedavnim državno tekmovanje kovinarjev. V konkurenci varilcev TIG je sodeloval tudi Miran Kumer, delavec šoš-tanjskih termoelektrarn. Se- veda je naprej zmagal na občinskem, nato še na republiškem. na nedavnem državnem tekmovanju v Skopju pa je v močni in hudi konkurenci svojil odlično četrto mesto. »Na državnem tekmovanju sem letos nastopil že tretjič. Vsako tekmovanje pripomore k večji delovni uspešnosti, zato je prav. da se takole srečamo, izmenjamo izkušnje. domov pa se vračamo z bogatejšimi in novimi spoznanji. Že sama uvrstitev na državno tekmovanje je zame velik uspeh, zato serr. četrtega mesta še toliko bolj vesel. Vsak tekmovalni dosežek je znatna spodbuda za nadaljnje delo. Potrudil se bom. da bom tako uspešen tudi na svojem delovnem mestu v šoštanjskih termoelektrarnah,« je povedal ob vrnitvi Miran Kumer. Dogovorili so se tudi, da naj delovne organizacije v letnih planih načrtujejo tudi izkoristek delovnega časa. Komite za gospodarstvo bo usklajeval enotno izrabo delovnega časa. Skušali bodo doseči, da bi delovne organizacije proste sobote in druge proste dni enotno načrtovale. Člani izvršnega sveta so na zadnji seji govorili še o poročilu o izvajanju odlokov o komunalni ureditvi in komunalnem redu v občini Velenje. Posamezne inšpekcijske službe kontrolirajo izvajanje odloka o javnem redu in miru ter komunalni ureditvi, o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v občini Velenje, odlok o ravnanju s plodno zemljo in z izkopanim materialom pri izvajanju gradbenih del na območju občine Velenje, odloka o izobešanju zastav, o obveznem zbiranju in odvažanju smeti ter odpadkov iz gospodinjskih in drugih virov v mestih Šoštanj in Titovo Velenje ter odloka o tržnem redu za poslovanje trga na drobno v občini Velenje. Člani izvršnega sveta so menili, da je potrebno v poročilu, ki ga bodo predložili v obravnavo ludi delegatom občinske skupščine, ugotoviti dejansko stanje na tem področju. Spregovorili pa so še o problematiki ogrevanja. V Našem času smo že pisali, da nekaterih objektov v Titovem Velenju niso mogli pravočasno priključiti na toplovodno ogrevanje. Člani izvršnega sveta so zadolžili samoupravno delavsko kontrolo pri samoupravni stanovanjski skupnosti, da ugotovi, kdo je kriv, da so pričeli to problematiko razreševati tako pozno. Komisija mora o tem poročati izvršnemu svetu do 15. novembra letos. Predlagali so, da krije amortizirani del stroškov za radiaiorje samoupravna interesna stanovanjska skupnost, ostali d£f pa delovne organizacije, ki imajo pravico uporabe teh stanovanj in stanovalci. Radiaiorje, ki so najbolj kritični, je potrebno popraviti. Skupaj s predsedniki hišnih.svetov pa je potrebno v času lclošnje kurilne sezone pregledati vse toplovodne instalacije in vse, ki jih je potrebno popraviti, vključiti v delovni program stanovanjske skupnosti za leto 1984. M. Z. In spet bodo zagorele svečke. Prižgali jih bodo tisti, ki se z ljubeznijo v srcu spominjajo svojih dragih. Vnuček jo bo prižgal babici, sin očetu ... Povsod bo viden plamen, ki bo potrjeval, da nikoli ne pozabimo tistih, ki so bili nekoč naši, tistih, ki smo jih imeli radi in jih spoštovali. Občani se bomo poklonili tudi spominu padlim in streljanim za svobodo in mir, enakopravnost med narodi in narodnostmi. Poklonili se bomo tistim, ki so najbolj dragoceno, kar so imeli, svoje življenje, žrtvovali za lepšo prihodnost. 0K ZKS Mozirje Ocena lastne aktivnosti V sredo 2. novembra se bodo na .sejf zbrali člani občinskega komiteja zveze komunistov Mozirje. Najprej bodo ocenili uresničevanje sklepov prejšnjih sej, nato pa obravnavali potek evidentiranja novih vodstev osnovnih organizacij in priprave na volilne seje. Osrednjo pozornost bodo namenili oceni aktivnosti občinske organizacije zveze komunistov in razpravi o njenih nalogah pri nadaljnjem razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja v občini Mozirje. Razpravljali bodo seveda še o drugih pomembnih točkah. Predstavitev razvojnih in proizvodnih dosežkov Vsako leto Gorenje v mesecu oktobru predstavi poslovnim sodelavcem in drugim razvojne ter proizvodne dosežke ter jih tako seznanja s tekočimi nrizadevanji in načrti za prihodnje. Letošnji sejem so odprli v soboto s priložnostno slovesnostjo, v kateri so nastopili Rudarska godba Velenje, godbeniki iz Mute, mešani pevski zbor Gorenje in solistki iz Ontra srednjih šoL O pomenu te prireditve, ki je že osma doslej, je spregovoril predsednik začasnega kolektivnega poslovodnega organa sozda .Gorenje, Herman Rigelnik. Po njegovih besedah so si s proizvodnim načrtom za letos, ki so ga sprejeli, kot je poudaril, šele po ukrepih družbenega varstva, v Gorenju postavili izjemno zahtevne cilje, še zlasti za zadnje mesece. Načrtu se z izrednimi napori vztrajno približujejo. Tako so " jjčno proizvodnjo v prijavi z enakim obdob- jem lani oovečali skoraj za 100 odstotkov, konvertibilni izvoz bodo uresni- čili v vrednosti več kot 100 milijonov dolarjev, po storilnosti pa se je Gore- nje spet začelo izenačevati s sorodnimi podjetji v najbolj razvitem svetu. (Dalje na 6. strani). Občina Velenje Ob dnevu mrtvih TITOVO VELENJE: Komemoracije ob dnevu mrtvih bodo ob centralnih spomenikih padlim in streljanim, v petek, 28. oktobra: — ob 16. uri na pokopališču v Podkraju — program pripravijo dijaki CSS Titovo Velenje — ob 16.30 uri pred spomenikom talcev v Starem Velenju s programom. Program bodo pripravili učenci osnovne šole Gustav Šilih — ob 17. uri pred spomenikom NOB na pokopališču Šmartno v Titovem Velenju s programom, ki ga bodo pripravili učenci osnovne šole Miha Pinter-Toledo — ob 17.30 uri na Titovem trgu s programom učencev osnovne šole Anton Aškerc TOPOLŠICA: Istega dne pa bo ob 16. uri komemoracija tudi pred spomenikom padlih borcev in žrtev fašističnega terorja v Topolšici. V Titovem Velenju bo na komemoracijah poleg šolske mladine in učencev osnovnih šol sodelovala tudi Rudarska godba. Občinski odbor ZZB NOV Velenje vabita borce občine Velenje, mladino in vse ostale občane. da se spominskih svečanosti udeležijo v čim večjem številu. ŠOŠTANJ: Osrednja svečanost ob dnevu mrtvih bo v nedeljo ob 10. uri pred glavnim spomenikom na Trgu svobode. ŠMARTNO OB PAKI Spominu vseh padlih in vsem žrtvam fašističnega nasilja se bodo v Šmartnem ob Paki poklonili v torek ob 9.30 uri pri centralnem spomeniku Krajevna skupnost Solčava Nov gasilski dom Jeseni leta 1944 je na področju Gornje Savinjske doline nastalo obsežno osvobojeno ozemlje, ki je imelo izreden pomen za nastanek in razvoj ljudske oblasti v vsej Sloveniji. Okupator je seveda besnel in njegov maščevalni pohod v oktobru je bil neizprosen. V povračilnih ukrepih je bila zlasti prizadeta partizanska Solčava, ki so jo okupatorji skoraj do tal požgali, veliko krajanov je umrlo, mnogo pa jih je doletela usoda zaporov, taborišč in izgnanstva. V spomin na ta tragičen dogodek slavijo prebivalci krajevne skupnosti Solčava 24. oktobra svoj praznik. Tudi letos so ga obeležili s pomembno delovno zmago. Ob nedeljskem praznovanju so namreč namenu izročili nov gasilski dom, ki je plod izjemne prizadevnosti domačih gasilcev in pomoči krajanov. Praznik krajevne skupnosti Solčava so s svojim srečanjem obogatili tudi koroški borci, katerih odbor ie partizanskim aktivistom tega področja podelil' priznanja osvobodilne fronte. Po slovesnosti so si vsi udeleženci ogledali tudi dopolnjeno in obogateno spominsko sobo NOB v Solčavi. Obletnica prve frontalne bitke V nedeljo dopoldne je bilo slavje tudi na partizanski Čreti. Na mestu, kjer so borci Štajerskega bataljona 26. oktobra 1941 izvojevali zmago s premočnim sovražnikom v prvi frontalni bitki slovenskih partizanov, so s priložnostno slovesnostjo počastili obletnico tega pomembnega dogodka. Slovesnost in tovariško srečanje so pripravili borci z Vranskega. cena 10 dinarjev številka 43 (696) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Titovo Velenje, 27. oktobra 1963 Izvršni svet skupščine občine Velenje Delovnega časa nismo uskladili 2. stran * OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje * 27. oktobra 1983 Kdo bo plačal radiatorje? Kurilna sezona se je v stanovanjih priklopi jenih na naš toplo- neplačevanju stanarine in bolj ali manj upravičeno stresajo svojo C MRZLO-VROCATEMA D vodni sistem pričela že skoraj pred štirinajstimi dnevi, vendar pa so nekateri stanovalci bolj ali manj preklinjajoče preživljali te dni še ob mrzlih radiatorjih. Je že tako, da tudi tokrat ni šlo vse zlahka, da poletja nismo znali izkoristiti za odpravo pomanjkljivo-sti, da je šele prvi močnejši mraz dovolj razburil duhove in prisilil hišne svete k hitrejšemu in odločnejšemu delovanju. Prav zaradi slabega dela hišnih svetov in zimskega spanja v poletnih mesecih, so nekateri stanovanjski bloki pričakali kurilno sezono povsem nepripravljeni. Nepripravljeni zato, ker ponekod niso bile odpravljene pomanjkljivosti, ki omogočajo kar najbolj nemoteno ogrevanje. Največje težave pa so na Foitovi 2, 4, 6, 8 in 10 ter na Prešernovi 9 a in b ter na Jenkovi 9, 11. Seveda bi bilo. nepravično pokazati na hišne svete, kot edine krivce za neurejeno stanje. Njihova premajhna iniciativnost ne more biti razlog, da problem kljub vsemu ni pravočasno rešen, da stanovalci razburjeni razpravljajo po hodnikih o neodgovornih delavcih, zavzemajo sklepe o jezo na vse, ki bi kakorkoli lahko pripomogli, da bi bile njihove zagate že odpravljene, pa tega niso storili. In kaj je jabolko spora'.' To so pred dvanajstimi leti lepi radiatorji MOL z Madžarske, ki so sedaj po mnenju stanovalcev bolj podobni zakrpanemu ementalcu in ki zahtevajo vsakodnevno skrbno nadzorstvo, saj jim je zaradi njihove nezadovoljive kakovosti in zaradi direktnega sistema toplotnega ogrevanja, ki povzroča agresivnost sistemske vode, v nesezoni pa pomanjkanje vode v radiatorjih, zaradi velikih stolpnic, kjer so v spodnjih nadstropjih potrebni visoki tlaki ali zaradi nevgrajenih spodnjih ventilov, zaradi Česar je potrebno ob varjenju vsakega radiatorja, izklopiti celo stolpnico, življenjska doba že potekla. Dejansko stanje pa je eno in Pravilnik z dolgim imenom o minimalnih tehničnih in drugih normativih ter standardih za vzdrževanje stanovanj, drugo. Ta namreč za te radiatorje predvideva 20 let življenjske dober. Tako radiatorji sedaj (dejali smo, da je od njihove vgradnje minilo 12 let), še sploh niso amortizirani. Iz tega lahko sklepamo, da so v zmoti stanovalci ali pravilnik. So morda krivi radiatorji ali naš direktni toplovodni sistem, ki uniči predčasno še po pravilniku mnogo trajnejše radiatorje. Poceni obračan stanovanjski dinar se nam že otepa na vsakem koraku. Vedno težje vzdržujemo propadajoče objekte in naprave. Pa smo še mlado mesto, ki bo največje breme svojega hlastanja za poceni gradnjo in slabimi materiali plačevali šele v prihodnosti. Le kdo bi danes mislil na jutri? No, vrnimo se k radiatorjem. Ti so dotrajani in to priznava tudi Vekos, ki najbrž skoraj raje zaračunava varjenja kot vgrajuje nove. Smo morda že blizu cilja in je tu glavni zadržek, da do zamenjave radiatorjev še ni prišlo? Ne, pot je, žal, še vedno močno zapletena. Ker radiatorjem predpisana življenjska doba še ni potekla, samoupravna interesna skupnost občine Velenje še slišati noče, da bi pokrila tudi plačila neamortiziranega dela radiatorjev. Kako torej iz te kaše? Samoupravna interesna stanovanjska skupnost zahteva, da neamortiziran del plačajo stanovalci (očitno so se prevtč ogrevali pa je radiatorje zato pobralo) ali investitor ali pa oboji. V preteklem letu je bil takšen sporazum narejen za Šaleško 2, v letošnjem pa pred kratkim še za Foitovo 6 in 8. Investitor TGO Gorenje je prispevala 50 odstotkov sredstev, SIS 40 odstotkov, stanovalci pa 10. TGO Gorenje se je za tak korak odločila kljub velikim poslovnim težavam in kljub pomanjkanju denarja za te namene. Preseneča pa odklonilno stališče drugega investitorja, DO RLV, ki je investirala izgradnjo stanovanjskih blokov, in sicer Foitovo 2, 4 in 10. Doslej ta investitor še ni pokazal volje za sodelovanje. Najbrž ima utemeljene razloge, prav pa hi bilo (pravzaprav edino razumljivo) če nT jih tudi oznanil. Rešitev torej ni enostavna (ali pa tudi), vsekakor pa je preložena na prihodnjo pomlad. Vekos namreč že ogreva tudi te problematične stanovanjske objekte, vendar pa bo vse povsem dotrajane radiatorje ob ponovnih okvarah izklapljal. Stanovalce je že zeblo in jih očitno še bo. Na njihova vprašanja in zahteve, ki so resnično upravičene, je doslej odgovarjal predvsem Vekos, morda malo tudi iz svojega zornega kota, toda drugih ni bilo. Tudi na zadnjem sestanku pred desetimi dnevi, ki so ga sklicali na pobudo stanovalcev omenjenih blokov, se je večina vabljenih vzdržala. Če bo takšne pomoči v prihodnje deležna tudi načrtovana hišna samouprava, potem se ji ne obetajo rožnati dnevi. B. Zakošek Šmartno ob Dreti Malčki veseli vrtca Ob prazniku krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti so v tem kraju v nedeljo namenu izročili nov otroški vrtec ob posodobljeni osnovni šoli in novem večnamenskem prostoru. Vrtec z obema omenjenima pridobitvama je sad solidarnosti prebivalcev Gornje Savinjske doline, izražene v dosedanjih obdobjih plačevanja občinskega samoprispevka, seveda pa ne smemo pozabiti izjemne mere pomoči in sodelovanja krajanov ter drugih dejavnikov. V Šmartnem ob Dreti so krajani svoj praznik namenili obletnici požiga vasi leta 1944, ko je okupator v povračilnih ukrepih zoper osvobojeno ozemlje Gornje Savinjske doline prizadel tudi ta kraj. Poleg otvoritve vrtca so pripravili slovesnost tudi na Golih vrtačah kjer so odkrili spominsko ploščo partizanski bolnišnici. Na priložnostni slovesnosti so sodelovali borci in mladina, spomine na delovanje bolnišnice pa je vsem udeležencem obudil nekdanji bolničar Drago. Tozd — Potniški promet Prevalje Pomoč Gorenju Delavci tozda Potniški promet Prevalje so se odločili, da bodo vozili delavce Gorenja iz koroških občin v Titovo Velenje brezplačno tri sobote v mesecu ter jim na tako skufiall pmagati pri uresničevanju njihovih zahtevnih stabilizacijskih nalog. Delavci Gorenje TGO so se namreč odločili, da bodo do konca leta delali vse proste sobote, da bi kar najbolj povečali proizvodnjo in izkoriščenost obstoječih proizvodnih zmogljivosti. Pomoč delavcev Viatorjevega tozda Gorenju TGO je ocenjena ni približno 1,5 miljonov din- ZB NOV Titovo Velenje — Šmartno Obisk legendarne Osankarice ZVEZA BORCEV NOV VSAKO LETO ORGANIZIRA OBISK SPOMINSKIH OBELEŽIJ NOV. ČLANI ZDRUŽENJA BORCEV NOV TITOVO VELENJE— ŠMARTNO SO SE LETOS ODLOČILI ZA OBISK PRIZORIŠČA ZADNJEGA BOJA LEGENDARNEGA POHORSKEGA BATALJONA NA OSANKARI-CI. Zanimanje za ta izlet je bilo med člani zelo veliko, saj sta jih kar dva avtobusa popeljala proti Pohorju. Najprej so si ogledali spomenik padlim borcem NOV na Oplotnici. Dalj časa pa so se zadržali v Muzeju NOB na Osankarici in na prizorišču zadnjega boja Pohorskega bataljona, kjer so še danes vidni sledovi borbe. Tukaj so se borci poklonili spominu padlim. Pot jih je nato vodila skozi Lovrenc na Pohorju, kjer so mnogi obujali spomine na borbo za njegovo osvoboditev v avgustu 1944 in na »Lovrenško republiko«. Skozi Radlje ob Dravi pa so se polni novih vtisov vrnili domov. Ta izlet je denarno pomagal organizirati Stane Skorn- šek. Slavko Brglez Aktiv zveze rezervnih vojaških starešin Brez sodelovanja ne gre V eni prejšnjih številk Našega časa smo o priporočilu republiške konference ZRVS, da bi na šolah in v združenem delu ustanovili aktivi zveze rezervnih vojaških starešin, nekaj že napisali. Tokrat pa bomo to vprašanje obdelali nekoliko podrobneje. Aktiv ZRVS na šoli sestavljajo predvsem zaposleni delavci, ki so rezervne vojaške starešine in nekaj članov, ki živijo v krajevni skupnosti, kjer je šola. Aktiv ZRVS na ' šoli je delovna skupina za izvajanje obrambne vzgoje v okviru šolskih aktivnosti. Zato lahko v svoje vrste vključi tudi planince, tabornike, radioamaterje, strelce in druge. Aktiv ima svoje vodstvo, organizacijsko pa se povezuje z osnovno organizacijo ZRVS, če gre za aktiv na osnovni šoli. Seveda pa mora sodelovati z vodstvom šole, z odborom za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito ter drugimi krajevnimi dejavniki. Člani aktiva lahko s svojim voja-ško-strokovnim znanjem in z idej-no-politično usmerjenostjo lahko veliko prispevajo, zlasti pri iz- Koristen posvet vajanju obrambne vzgoje mladine v okviru rednega pouka, celodnevnega bivanja v šoli in domovih. Pri izdelavi in izvajanju raznih obrambnih načrtov ter usposabljanju ekip. Sodelovati morajo s šolskimi športnimi društvi, zlasti pri organiziranju pohodov, taktično — orientacijskih tekmovanjih, kar je moč povezati s krepitvijo telesnih sposobnosti in obnavljanju tradicij NOB. Predvsem pa je potrebno delovati s tistimi mladimi, ki jih zanima program in delo zveze rezervnih vojaških starešin. Pri vsem tem pa ne kaže zanemarjati tudi tiska, in sicer Naše obrambe, TV 15, raznih lokalnih in šolskih glasil, ki so še kako koristni in potrebni ob nenehnem usposabljanju in učinkovitem delovanju, bodisi aktivov, krajevnih organizacij, občinskih in republiških ZRVS. To je le nekaj nakazanih možnosti, kjer lahko člani aktiva zares uspešno delujejo. Seveda je podobnih nalog in aktivnosti še precej več, katere pa si vsak aktiv, pač glede na podane pogoje in možnosti zapiše v svoj celoletni program dela. B. M. 0 merilih toplotne energije SREDI PREJŠNJEGA TEDNA JE BIL V TITOVEM VELENJU V PROSTORIH VEKOSOVE-GA TOZDA TOPLOTNE OSKRBE DVODNEVNI POSVET DELAVCEV IN STROKOVNJAKOV KONTROLE MERIL IN PLEMENITIH KOVIN. Udeležili so se ga predstavniki iz raznih krajev Jugoslavije. obravnavali pa izključno merila toplotne energije. Saj je na tem področju še vrsto odprtih vprašanj, zlasti, ko imamo v mislih kako z manj stroški prihraniti čim več dragocene toplotne energije. Gre namreč za rešitev tehnične narave. Zato je posvet, na katerem so udeleženci prvi dan obravnavali teoretični del. toliko bolj dobrodošel in to v pravem času, ko se je pričela kurilna sezona. Izkušnje. ki so si jih na tem psvetu. katerega pobudnik je bila prav kontrola meril in plemenitih kovin iz Celja, izmenjali, bodo za vse udeležence za nadaljno delo izredno koristne. B. M. Udeleženci posveta so si v dveh dneh izmenjali vrsto koristnih izkušenj Z velenjske enote Temeljnega sodišča Rast gospodarskega kriminala in nezakonitih vselitev Kjer ni tožnika, ni sodnika," pravi star pregovor. Če pa se že kdo „spre" z zakonom, mora to svojo napako ,.opravičiti" najprej na javnem tožilstvu, mnogi kršilci pa imajo opravka še s sodiščem. In kaj je osnovna naloga sodišča? Pri izpolnjevanju z ustanovo naloženih nalog varuje sodišče svoboščine in pravice občanov, samoupravni položaj delovnih ljudi in organizacij ter zagotavlja ustavnost in zakonitost. Pri tem je zagotovljena javnost njihovega dela z javnim obravnavanjem zadev, z dajanjem obvestil zainteresiranim osebam, z obveščanjem skupščin družbenopolitične skupnosti in z omogočanjem javnosti, da se preko tiska in drugih sredstev obveščanja seznanja z delom sodišč. Le malo-kateri organ v našem socialističnem sistemu je takim javnim nadzorom kot so to neodvisna sodišča. Njihovo delo je prav zaradi tega bolj odgovorno in občutljivo. Pomembnost družbene vloge sodišča ostane marsikdaj prikrita. Najpogosteje se občani pomena te ustanove, zaradi mnogih težav v tako hitrem razvoju naše družbe, zaveda šele, ko so ogrožene njihove svoboščine in pravice do te mere, da nastalih sporov ne morejo rešiti več sporazumno. Odpo- vedo pa tudi vsi družbeni subjekti. Dinamičen razvoj, v katerem se delovni ljudje in občani vse bolj in bolj zavedajo svojih pravic, poraja vse pogostejše spore in prekrške, katerih obravnava se slej koprej konča na sodišču. To mora odločiti ali razsoditi z vso odgovornostjo. Ker mirno poravnavanje sporov pri raznih samoupravnih sodiščih še ni povsem zaživelo, tudi v velenjski enoti Temeljnega sodišča zaposleni ugotavljajo naraščanje prekrškov in drugih zadev, ki niso v skladu z zakonom. Samo v lanskem letu je moralo 10 sodnikov in 21 ostalih delavcev enote Temeljnega sodišča pravično razsoditi nad 13 tisoč raznih prekrškov. število glavnih zadev se je letos celo za 20 odstotkov povečalo, na kazenskem oddelku pa kar za 36 odstotkov. Več kot polovica obdolžencev, med katerimi je tretjina iz drugih republik, je v postopku zaradi premoženjskih prekrškov (kaznivih dejanj zoper zasebno in družbeno premoženje), zaradi katerih je oškodovano družbeno premoženje. To dokazuje, da je premoženje preslabo zavarovano in da družbena samozaščita ni dovolj učinkovita ali da je zaradi boljšega notranjega nadzora v delovnih organizacijah in učinkovitejšega dela organov za notranje zadeve odkritih toliko več kaznivih dejanj. ..Poudariti moram, da večina teh kaznivih dejanj ni toliko družbeno nevarna po svoji teži kot po številčnosti. Težjih zadev zoper družbeno premoženje prejme sodišče malo, saj je odkrivanje teh težje in bolj zapleteno. Obdolženih zaradi krvnih deliktov je okrog 10 odstotkov, prav toliko zaradi prometnih prekrškov, katerih število rahlo upada. Precej bolj zaskrbljujoče je to, da raste gospodarski kriminal, 4 odstotke vseh obdolžencev se mora na sodišču zagovarjati za takšna kazniva dejanja. Narašča tudi število nezakonitih vselitev, zaradi katerih je v kazenskem postopku že 35 ' oseb. Vse to je značilno za našo občino prav zaradi narodnostne sestave. Tu se srečujejo razne kulture, razlike v tradicijah, v pojmovanju družinske skupnosti in odnosi med občani nasploh. V populacijj, ki se preseli v našo občino, je kar precej avanturistov, katere nadaljna pot vodi v kriminal," ie povedal SODNIK DRAGO ŠINKAR. Poleg kazenskega, izvršilnega, neDravdnesa oddelka in zemljiške knjige, je drugi večji oddelek sodišča pravdni. Četrtina vseh pravdnih zadev odpade na razvezne pravde. To močno obremenjujejo delo sodišča predvsem zaradi preživninskih sporov, imetniške stanovanjske pravice, sporov o dodelitvi otrok ter težkih in dolgotrajnih postopkov pri razdružitvi skupnega premoženja razvezanih zakoncev. , Pri teh zadevah posega sodišče z odločbami na najbolj občutljivo področje družinskega sožitja, koristi otrok in podobno. Vzorno sodelovanje organov socialnega skrbstva je prav tu sodišču v veliko pomoč. Največ zadev, ki jih občani moramo opravljati na sodišču, sodniki in zaposleni v enoti Temeljnega sodišča v Titovem Velenju jih štejejo za lažje in manj pomembne, odpade na postopek s prometom nepremičnin, na evidenco nepremičnin (zemljiško knjigo), na izvršilne in še nekatere druge zadeve. ,,Čeprav poskuša sodišče opravljati svojo nalogo z vso odgovornostjo, marsikdaj ugotovimo lastno nezadovoljivo učinkovitost, saj se nekateri postopki preveč zavlečejo. Vzroki so v večji meri objektivne narave. Glavni krivec za to ni le pomanjkanje denarja, zaposleni na velenjski :enoti Temeljnega sodišča so preteklo leto prvič v času delovanja zaključili z izgubo, temveč tudi zaradi prešibke organizacije služb pravne pomoči, premajhnega števila odvetnikov, precejšnje težave imamo pri vročanju sodnih pošiljk, nediscipliniranostjo strank in nekaterih njihovih zastopnikov, pomanjkanju in preobremenjenosti izvedencev, brez katerih sodišče lahko zaključi le malokatero pomembnejšo zadevo. Temu se pridružujejo še poskusi zlorabljanja procesnih pravic, izkrivljanje načela humanosti, kar vse skupaj povzroča, da morajo sodniki obravnave prelagati tudi večkrat. Poleg tega so nekateri predpisi preživeli in po nepotrebnem zapletajo, podaljšujejo in podražijo postopek. V hitrem razvoju naše družbe je bilo doslej malo odpravljenih ovir za hitrejše in boljše delo sodišč. Sodniki porotniki imajo v našem sodstvu veliko in po-' membno vlogo. Moram reči, da so ti zelo prizadevni in vestni." Naši občani velikokrat zamenjajo vlogo sodišča in javnega tožilstva. Očitajo mu neaktivnost, ko zaznajo družbeno negativne pojave. Ne vedo pa, da po zakonu in ustavi lahko to sodi le na osnovi tožbe ali obtožbe upravičenega tožilca potem, ko izvede vse potrebne dokaze. Sodišče brez upravičenega tožilca ne sme postopati." V naši praksi ugotavljamo, da občani pogosto oporekajo tudi različnim kaznim za istovrstna ali kazniva dejanja, pri tem pa seveda ne poznajo kazenskega zakona SFRJ in SRS. Odnose do sočloveka in do družbene skupnosti oblikuje vsak sam ob pogojih, ki mu jih je življenjsko okolje zmožno dati. Pri veliki večini ljudi v tem razmerju prevladujejo osnovne norme človeškega sožitja in splošne družbene norme! čim pogosteje kdo krši načela, večkrat ga bo pot vodila na sodišče. To pa je ustanova, ki obravnava primere potem, ko so odpovedali drugi družbeni organi. ^Postopek pred sodiščem je pogosto velika preizkušnja za posameznika, poleg vsega tudi zelo draga. Zato si seveda vsi zaposleni na velenjski enoti Temeljnega sodišča močno želimo, da občani pri reševanju lastnih težav še pred sodiščem, poskušajo izkoristiti vse možnosti poravnave v krajevni skupnosti, pri poravnalnem svetu, socialnem skrbstvu in drugih posvetovalnih ustanovah ali odvetnikih, še najbolje je, če spor rešijo z dobro mero medsebojne strpnosti in z objektivnim pristopom. To je najmanj boleča, najhitrejša in najcenejša rešitev nekega prestopka iz razmerij med občani," ie sklenil pogovor sodnik Drago šinkar. Komisija za inovacije pri OS ZSS Velenje in pri Občinski raziskovalni skupnosti Najbolj so se izkazali inovatorji Gorenja Pri občinskem sindikalnem sveta in pri občinski raziskovalni skupnosti delujeta komisiji za inventivno dejavnost Da bi njihovo delo kar najbolj enotno potekalo, še nekaj časa delujeta skupaj. Rezultat skupnih akcij je tudi natečaj za najboljše inovacije, ki ga ie nekaj let uspešno organizirajo. Ob dnevu inovatorjev—12. > se pogovarjali s komisij za inovacije — pri občinskem svetu Mirkom in pri občinski raziskovalni skupnosti Vin- Vinko Gostenčnik Kako sploh delujeta obe komisiji? Mirko Žolnir: »Obe komisiji za inventivno dejavnost se sestajata skupaj, skupaj spremljata in obravnavata problematiko na tem področju. Komisiji ne obravnavata konkretnih primerov, saj je to naloga komisij v delovnih organizacijah, zato pa analiziramo stanje, predlagamo ukrepe in propagandne akcije itd. To vprašanje v republiki ni enotno rešeno. V tretjini občin je ta dejavnost v velikem razmahu in jo tudi spremljajo, v drugih dveh v tretjinah občin pa ne razpolagajo z nikakršnimi podatki. Ce pogle- damo občine celjske regije, sta občini Celje in Velenje nekje pri vrhu, med tem ko so v Mozirju in Slovenskih Konjicah še na začetku. Pomembno paje prav gotovo, da stanje na področju inventivne dejavnosti spremljamo, saj ga drugače ni mogoče vzpodbujati in stimulirati.« Marca je bila skupna seja zbora združenega dela velenjske občinske skupščine ter skupščine raziskovalne skupnosti, na kateri ste spregovorili o tej problematiki ter sprejeli tudi nekaj konkretnih nalog oziroma usmeritev. Mirko Žolnir: »Stanje na področju inventivne dejavnosti je bilo v občini Velenje prvič obravnavano na tako širokem skupu šele marca letos. Ugotovljeno je bilo. da razvojno raziskovalna dej avnost v občini poteka v mejah slovenskega povprečja, vendar pa z ozirom na problematiko in prestrukturiranje gospodarstva, s takšnim podatkom ne moremo biti zadovoljni. Pa nanizajmo še nekaj podatkov iz naše ankete, ki jo redno letno izvajamo. V letu 1982je bilo v organizacijah združenega dela velenjske občine prijavljenih 452 predlogov, od tega so jih 268 uresničili, gospodarska korist pa je znašala 72 milijonov dinaijev. V množično inventivfio dejavnost je vključenih 3 odstotke delavcev, s tem da je ta odstotek v različnih delovnih kolektivih zelo različen in sicer znaša od enega do osem odstotkov. Na osnovi dobro vodene akcije Predlagaj nekaj koristnega v Gorenju, ugotavljamo, da imajo samo tam toliko prijavljenih predlogov v prvih devetih mesecih letos, kot so jih imele lani v celem letu vse delovne organizacije v občini. Zato apeliramo. da bi podobne akcije vzpodbujali tudi v drugih delovnih organizacijah. Na skupnem zasedanju zbora združenega dela • in občinske raziskovalne skupnosti pa je bilo sprejetih tudi nekaj konkretnih sklepov. Med drugim smo se dogovorili, da je potrebno še letos zaposliti štiri referente za inventivno dejavnost (ESO, EKO. Vegrad in RLV). Doslej delajo na tem področju v občini Velenje, kjer je zaposlenih 24 tisoč delavcev, le Štirje referenti. Inventivno dejavnost je potrebno vključiti v letne in srednjeročne plane, saj so le redki, ki jo omenjajo. Proizvodno tehnološke probleme je potrebno v večji meri razreševati z razpisi. Prilag «c» drugim navijati tudi tadjavice- Fantom smo predlagali, da raa- Rudi Rožič kako bi ta postopek povili,« je pripovedoval Rudi »NI bilo dolgo, ko je omenjena skupina fantov skonstruirala itnjeek za navijanje tuljavic sa Načrte so i dela Jetfroj-s pridom upo ivOt pa smo ga razstavi laven- iz Centra srednjih šol so Imej uspeh tudi na inventivnem podi' ožju. Nagrada, ki so jo pre-jefi ob dnevu inovatorjev je go- lega centra, seveda pa rjem praktičnega po Rožič obljublja, da pri praktičnem pouku posvečali inventivni dejavnosti še več pozornosti. Tako so v letošnjem letu ie pristopili k uresničitvi treh nal«g. Inventivno delo z mladimi pa ima še veliko večji pomen. Vsi tisti, ki se bodo pričeli ukvarjati s to dejavnostjo je v času šolanja, bodo gotovo tudi na svojih bodočih delovnih mestih veliko razmišljali o tem, kako bi izboljšali delovni proces, kako bi posamezne faze proizvodnje poenostaviti in s tem pocenili. To pa je gotovo za naš bodoči razvoj nad vse pomembno. M. Z. Inovatorji delovne organizacije Eso> Vsi še ne poznajo pomena in vrednosti inventivne dejavnosti" rr Drugo nagrado s ztskovalno razvojne dejavnosti ob letošnjem feeva mov: prejeli Jože Ramšak. Dragan Celofiga. Kdo Iraajrk im Alojz Mscck, is organizacije To aagrado » p laik usle „Za inventivno dejavnost, brez katere si stabilizacijskih prizadevanj ne moremo predstavljati, je v naši delovni organizaciji kar precej zanimanja, še zlasti za množično inventivno dejavnost. Prav ink o nagrajevanju in sploh kar sodi k temu, smo sprejeli že pred 10 leti in lahko rečemo, da ima inowator-stvo pri nas že traifidjo. Seveda še ni vse tako razvito in izdelam, kot si želimo," so ob tej priložnosti povedali na<5 inovatorji. Morda tiči vzrok za nekatere pomanjkljivosti v tem, ker nimajo čtoveka, ki bi se s m delavnostjo pokBcno ukvarjal. Tako pa predloge pregleda in oceni komisija za invemivno dejavnost v tej delovni organizaciji-Tudi aktiv za množično inventivno dejavnost, ki so ga ustanovili v Esu že pred nekaj kti, ie ni afivd tako kot bi moral. K izboljšavam, nenehnemu iskanju novih poti in možnosti gotovo delavce spodbujajo tudi občasno izdana glasila na to temo, interne inovacijske razstave ob tekmovanju kovinarjev. Vsako leto se delavci — inovatorji iz delovne organizacije Elektrostrojni obrati udeležijo občinske razstave, šesto leto zapored pa so svoje dosežke predstavili na zvezni inovacijski razstavi na Reki. „Če si bomo še močneje prizadevali, spodbujali to dejavnost, pokazali njeno mesto v stabilizacijskih prizadevanjih in rezultatih gospodarjenja bodo uspehi na tem področju v prihodnje še večji. Ta dejavnost je nujno potrebna, vendar še vsi niso povsem spoznali njene vrednosti in potrebe," so poudarili sogovorniki. In kako da so se Jože Ramšak, Dragan Celofiga, Edo Uranjek in Alojz Maček lotili izboljšave na razvojno raziskovalnem področju? „Naša dejavnost vključuje tudi izgradnjo transportnih sistemov. Pri sodobni uporabi teh smo morali pri zaščiti uporabiti nekatere elemente iz uvoza. Transportnih sistemov je v naši dejavnosti vedno več, zato smo začeli razmišljati kako bi lahko izdelali mejna zaščitna stikala doma in jih uspešno uporabili v naši proizvodnji, prav tako morda za tržišče." Mejna zaščitna stikala transportnih sistemov so izdelana tudi iz strojnih delov, zato so pri tej razvojni nalogi poleg dektričarjev sodelovali strokovnjaki s tega področja. Razvojna naloga inovatorjev delovne organizacije Eso je bila lep primer skupinskega dela. Elektri-čarji so sodelovali pri oblikovanju projektivnega dela naloge, zgradbo stikal so reševali strojniki, tretje področje, to je inženiring, pa so urejali skupaj. Stvari še zdaleč niso tekle enostavno. Pri svojem ddu so se srečevali s kar precejšnjimi težavami, da so našli ustrezne orodje za poli* zdelke ter kooperanta: Ta stikala so razvijali naši nagrajenci predvsem za lastne programe. Ker pa so stvari razvili še nekoliko dlje, so seveda razmišljali tudi o tržišču. Zato so svojo izboljšavo predstavi-, li na zagrebškem velesejmu, nato še na sejmu v Beogradu, Reki in še nekaterih drugih razstavah. Mejna zaščitna stikala transportnih sistemov pa so razstavili že v Sovjetski zvezi." Od ideje do tega, da se je izdelek pojavil na trgu, je trajalo dve leti. To pa zaradi težav pri izdelavi orodja, prototipa, pri iz- Edo Uranjek, Jože proti desni) Dragan Četoiiga in Alojz Maček (od leve delavi odlitkov pa v naši delovni organizaciji še nismo imeli izkušenj." Ta stikala so ,,prenesla" delovni organizaciji Elektrostrojni obrati približno sedem milijonov dinarjev prihranka, če jih primerjamo z uvoženimi. V redni proizvodnji pa so že več kot leto dni. Ta stikala bodo na zahtevo tržišča še dopolnili, prav sedaj pa ga poskušajo dograditi s signalno svetilko. Največ so teh stikal do sedaj prodafi na domačem trgu, ponudbe pa so oddali že tudi izven naših meja. Inovatorjem iz delovne organizacije Eso pomeni nagrada priznanje za ddo na tem področju. ,.To ni le tisto ddo, ki ga „preče-piš" za risalno desko, ampak te snovanje ..okupira" tudi v prostem času. To je proces, ki ga ne moreš razmejiti te na delovne ure. Ce vidiš, da ves trud ni bil zaman, je to neko zadovoljstvo. Z izboljšavami se človek posebej ne ukvarja, ampak koliko ima časa za to dejavnost in seveda možnosti, so sklenili pogovor inovatorji Jože Ramšak, Dragan Celofiga, Edo Uranjek in Alojz Maček. Občinska skupnost socialnega skrbstva Višje rejnine in družbeno denarne pomoči Na sredini seji občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje so delegati obeh zborov odločali o vrsti pomembnih vprašanj. Tako so med drugim sklepali o predlogu za povišanje družbeno denarnih pomoči kot edinem in dopolnilnem viru za preživljanje, predlogu za povišanje rejnin, obravnavali pa so še realizacijo finančnega načrta te skupnosti za obdobje od 1. januarja do 30. junija letos ter spremembe finančnega načrta občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje za letos. ŠE NISO URESNIČILI VSEH NALOG Kljub manjšemu dotoku sredstev in bruto osebnega dohodka zaposlenih, ta je dosežen le 45 odstotno, je občinska skupnost socialnega skrbstva v prvem polletju letošnjega leta dosegla ugodne rezultate poslovanja. To pa zaradi tega, ker še ni uresničila vseh načrtovanih nalog. Ob koncu tega leta bodo rezultati gospodarjenja zagotovo slabši. Večji del denarja je skupnost porabila za obveznosti •do solidarnosti, ki je skupnost ne nakazuje po zahtevanih dvanajsti-nan, ampak nižje, za družbeno denarne pomoči, za dejavnost socialnih in vzgojnih zavodov ter za dejavnost Centra za socialno delo Titovo Velenje. Zaradi potreb in nenehnega dviga življenjskih stroškov je skupnost izplačala več denarja kot je načrtovala za novo vključene otroke v vzgojne zavode, rejniške družine ter za povišanje cen oskrbnega dne. Močno pa so se povišali v tem času tudi stroški SDK. Ker so nekatere socialno humanitarne organizacije uresničile že glavnino načrtovanih nalog, so prejele tudi več denarja. Pri nekaterih postavkah, kot je sofinanciranje nege na domu, prispevek za letovanje socialno ogroženih otrok, stroški SLO in DS sofinanciranje posebnega sodišča združenega dela, odhodek za delavnico pod posebnimi pogoji še skupnost ni izplačala niti dinarja. Programske usmeritve za delavni- co pod posebnimi pogoji so izdelane, vendar skupnost še nima zbranega vsega potrebnega denarja, ta priteka po mesecih, in zaradi prepovedi naložb na področju družbenih dejavnosti, k tej načrtovani nalogi — odprtju delavnice, skupnost še ni pristopila. Gospodarske razmere so vedno težje, žep občanov vse plitkejši, zato raste število upravičencev do rednih pomoči kot dopolnilnem viru. Ze zdaj je jasno, da načrtovana sredstva za to do konca letošnjega leta ne bodo zadoščala. Komite za družbene dejavnosti skupščine občine Velenje je na eni svojih sej obravnaval usmeritve Izvršnega sveta SR Slovenije in ugotovil, da .je treba načrtovane usmeritve v naši občini tudi uresničiti. Da bodo lahko samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti uresničile programe, lahko povečajo svoje finančne načrte v dovoljenem obsegu. Po izračunih bo občinska skupnost socialnega skrbstva Velenje povečala delovni program izvirnilir prihodkov iz bruto osebnega dohodka za 1,100.000,00 dinarjev. Glede na ugotovljene potrebe, je to povišanje zelo minimalno, saj ta denar ne zadošča niti za pokritje povečane solidarnosti, ki je od 1. septembra letos večja kar za 1.,231.000,00 dinarjev. Teh 110 starih milijonov je skupnost prerazporedila, in sicer je namenila največ denarja za oskrbnine v vzgojnih zavodih in zavodih za usposabljanje, rejnine za otroke, dejavnost Centra za socialno delo, nekaj pa še za družbeno denarne pomoči kot dopolnilni vir za preživljanje, za dejavnost socialno humanitarnih organizacij in društev, za stroške pobiranja prispevkov, SDK stroške, za delovanje skupne strokovne službe. Če skupnost socialnega skrbstva Slovenije ne bo znižala obveznosti naše skupnosti do solidarnosti, bo do konca tega leta treba zagotoviti še 1,231.000,00 dinarjev. Za delno pokritje tega zneska je namenjenih 244.500,00 dinarjev. Občinska skupnost socialnega skrbstva Velenje bo z dodatnim denarjem pridobila v letu 1983 iz bruto osebnega dohodka tako 30,613.000,00 dinarjev. Višina družbeno denarnih pomoči kot edinem viru za preživljanje je v naši občini doslej znašala 5.000,00 dinarjev. Ker pa to še zdaleč ne zadošča za življenje upravičencev, so delegati sklenili, da bodo od 1. septembra te znašale 6.000,00 dinarjev. Družbeno denarne pomoči kot dopolnilni vir pa se povečajo od 250 tisoč (starih na 300 tisoč (starih). Delegati obeh zborov občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje so na 7. seji potrdili predlog za povišanje rejnin, in sicer v globalu za 13 odstotkov na sedanje zneske. Hrana, stanovanje, obleka so višji za 20 odstotkov, rejniki pa bodo prejemali enako nagrado. Tako rejnine od 1. septembra za otroke do 2. leta starosti znašajo 6.121 dinarjev, od 2- 7 leta 5.621 dinarjev, od 7- 14 leta 6.541 dinarjev, otroci stari več kot 14 let pa bodo prejemali 6.710 dinarjev. Umsko manj razviti pa 7.405 dinarjev. KADROVSKO SOCIALNE SLUŽBE Zaradi vse večjega razkoraka med rastjo življenskih in osebnih dohodkov postajajo kadrovsko socialne službe v organizacijah združenega dela vse pomembnejše. Te bi morale s strokovnimi delavci skrbeti za vsestransko zadovoljitev človekovih potreb, nujnih, za uspešno delo. Poprečni osebni dohodek v gospodarstvu v občini Velenje je bil v letu 1978 6.245,00 dinarjev, lani pa 15.838,00 dinarjev. Valorizacijski količnik povečanja osebnih dohodkov je 253,6 (za navedeno obdobje), za življen-ske stroške pa 299,6. To so podatki, nad katerimi se velja še posebej zamisliti. Vse več bo občanov, ki bodo zaradi nizkih osebnih dohodkov upravičeno prejemali eno od socialnih pomoči, ki jih daje ta sis. Zato bo treba kar najhitreje uvesti enotno evidenco prejemnikov so-cialnovarstvenih pomoči, v kadrovsko socialnih službah pa evidenčne kartone za vse delavce, ki prejemajo osebni dohodek v višini do 15.000,00 dinarjev. Ustrezno kadrovsko zasedbo v naši občini imajo le na Reku, medtem ko socialno delo izvajajo drugi profili. V prihodnje bi morala biti področja dela socialnega delavca v organizacijah združenega dela stanovanjske zadeve, prehrana delavcev, rekreacija, prihodi na delo in z dela, družinske težave, starejši delavci mladi delavci, invalidi, spremljanje materialnega položaja delavcev z nizkim osebnim dohodkom, spremljanje zdravstvenega stanja, posebno skrb bi morali ti nameniti alkoholikom. K delu in nalogam socialnega delavca pa bi' poleg že naštetih področij sodilo še socialno delo pri sprejemanju delavca ter informiranje. ZAHTEVA PO ZNIŽANJU OBVEZNOSTI DO SOLIDARNOSTI Delegati obeh zborov te skupnosti pa so ob koncu sprejeli sklep glede plačila solidarnosti. Občinska skupnost socialnega skrbstva Velenje je Izvršnemu svetu SR Slovenije in Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije že meseca marca letos posredovala pisno zahtevo z dokazili, ki bi jo le ta morala upoštevati pri izračunu solidarnosti za našo občino. Na zahtevano ni skupnost do danes prejela nobenega odgovora. Zato so delegati ostro obsodili takšno ravnanje. Dejali so, da je poraba v naši občini precej drugačna kot pred leti, da je v velenjski občini veliko mladih družin. Prav tako so se spremenile tudi razmere znotraj njei Nekdaj je res velenjska občina sodila po razvitosti v sam vrh v republiki, danes pa se sama srečuje s precejšnjimi težavami. Vse to bi morala republiška skupnost socialnega skrbstva pri izračunu upoštevati in znižati obveznosti do solidarnosti za našo občino. Kulturna skupnost Do konca oktobra ovrednotiti programe Pred tednom dni so se znova se-šli na sejo delegati zbora uporabnikov in zbora izjavalcev skupščine občinske kulturne skupnosti Velenje. Ta seja bi morala biti že konec septembra, vendar so jo morali zaradi nesklepčnosti preložiti. Imena neodgovornih delegatov smo objavili tudi v našem tedniku, vendar pa tudi takšen „očitek" delegatom za njihovo neodgovornost ni naletel na povsem plodna tla. Resda je bila četrtkova seja sklepčna, z udeležbo še k|jub temu ne moremo biti zadovoljni. Od 81 delegatov jih je prišlo na sejo 54 ali slabih 67 odstotkov. Pri poročilu o uresničitvi polletnega programa skupnosti so ugotovili, da je kljub nižjemu dotoku sredstev za kulturno dejavnost ni bilo večjih težav pri uresničevanju načrtovanih nalog, saj so programe pripravili zelo varčevalno. Delegati so sprejeli to poročilo in tudi predlog sprememb finančnega načrta za leto 1983. Hkrati so pooblastili komite za družbene dejavnosti pri Skupščini občine Velenje, da v izjemnih primerih predlaga spremembo prispevne stopnje za kulturno skupnost. Pri obravnavi izhodišč za pripravo plana kulturne skupnosti za prihodnje leto so sprejeli sklep, da morajo vsi izvajalci na področju kulture dostaviti ovrednotene delovne programe za naslednje leto na kulturno skupnost, do 30. oktobra. Sprejeli so tudi sklep o razpisu Napotnikovih priznanj za leto 1983 in sklep o imenovanju članov odbora samoupravne delavske kontrole Kulturne skupnosti Slovenije. Po dolgoletnih prizadevanjih bodo na področju Zveze kulturnih organizacij v občini zaposlili prepotrebnega strokovnega delavca, saj so delegati soglasno sprejeli predlog o njihovi zaposlitvi. V nadaljevanju seje so delegati sprejeli še predlog o kulturnem sodelovanju z mesti, ki nosijo ime po Občina Velenje Spominkarstvo Kulturna in turistična ponudDa nekega kraja je s širšega družbenega in poslovnega vidika zanimiva toliko, kolikor je v tem kraju poskrbljeno za to, da si lahko turisti ali slučajni obiskovalci tega kraja ogledajo določene znamenitosti, se na primeren način okrepčajo in si Kupijo določene spominke, ' ki ponazarjajo značilnosti tega kraja. Če bi ocenjevali občino Velenje, še zlasti pa mesto Titovo Velenje, predvsem po zadnjih dveh kriterijih, potem z doseženim prav gotovo ne bi mogli biti zadovoljni. Prav zaradi tega je Svet za kulturo pri predsedstvu OK SZDL Velenje, Zveza kulturnih organizaciji Občine Velenje in Turistično društvo Titovo Velenje že pred dobrim mesecem razpisalo javni natečaj za izdelavo spominkov. Na natečaj se je lahko s svojimi predlogi prijavil vsak posameznik in družbena organizacija, ki se zanima za to, da bi se izboljšala kulturna in turistična podoba in ponudba v naši občini. Z izdelovanjem spominkov pa se lahko odpre tudi donosna dejavnost tako za posameznike, kot za družbene organizacije. Svoje predloge, osnutke spo-minčka še vedno lahko pošljete (ali osebno prinesete) na naslov: Občinska konferenca SZDL Velenje, ŽIRIJA ZA OCENO SPOMINČKOV. Žirija pa prosi vse, ki jih to zanima, da ne pošiljajo ,,velikih eksponatov", ampak res samo tisto, kar bi lahko bilo spomin-ček. tovarišu Titu. V zvezi s tem bodo podpisali tudi samoupravni sporazum, na osnovi katerega naj bi pripomogli k razvoju, spoznavanju in približevanju kulture narodov in narodnostnosti teh mest, njihove okolice in širše jugoslovanske skupnosti. Ta samoupravni sporazum predvideva tri oblike sodelovanja: stalno delovno sodelovanje in izmenjavo programov profesionalnih ter amaterskih kulturnih organizacij skozi vse leto, so- delovanje kulturnih ustvarjalcev na posebnih kulturnih manifestacijah, proslavah ali jubilejih enega od teh mest in organiziranje tradicionalne prireditve „DNEVI KULTURE". Ob koncu so delegati izvolili še delegata Petra Jeriča iz KS Pesje v odbor za skladen razvoj kulturnih dejavnosti in načrtovanje, namesto sedanjega člana Borica Vrhkarja, ki zaradi stalne službene odsotnosti tega dela ne more opravljati. Krvi mora biti na voljo vedno dovolj. Krvodajalskih akcij pa naj bi se udeležilo čimveč mladih Krvodajalstvo Vedno več mladih vodajalskih akcij rudarji, prav tako delavci Gorenja. V tem letu so se izkazali še zaposleni Vegrada ter delavci iz manjših delovnih organizacij. kjer je od 100 zaposlenih kar 20 do 30 darovalcev krvi. Še vedno pa je, na žalost, na seznamih krvodajalcev premalo zdravstvenih delavcev, razen delavcev Zdravilišča Topolšica,« je poudarila sekretarka občinskega odbora Rdečega križa Velenje Darinka Herman. NESREČ NA NAŠIH CESTAH JE VSE VEČ. TE MNOGOKRAT TERJAJO ČLOVEŠKA ŽIVLJENJA ALI PA SO UDELEŽENCI HUDO TELESNO POŠKODOVANI. KRVI MORA BITI NA VOLJO VEDNO DOVOLJ, SAJ POŠKODOVANCI PRI OHRANITVI ŽIVLJENJA POTREBUJEJO NAJVEČKRAT PRAV TO TEKOČINO. S tridnevno krvodajalsko akcijo, ki je bila pretekli teden v Titovem Velenju, je občinski odbor Rdečega križa Velenje sklenil delo na področju krvodajalstva za letošnje leto. Teh humanih akcij je bilo kar 29. Velenjski krvodajalci so darovali kri za potrebe bolnišnice Celje, Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane in bolnišnico Slovenj Gradec. In koliko darovalcev življenjske tekočine imamo v naši občini? >>V Sloveniji smo že nekaj let na področju krvodajalstva prav na vrhu. Lani smo bili drugi v republiki in celo v Jugoslaviji. To humano in plemenito delo »opravlja« vedno več naših občanov. Množično se udeležujejo kr- Na 29 krvodajalskih akcijah je letos darovalo to življenjsko tekočino kar 4212 občanov. Vendar to število še ni končno, saj se posamezniki še udeležujejo odvzemov na transfuzijskih postajah. Pohvalno je zlasti to, da je med krvodajalci krvi precej mladih. dijakov Centra srednjih šol. V preteklem letu je bilo kar 500 prvih odvzemov, letos jih bo prav toliko. »V naši občini imamo krvodajalca, ki je daroval kri več kot 100-krat, precej paje tudi takih, ki so darovali kri več kot 50-krat. S takšnim številom krvodajalcev v celoti pokrijemo potrebe po tej življenjski tekočini v naši občini,« je ob koncu še dodala Darinka Herman Otroško varstvo Povišali vrednost programa skupnosti Prejšnji torek so se na seji sestali delegati občinske skupnosti otroškega varstva. Ta skupščina nima večjih težav s sklepčnostjo, pa vendar za to sejo ne moremo reči, da je bila udeležba zadovoljiva. Udeležilo se je je namreč le 67 odstotkov delegatov. Zbor uporabnikov pa je zasedal le z 62 odstotno udeležbo. Osrednja točka torkove seje skupščine je bila realizacija programa in finančnega načrta v prvem polletju letošnjega leta. Program občinske skupnosti otroškega varstva delijo na program denarnih pomoči družinam z otroki, za katerega združujejo sredstva vsi delavci in obrtniki zaposleni na področju občine Velenje, ne glede na občino stalnega bivališča ter program vzgojno varstvenih in drugih dejavnosti za otroke ter druge naloge, za katere združujejo sredstva delavci in obrtniki, ki stalno prebivajo v občini. Program za letošnje leto je sprejela skupnost otroškega varstva na svoji seji konec meseca marca. Ta program se nekoliko razlikuje od programov preteklih let, saj je gradnja vrtcev močno upočasnjena. V letošnjem prvem polletju je občinska skupnost otroškega varstva prejela nekaj manj sredstev kot *so načrtovali, zato so morali zelo skrbno gospodariti, da je lahko dejavnost potekala nemoteno in da so sproti izplačevali otroške dodatke ter nadomestila za porodniške dopuste. Redni oddelki vzgojno varstvenih ustanov so delovali v načrtovanem obsegu, s prvim septembrom pa so pričeli z delom štirje novi oddelki v domu Šolskega centra. V mesecu marcu so uvedli tudi celoletno pripravo otrok na šolo, ki redno ne obiskujejo vzgojno varstvenih ustanov. Pri tem so se srečali z nekaterimi težavami, saj je bilo mogoče organizirati to obliko dejavnosti v mestu v popoldanskem času in traja tako tudi do 20. ure, kar je za otroke gotovo preutrujajoče. Ugotavljajo pa tudi, da bo potrebno program v oddaljenih krajevnih skupnostih v zimskih mesecih opustiti. Uspešno so uresničili tudi program za petletne otroke, znova pa se je kljub številnim plakatom, ki so jih razobesili in množici drugih obvestil, odzvalo zelo malo družin, še posebej v Titovem Velenju. Izvajalci vzgojno varstvenega programa so se pričeli sredi leta srečevati s težavami zaradi prekomerne rasti cen hrane in drugih stroškov. S področja dodatnega programa skupnosti otroškega varstva so namenili vso skrb urejanju otroških igrišč. V prvem poletju letošnjega- leta je sprejel Vekos v upravljanje centralno otroško igrišče, vendar pa še niso razrešili financiranja nujnih popravil in nabave dodatnih igral. V počitniških mesecih je bilo opravljeno investicijsko vzdrževanje nekaterih objektov, skupnost otroškega varstva pa je sofinancirala tudi delo z otroci v krajevnih skupnostih. Investicijska dejavnost ni več tako razgibana kot smo bili vajeni v preteklosti. V letošnjem letu je skupnost preuredila le prostore v Domu učencev šolskega centra, v pripravi pa je še gradnja vrtca v Šmartnem ob Paki. V februarju je skupščina sprejela sklep o dohodkovnih pogojih in višinah denarnih pomoči. V letošnjem letu je izgubilo pravico do te pomoči veliko družin, saj jo ima le še 1674 družin s 3826 otroki. število upravičencev do subvencioniranja cen v vzgojno varstvenih ustanovah in cen šolske prehrane pa se ni bistveno spremenilo. Ker je ostalo del sredstev, ki jih zbira občinska skupnost otroškega varstva za zagotavljanje socialne varnosti družin z otroki neizkoriščenih, republiške usmeritve pa so takšne, da teh sredstev ne bi zmanjševali, temveč jih preusmerjali v druge oblike, so se delegati na zadnji seji skupščine odločili, da jih porabijo za pokrit- je stroškov prehrane v vzgojno varstvenih ustanovah in šolah (do 20 odstotkov) za pokritje investicije v Domu učencev, potrdili pa so tudi argumentirano pobudo delavcev Gorenja, ki so predlagali, da njihovi delavci v času poglobljenih prizadevanj za uspešnejše proizvodne rezultate, ne bi plačevali stroškov varstva ob sobotah. Delegati občinske skupnosti otroškega varstva so med drugim potrdili še povišanje vrednosti programa te skupnosti od 233, 263, 793 na 238, 164, 611 dinarjev in sicer zaradi spremenjenih potreb družbenih dejavnosti. Tako je s 1. septembrom v veliavi nova prispevna stopnja in sicer 2,28 iz bruto osebnih dohodkov in 1,38 od bruto osebnih dohodkov delavcev s stalnim prebivališčem, v ob-čirfi in 0,90 od bruto osebnih dohodkov delavcev, ki delajo na področju občine. Delegati občinske skupnosti otroškega varstva Velenje pa so na zadnji seji opozorili še na nekatera druga nerazrešena vprašanja. Med drugim, so menili, da je potrebno zagotoviti prehrano učencem šo.l-skega centra, v Titovem Velenju pa bi bilo nujno potrebno urediti tudi kakšno mlečno restavracijo* Pobudo zato bodo posredovali tudi velenjskemu izvršnemu svetu. M. Z. Sozd Gorenje Ocena gospodarjenja 1983, usmeritve za 1984 Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje polletnih načrtov gospodarjenja, kot je znano. ni dosegla; izjema je le izvoz. Gibanje proizvodnje je vplivalo tudi na doseganje načrtovanih poslovnih rezultatov. Zaostajanje pri uresničevanju načrta proizvodnje se je odrazilo zlasti še na domačo prodajo, ki je ob polletju za skoraj 14 % zaostajala za načrti; na to zaostajanje je še posebej vplivalo Gorenje TGO. Izgube so že ob koncu junija presegle načrtovani obseg za vse leto itd. Poudariti pa velja, da je poslovanje v letošnjem prvem polletju resda potekalo v zaostrenih pogojih pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli, dinarske in devizne likvidnosti ter cenovnih nesorazmerij. POVEČANA PROIZVODNJA -BOLJŠI POSLOVNI REZULTATI V tem trenutku so najzahtevnejše naloge pred delovnimi organizacijami, ki so ob polletju zaostajale za planskimi predvidevanji — Gorenje Peter Drapšin, Gorenje TGO in Gorenje Tiki. Z notranjimi ukrepi morajo zdaj v vseh delovnih okoljih Gorenja zagotoviti, da bi se kar najbolj približali letnim načrtom. Le povečanje proizvodnje namreč lahko zagotovi tudi boljše poslovne rezultate. Najzahtevnejše naloge čakajo delovne organizacije, kjer so ob poletju zaostajali za načrti in kjer si prizadevajo, da bi s sprejetimi ukrepi za povečanje proizvodnje izpolnili letni proizvodni načrt z najmanj 90 odstotki. Storiti pa je treba tudi vse za uresničitev načrtov konvertibilnega izvoza za leto 1983. USMERITVE IN CILJI LETA 1984 Tudi za leto 1984 ostaja osnovna usmeritev za delo in gospodarjenje kar največje izkoriščanje obstoječih proizvodnih zmogljivosti. Letošnji dosežki Gorenje TGO dokazujejo, da imajo neizkoriščene notranje rezerve prav vse delovne organizacije Gorenje. Izkoristiti pa jih je mogoče z boljšo organizacijo dela, uvajanjem dodatnih delovnih izmen, odpravljanjem ozkih grl v proizvodnji ter z odpravo zastojev v proizvodnji ( z boljšim vzdrževanjem opreme ter z izboljšano oskrbo z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli). V Gorenju TGO računajo, da bi v prihodnjem letu zadržali povprečno mesečno dinamiko proizvodnje letošnjega drugega poletja. Ukrepe za povečanje proizvodnje pa so oziroma bodo sprejeli tudi v vseh drugih delovnih orgnizacijah. V letu 1984 naj bi tako poslovni sistem Gorenje, v primerjavi z načrtom za leto 1983, povečal fizični obseg proizvodnje za 9 odstotkov . Pospešiti bo treba osvajanje novih generacij izdelkov v okviru obsioječih programov, osnovno vodilo pri tem in razvojno raziskovalnega dela nasploh pa mora biti zmanjšanje porabe vseh vrst energije pri uporabi Gorenjevih izdelkov in povečanje njihove obratovalne zanesljivosti. NADALJNJE POVEČANJE KONVERTIBILNEGA IZVOZA Ena od osnovnih naiog v prihodnjem letu bo nadaljnje povečanje konvertibilnega izvoza. Izvozne cilje bodo določili ob upoštevanju dosežene stopnje prodaje na tuje v primerjavi s fizično proizvodnjo Z izjemo Gorenje TGO (ki že vrsto let proda na tuja tržišča več kot polovico celotne proizvodnje) prodajo vse druge delovne organizacije tega poslovnega sistema na tuje manj kot petino celotne proizvodnje. Zato bi morale v prihodnjem letu povečali izvoz tako, da bi izvozile najmanj 25 do 35 0/o fizičnega obsega proizvodnje. Gorenje TGO pa bo tudi v prihodnje prodal na tuja tržišča dobro polovico celotne proizvodnje. Za kar najmanj moteno oskrbo z domačimi reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli bo treba razširiti izbor dobaviteljev in kooperantov ter čvrsteje opredeliti nabavne pogoje. Srcjeti bo treba ukrepe za občutnejše povečanje hitrosti obračanja obratnih sredstev in za vzpostavitev sprotnega nadzora nad gibanjem zalog. Na izboljšanje notranje ekonomije pa bo lahko pomembno vplivalo obvladovanje vseh vrst stroškov. Uveljaviti bo treba učinkovit sistem načrtovanja in nadzora nad stroški, v vseh okoljih pa sprejeti konkretne programe varčevanja. IZBOLJŠANJE STRUKTURE " ZAPOSLENIH Načrtovani fizični obseg proizvodnje bo treba v letu 1984 doseči s približno enakim številom zaposlenih kot letos. Nove zaposlitve morajo zagotoviti izboljšanje strukture zaposlenih. Večino potrebnih proizvodnih delavcev pa je treba zagotoviti zlasti z notranjimi prerazporeditvami delavcev. V prihodnje bo treba bolje nagrajevati proizvodno in kreativno delo, osebni dohodki pa morajo postati neposredno odvisni od uresničevanja proizvodnih načrtov. Oktobrski seiem Gorenja Predstavitev razvojnih in proizvodnih dosežkov (Nadaljevanje s 1. strani) Takšna usmeritev je. po besedah Hermana Rigelnika, njihova edina stvarna možnost in upanje za nadaljnji obstoj in razvoj Gorenja, s tem"pa tudi za socialno varnost, za" njihovo prihodnost ter za prihodnost njihovih otrok. V nadaljevanju je govornik poudaril: »Gorenje je v prelomnem trenutku, gre za vprašanje nadaljnjega obstoja in razvoja. Od nas samih je odvisno. ali se bomo uspeli izvleči iz nakopičenih težav in šele potem je odvisno od širše družbene skupnosti, če nam bo ta pripravljena solidarnostno pomagati. Prepričan sem, da bo to storila, vendar šele. ko bo celoti spoznala. da smo storili vse tisto, kar je " bilo in je v naši moči. da bi stanje izboljšali. To pa znamo, hočem< in moramo storiti. Želim, da bi v tej luči razumeli tudi vse ukrepe, ki smo jih skupaj sprejemali, in ki so bili za marsikoga tudi neprijetni. Brez korenitih posegov v vse dele Gorenja, njegova ozdravitev ni možna. . Prizadevamo si, da bomo to breme razporedili na vse. To lahko naredimo v prvi vrsti z ustreznejšim vrednotenjem proizvodnega dela. kakor tudi z odvisnostjo rasti osebnih dohodkov od proizvodene količine proizvodov. Te usmeritve so usklajene z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije in so njegov sestavni del. Poiskali smo tudi načine oziroma poti, kako bomo te dolgoročne cilje Gorenja uresničili in jih uokvirili v družbene cilje. Na vseh mestih smo torej ustavili nastajanje tekoče izgube, kar je še posebej pomembno gled naših poslovnih enot v tujini. Težava, s katero se še spoprijemamo. je odprava velikega razkoraka med nabavnimi in prodajnimi cenami, kar predstavlja za nas v tem trenutku veliko skrb. Žal, zmanjšanje tega razpona ni odvisno samo od našega truda in znanja. Zato pričakujemo uitrezno razumevanje naših dobaviteljev kot tudi ustanov, ki imajo vpliv na naše prodajne cene.« Letošnjemu sejmu Gorenja daje poseben pečat tudi 30.-letni-ca obstoja tega giganta. Kljub Energetsko varčni aparati — aparati prihodnosti težavam, v katerih so se znašli, so ponosni na prehojeno pot. Marsikateremu domu so olajšali delo in olepšali bivalno okolje. Bili so eden od pionirjev množičnega izvoza na najzahtevnejša tuja tržišča, s čimer so pomagali širiti jugoslovansko odprtost v svet, hkrati pa so dvigovali razvojno, tehnološko in tržno kulturo vseh tistih, ki so se z njimi povezovali. Vrste sestavljene organizacije Gorenje se spet strnjujejo, skupni cilji in skupne vrednote se čedalje jasneje oblikujejo in potrjujejo pripravljenost za delo in za sodelovanje. Gorenje se na vseh področjih odpira združenemu delu in svetu. Ob koncu se je Herman Rigelnik zahvalil vsem delavcem v Gorenju in Titovem Velenju za dosedanje delo. hkrati pa jih pozval še na nove napore in nove delovne zmage. 8. sejem Gorenja je odprl predsednik suupščine občine Janez Basle. in hkrati čestital vsem delavcem Gorenja ob njihovem visokem jubileju in zagotovil, da bo naša družbena skupnost z vsemi močmi prispevala k še hitrejšemu razvoju. Pričakujejo, da bo sejem obiskalo približno 2000 poslovnih partnerjev iz domovine in tujine U V&kAL DO VEKOS, n. sub. o. TOZD KOMUNALNA OSKRBA Koroška 37 b TITOVO VELENJE Komisija za delovna razmerja DO VEKOS TOZD Komunalna oskrba objavlja prosta dela in naloge: 1. zahtevna elektrikarska dela (1 delavec) 2. zagotavljanje dobave vode (2 delavca) 3. enostavna zidarska dela (1 delavec) 4. pomožna dela na čiščenju mesta (1 delavec) Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1. — KV elektrikar — šibki tok — 3 leta delovnih izkušenj pod 2. — srednja šola ali KV delavec — 2 leti oz. 4 leta delovnih izkušenj — vozniški izpit ,,B" kategorije pod 3. — KV zidar — eno leto delovnih izkušenj pod 4. in 5. — NK delavec — eno leto delovnih izkušenj Za vsa razpisana dela in naloge se delo združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: DO VEKOS, Kadrovska služba. Koroška 37 b, Titovo Velenje. Kandidati bodo o rezultatih izbire obveščeni v 30 dneh po poteku razpisnega roka. Tozd Gradbeni elementi Načrte uresničujejo po zastavljenih smernicah Tretje tromesečje letošnjega leta je za nami. Rezultati gospodarjenja pa kljub stabilizacijskim naporom marsikje niso dosegli pričakovanj. V temeljni organizaciji Gradbeni elementi so prizadevanja zaposlenih obrodila sadove, saj so bili ob koncu devetih mesecev kazalci gospodarjenja dobri. 260 zaposlenih je ustvarilo 349 milijonov dinarjev celotnega prihodka, porabljena sredstva so znašala 218 milijonov, dohodek 31 milijonov, po plačanih obveznostih pa je v ..blagajni" ostalo še okrog 45 milijonov dinarjev čistega dohodka. ,,Devetmesečni rezultati gospodarjenja naše temeljne organizacije so dobri, če seveda upoštevamo, da smo jih dosegli pri starih prodajnih cenah in stalnem naraščanju cen repromateriala," je poudaril Martin Marolt, vodja te temeljne organizacije. Delovni načrt, ki predvideva izdelavo milijon in 50 tisoč kvadratnih metrov ploščic, zaposleni uresničujejo po zastavljenih smernicah. Kot kažejo podatki, ga bodo ob koncu leta za malenkost tudi presegli. ,,Če ne bodo imele svoje prste vmes nepredvidene težave ali izpad proizvodnje, bomo do konca leta prigospodarili 60 milijonov dinarjev čistega dohodka. Delamo resnično s polno močjo, celo presegamo zmogljivosti, za katere je bila tovarna grajena. Pohvalimo se lahko, saj smo edina tovarna za proizvodnjo keramičnih ploščic v Jugoslaviji, ki ima dodobra izkoriščene vse zmogljivosti. Smo tudi eni od redkih, ki imamo razprodano že vso proizvodnjo ob istočasnih ogromnih zalogah v ostalih tovarnah keramičnih ploščic v naši domovini." Tozd Gradbeni elementi sestavljata dva obrata. Eden, to je večinski del, je v vasi Gorenje, kjer zaposleni proizvajajo keramične ploščice že od leta 1974 dalje. V Šoštanju je obrat Umetnega marmorja s približno 45 zaposlenimi. Ti se ,,ubadajo" s proizvodnjo sanitarne opreme za kopalnice iz sintetičnega marmorja ter drugih elementov potrebnih v gradbeništvu, kot so police, robniki, v zadnjem času pa izdelujejo še izdelke zelenega programa za farme. Proizvodnjo sanitarnega programa naj bi z uvedbo druge izmene povečali celo za 100 odstotkov. Ta temeljna organizacija združenega dela praktično do lanskega leta ni imela skoraj nobenega izvoza oziroma zelo simboličnega (če k izvozu ne prištejemo maloobmejnega prometa). V letošnjem letu pa so se stvari obrnile precej drugače, saj zaposleni načrtujejo za okrog 120 tisoč kvadratnih metrov ploščic izvoza na konvertibilno tržišče, predvsem v Zvezno republiko Nemčijo in Italijo, 70 tisoč kvadratnih metrov pa na Madžarsko. Izvoz naj jim bi ,,navrgel" približno 100 milijonov dinarjev. ,,Za takšno prodajo naših izdelkov na tuje tržišče imamo izpolnjene že skoraj vse pogoje. Pogodbe pa naj bi podpisali na letošnjem gorenjskem sejmu. Naša izvozna prizadevanja daleč presegajo potrebe temeljne organizacije Gradbeni elementi glede pokrivanja izvoza z uvozom," je povedal Martin Marolt. Uv ažajo predvsem rezervne dele ter repromaterial, pri nakupu katerega zatajijo domači dobavitelji (kasete, glazure, pigmenti in nekateri manj pomembni dodatki). Prihodnje leto slavi temeljna organizacija Gradbeni elementi 10-letnico uspešnega delovanja. Kot je pov edal sogovornik, je bila za tiste čase tovarna zelo smoterno grajena predvsem zaradi avtomatizacije tehnološkega postopka. To je bilo v prvi fazi smiselno zaradi obvladovanja zahtevne tehnologije. V tistih časih je izgradnja stala precej manj kot izgradnja podobnih tovarn v Jugoslaviji. ,,Prav ta zastarela tehnologija pa je v današnjih stabilizacijskih razmerah največja težava. Ročna tehnologija draži proizvodnjo. S posodobitvijo te pa bi zaposleni še povečali delovno storilnost in kvaliteto izdelkov Ročna tehnologija potegne za sabo kup nevšečnosti, večje proizvodne stroške, preveliko število zaposlenih, slabšo kakovost izdelkov, itd. Zato je naloga vseh zaposlenih in tudi delovne organizacije, da takoj posodobimo tehnološko opremo. Le tako bi lahko še povečali storilnost, izdelali precej bolj kvalitetne izdelke ter bistveno zmanjšali število zaposlenih ob istočasni humanizaciji nekaterih delovnih mest. Po prvih ocenah in izračunih bi se naložba izplačala v letu in pol. To pa samo potrjuje upravičenost takšne odločitve," je ob koncu povedal vodja temeljne organizacije Gradbeni elementi Martin Marolt. SMO V ČASU, KO POUDARJAMO VARČEVANJE NA VSAKEM KORAKU, SAJ BOMO LE TAKO USPEŠNO PREBRODILI TEŽKO GOSPODARSKO STANJE. NAŠE ŽELJE BODO URESNIČLJIVE, ČE BOMO SKRBNO VARČEVALI VSAK DINAR. SEVEDA PA GA GOTOVO NI MED NAMI, KI BI VARČEVAL DENAR DOMA, TEMVEČ GA RAJE NALAGA V BANKI, KJER DOBI ZATO TUDI OBRESTI. TAKO ZDRUŽEN DENAR OBČANOV LAHKO SEVEDA BANKA OBRAČA ZA URESNIČITEV ŠIRŠIH DRUŽBENIH CILJEV IN PA SEVEDA TUDI ZA KREDITE SVOJIM VARČEVALCEM. NA VSEH ŠOLAH PIONIRSKE HRANILNICE V mesecu oktobru posvečajo banke varčevanju še več pozornosti, saj ta jesenski mesec imenujemo tudi mesec varčevanja. Zadnji dan v oktobru pa je dan varčevanja. V tem času skušajo banke z različnimi propagandnimi akcijami spodbujati svoje varčevalce k še uspešnejšemu varčevanju. V zadnjem času pa namenjajo zelo veliko pozornosti tudi najmlajšim. Zavedajo se namreč, da bodo občani dobri varrčevalci, če bodo znali varčevati že od mladih nog. Tako so na pobudo in s pomočjo banke v zadnjih letih odprli pionirske hranilnice na vseh centralnih šolah v velenjski in v mozirski občini, pa tudi že na nekaterih podružničnih šolah. Barbara Tori Jožica Klanfer Letošnji dan varčevanja bo Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje obeležila skromno, v počastitev tega dne pa bodo odprli dve manjši pionirski hranilnici in sicer na podružničnih šolah v Novi Štifti pri Gornjem Gradu in v Ravnah pri Šoštanju. Tako bodo pritegnili v mrežo mladih varčevalcev, v obeh občinah imajo že okoli 4000 mladih, ki redno varčujejo preko pionirskih hranilni?, še najmlajše teh dveh podružničnih šol. Banka skuša pionirskim hranilnicam pomagati tako, da jim nudi potrebne nasvete in tudi strokovno pomoč. Ob ustanovitvi pa jih tudi finančno podpre. V Ljubljanski banki Temeljni banki Velenje z navdušenjem ugotavljajo, da so pionirske hranilnice na vseh šolah zelo dobro zaživele, da so se najmlajši privadili, da prinašajo vsak prihranjeni dinar v šolsko hranilnico. Tako "se navajajo tudi bančnega poslovanja in gotovo jim bo pot v banko, tudi ko odrastejo nekaj povsem vsakdanjega in običajnega. Omenili smo že, da ob letošnjem dnevu varčevanja Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje ne pripravlja kakšnih posebnih manifestacij. Po vseh enotah bodo razobesili plakate, ki vabijo k varčevanju. To pa bo tudi vse. Pravijo namreč, da v času, ko moramo na vsakem koraku varčevati, ne bi bilo smotrno, da bi sredstva ravno v ta namen razsipava! tisti, ki najbolj vabi k varčevanju. V dneh pred 31. oktobrom smo pripravili pogovor z nekaterimi vodji ekspozitur Ljubljanske banke Temeljne banke Velenje. V njem so sodelovali Barbara Tori (ekspozitura na Šaleški 18) Jožica Klanfei" (Tomšičeva Titovo Velenje), Drago Dolenc (Mozirje), Andželko Tičič (Veljka Vlahoviča — Titovo Velenje) in Magda Ledi-nek (osrednja ekspozitura na-Rudarski cesti v Titovem Velenju). PRODAJA ZA DINARJE DEVIZNEGA POREKLA V poslovalnici Ljubljanske banke na Šaleški cesti v Titovem Velenju so bili v zadnjem času nekateri občani razočarani, ker niso mogli Drago Dolenc dobiti dinarskega izplačila oziroma niso mogli opraviti vplačila. Kljub temu, da si delavci v teh enoti prizadevajo, da bi kljub povečanemu obsegu del, pooblaščeni so namreč za devizno prodajo, opravljali vse storitve tudi za svoje stalne stranke, jim to včasih ne uspe, saj je nemalokrat gneča za devizno prodajo tolikšna, da kljub dobri volji bančnih delavcev, ni mogoče opraviti vsega. Trenutno prodajajo za dinarje deviznega porekla proizvode Gorenja in Veplasa. Pri tem nimajo večjih težav, nastopijo pa takrat, kadar občan, ki kupuje določen artikel ne pride na banko osebno. Sicer pa imajo saldo primerjave z večino bank, tako da lahko kupci plačajo želeno blago tudi iz deviznih knjižic drugih bank. VRSTA UGODNOSTI ZA VEZANA SREDSTVA Banka nudi deviznim varčevalcem še vrsto drugih ugodnosti. Omeniti velja gotovinske kredite na osnovi prodaje deviz, za katere se odloča precejšnje število občanov. Za stanovanjsko gradnjo pridobi občan kredit na osnovi prodaje deviz v višini 250 odstotkov prodanega zneska. V zadnjem času pa uvajajo še posebne, višje obresti za vsa vezana devizna sredstva in sicer znašajo obresti za sredstva, ki so vezana nad 12 mesecev, 9 odstotkov, nad 24 mesecev 11 odstotkov in nad 36 mesecev 12,5 odstotka. Te dni so uvedli še posebno devizno vezanje, na osnovi katerega pridobi občan dinarske obresti, ki pa so mnogd višje od običajnih, saj na primer znašajo te za vezavo nad 12 mesecev 12 odstotkov, nad 26 mesecev pa že 17 odstotkov. Najkrajša doba vezave je tri mesece. Glede na to, da je poslovalnica na Šaleški cesti v Titovem Velenju pooblaščena za prodajo proizvodov za dinarje deviznega porekla, se je mnogo občanov preusmerilo na poslovalnici na Tomšičevi cesti in na cesti Veljka Vlahoviča. Kljub temu, da so odprli poslovalnico na Tomšičevi cesti šele pred kratkim, so se občani nanjo, hitro navadili, tako da imajo veliko obiska. Na mesec opravijo v tej majhni enoti, Andželjko Tičič Z osrednje poslovalnice na Rudarski cesti v Titovem Velenju kjer je zaposlenih 7 delavcev, delajo pa ves dan od 7. do 18. ure, ob sobotah pa do 12. ure, okoli 15 tisoč različnih manipulacij. Opravljajo prav vse bančne storitve, razen prodaje za devize, kar pa smo že omenili, opravljajo v enoti na Šaleški cesti. S POMOČJO BANKE DO STANOVANJA Specifična je ekspozitura na Gorici, saj so nekoliko oddaljeni od centra in se v njih ustavljajo pretežno krajani te krajevne skupnosti. Opravijo lahko vse bančne posle, delajo pa od 8. do 12. ter od 15. do 18. ure. Vodja enote Andželjko Tičič ugotavlja, da varčevalci zelo dobro poznajo bančno poslovanje, obrestne mere, možnosti vezav in namensko varčevanje za pridobitev stanovanjske pravice. V zadnjem času se ustav-ija pri njih še posebej veliko mladih družin, katerim skušajo pomagati s krediti za razrešitev stanovanjskih vprašanj. V dneh, ko imajo večje delovne organizacije izplačila osebnih dohodkov, je v bankah pač večja gneča, ki je bančni delavci kljub prizadevanjem ne morejo zmanjšati. Vendar pa ugotavljajo, da so občani strpni in da zaradi tega nimajo posebnih težav. NAJVEČ USLUG OPRAVIJO NA OSREDNJI BANKI Z največjo gnečo se pogosto sre-čujejp v osrednji ekspozituri, ki ima svoje prostore v pritličju, kjer so tudi vse ostale bančne službe — na Rudarski cesti v Titovem Velenju. Tukaj opravljajo večino tistih poslov, ki so vezani na delo drugih služb banke (potrošniški krediti, stanovanjski krediti in podobno). Poleg tega, da samo na tej banki izplačujejo dnevnice za službena potovanja v tujino, imajo tudi zelo veliko izplačil pokojnin. Magda Ledinek V letošnjem letu so bili v Titovem Velenju še libijski študentje, ki so prav tako prejemali štipendije preko te banke. ,,Dela je vedno veliko", poudarja Magda Ledinek," vendar pa si prizadevamo, da ga hitro opravimo, saj se zavedamo, da so stranke nejevoljne, če moramo na svoj denar čakati predolgo." V MOZIRJU POSVEČAJO VELIKO POZORNOSTI TURIZMU' Nekoliko drugače je organizirana ekspozitura v Mozirju, saj pokriva celotno območje občine Mozirje. Ima še štiri agencije, in sicer v Nazarjih, Ljubnem, Gornjem gradu in v Lučah. Imajo nekoliko širši obseg dela v primerjavi z ostalimi ekspoziturami, saj odobravajo tudi vse kredite prebivalstvu, razen investicijske kredite za obrtnike. Poslovanje je dokaj zahtevno, še posebej zato, ker se je pojavila v Mozirju konkurenčna — Beograjska banka, tako morajo svoje usluge prilagajati konkurenci.' 'Veliko pozornosti v tej občini namenjajo turizmu. Letos se je stanje na tem področju nekoliko izboljšalo, ugotavlja Drago Dolenc, saj so razširli zmogljivosti. Pri tem ima seveda nekaj zaslug tudi banka, ki kreditira vlaganja v kmečki turizem in v različne turistične objekte. POSLOVANJE SKUŠAJO POSODOBITI Tako kot v občini Velenje, tudi v Mozirju izplačuje večina delovnih organizacij osebne dohodke preko banke, vendar pa ugotavljajo, da bi bilo potrebno ta izplačila ob izplačilnih dnevih posodobiti. V bankah je namreč takrat res prevelika gneča. 2e okoli 20 odstotkov delavcev prejema osebne dohodke preko tekočih računov, poslovanje s čeki pa želijo v prihodnje še povečati. Seveda je bilo doslej precej težav s pravočasno in točno evidenco, saj so morali pošiljati podatke na računalnik v Ljubljano, sedaj pa uvajajo terminale, s katerimi bodo direktno povezani z računalnikom in bodo imeli takojšnjo in točno evidenco. Tako se skoraj ne bo moglo dogoditi, da bi prihajalo do reklamacij bančnega poslovanja. Stranke bodo gotovo bolj zadovoljne, bančni delavci pa tudi. Naj še enkrat povemo, da banka lahko nakazuje imetnikom tekočih računov nekatera stalna nakazila kot je naročnina za TV, elektriko, obveznosti do posameznih naložb in tako dalje. Vse kar mora občan storiti je to, da pride na banko in prinese s seboj zadnje potrdilo plačila. Seveda pa mora imeti pozitivna sredstva na tekočem računu. Od takrat naprej mu ne bo treba več skrbeti za pravočane poravnave obveznosti. Seveda pa si v Ljubljanski banki Temeljni banki močno prizadevajo, da bi se še bolj približali svojim varčevalcem. Prav veseli so njihovih pobud in pripomb, kijih, če le morejo tudi upoštevajo pri svojem delu. Tako na primer že načrtujejo drugačne delovne čase nekaterih poslovalnic, kjer se je promet močno povečal. Razmišljajo tudi, kako bi skrajšali nekatere postopke v banki, tako da bi se tu občan kar najmanj zadržal. Seveda imajo veliko vlogo pri tem tudi občani. Postopki so mnogo hitrejši, če so ti obveščeni, če poznajo storitev, ki bi jo radi opravili in seveda, če imajo s sabo vse potrebne dokumente. Brez njih bančni delavci res ne morejo opraviti žel jene usluge. XO ljubljanska i banka Temeljna banka \ n. sub. o. Ob dnevu varčev delavci Ljubljan Temeljne banke Vel« jim varčevalcem in se jejo za skrb in zaupa da varčevalci s svoji vlogami v letošnjem vse dosedanje plane i tako tudi v prihodnje ■'eisnje anja čestitajo ske Banke :nje vsem svo-! jim zahvalju-inje. Veseli so, mi hranilnimi letu presegajo n upajo, da bo mmmmmmm^ 27. oktobra 1983 ★ Titovo Velenje OB DNEVU VARČEVANJA _naš čas ★ stran 7 Kulturni center Ivan Napotnik Prireditve v mesecu novembru Petek, 4. novembra, ob 19.00 knjižnica Titovo Velenje: petkov kulturni večer ETNOLOŠKI FILM Kino klub GORENJE Petek, 11. novembra, ob 19.00 — galerija knjižnice Titovo Velenje: otvoritev retrospektivne razstave FRANCE PAVLOVEC (1897—1959) uvod: dr. Stane MIKUŽ koncert ob otvoritvi: Agata Šumnik, sopran Zmago Frankovič, bariton pri klavirju Ines Natek. Razstava odprta do 15. dec. 1983 Sreda, 16. novembra, ob 19.30 — dom kulture Titovo Velenje- BOJAN ADAMIČ show večer šansonov (za staro in mlado) ansambli in solisti vstODnina 100 din Petek, 18. novembra, ob 19.00 — petkov kulturni večer knjižnica Titovo Velenje: MED URŠLJO IN PECO Gostovanje ŠENTANELSKIH PAUROV v pesmi in besedi Sobota, 19. novembra, — obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani: Koncert filharmoničnega orkestra, dirigent: LEONHARD BERNSTEIN Prijave do 4. nov. Cena: 1.000 din Število prijav omejeno! Sreda, 23. novembra, ob 19.30 — dom kulture Titovo Velenje: FESTIVAL REVOLUCIJE IN GLASBE Koncert v počastitev Dneva republike Blaž Arnič: SAMO MILIJON, kantata Sodelujejo: Rudarska godba T. Velenje MPZ Gorenje MPZ Svoboda Dekliški pevski zbor Solisti: Agata Šumnik, sopran Jože Oštir, tenor Zmago Frankovič, bariton Drago Seme, recitacija Prodaja vstopnic je v knjižnici v Titovem Velenju, vsak dan od 10.00 do 15.00, v soboto do 13.00. Šolska mladina ima 50 «7o popust. Na vstopnice, kupljene z naročilnico OO ZSS, dajemo popust , do 30 vstopnic 10 % do 50 vstopnic 20 % nad 50 vstopnic 30 % Za'obisk v Cankarjevem domu ni popustov! Titovo Velenje — petkov kulturni večer Zgodba o živalskem vrtu Jutri, ob 19.00, bo v knjižnici Kulturnega centra „Ivan Napotnik" Velenje kulturni večer, na katerem se bodo predstavili člani Amaterskega gledališča iz Titovega Velenja: Karli Čretnik, Leon Čižmek in Marija Kolar. Predstavili bodo enodejanko E. Albeeja: ZGODBA O ŽIVALSKEM VRTU. Režija: Bogomir Veras. O tej enodejanki je režiser Bogomir Veras deja, da bi bilo lepo, ko bi se v naših betonskih džunglah vsak dan bolj zavedali, da kulta dobrin ni dobro častiti z največjo vne- mo, da svoji biološki naravi nimamo kaj dodajati in da smo dolžni razvijati naše nikoli do konca razvite duševne zmožnosti. Samo tako se lahko v resnici borimo za boljši svet. Naše bivanje bo toliko bogatejše, kolikor več spoznanj bomo nanizali vanj in nasprotno: neizpolnjeno bp1 če bomo stregli samo svoji fizični naravi, ki je skoraj ni mogoče ne obogatiti ne osiromašiti. Premiera ZGODBE O ŽIVALSKEM VRTU je bila dccembra 1982 v Titovem Velenju. Od takrat je bila enodejanka večkrat uprizorjena na domačih in tujih odrih. Mi vsi smo za mir V soboto, 22. oktobra, smo se v Kopru zbrali člani klubov OZN iz vse Slovenije. Pot do tega obmorskega mesta je bila zelo zanimiva. Vso pot smo se smejali. Sprejeli so nas v domu učencev, kjer smo imeli tudi kosilo. Po kosilu smo imeli mirovni pohod po koprskih ulicah, katerega geslo je bilo: ,,MT vsi smo za mTr,~z~a mir, za mir!" To se je ponavljalo vse do gledališča, kjer so se zvrstili dolgi govori v obeh jezikih. Videli snio še dve igri in nekaj plesov. Vse to je bilo naperjeno proti jedrskemu oboroževanju. Zanimiv je bil tudi plakat, na katerem je pisalo: „Dra-gi zemljani, čimprej si kupite 30 krsi, kajti tokratjias lahko uničijo. PogreBni zavod ZSSR, ZDA in še KDO." Ko je prišel čas odhoda, smo se le neradi odpravili v avtobus. Pred nami je bila dolga pot. Ker smo bili med vožnjo pridni, smo se ustavili na Trojanah, kjer smo kupili krofe. Polni smeha in zadovoljstva smo se ob 21.30uri vrnili vTitovo Velenje. Vesna Kodrič, Renata Matoša, Irena Šintler, 8. b. razred OŠ bratov Mravljak Pionir v prometu Odrasli velikokrat pravijo, kako smo otroci na cesti neprevidni. Vendar nekaj nesreč povzročajo tudi odrasli. Največ primerov je takih, ko starejši hodijo čez cesto kar na lepem, ko je na semaforju prižgana rdeča luč. Tako mladi vidimo kako se obnašajo v prometu odrasli in jih seveda posnemamo. Nekega dne, ko smo se vračali iz šole, smo morale že pri prvem križišču kar dolgo čakati. Sošolka je bila nestrpna in ni pogledala ne na desno in ne na levo. Stekla je čez prehod za pešce. Zadrževali smo jo, a nas ni poslušala., Po cesti je z vso hitrostjo pripeljal osebni avtomobil. Močno je zavrl. Sošolka je bila vsa bleda. Slabo ji je bilo in skoraj je bruhala. Bala se je, da za njeno neprevidnost ne bi zvedeli starši. Vsi smo molčali. Nihče je ni zatožil, a od takrat samo na cesti veliko bolj pazljivi. Romana Pritežnik in Marko Mandič COS Veljka Vlahoviča Titovo Velenje Srečanje z junaki filma Mah na asfaltu V petek smo zvedeli, da si bomo v ponedeljek odšli ogledat film Mah na asfaltu. Pa saj ne bi bilo to tako vznemirljivo, ko ne bi imeli tudi predstavitve glavnih junakov! Kakšni bodo? Kakšen bo film? So igralci mladi? Vsa ta vprašanja so se mi podila po glavi čez soboto in nedeljo. Prišel je težko pričakovani ponedeljek. Prva ura je hitro minila. Končno smo se poini pričakovanja odpravili proti Kulturnemu domu. Z zanimanjem sem gledala film. Večkrat me je malo stisnilo pri srcu. Prizadela me je usoda Laneta, Ob sončnem zahodu Stojim na obali ob sončnem zahodu in gledam ljudi na sprehodu. Vidim valove iz širne daljave, bližajo se, šumijo in se v sončnem zahodu iskrijo. Ko gledam odsev na morski gladini, se mi odkrivajo stari spomini. Breda Učanjšek, 7. b. coš Veljko Vlahovič ki je srečno živel pri dedu. Ko je ded umrl, je moral Lane k staršem, ki pa zanj niso imeli časa. Uteho in prijatelja pa je našel v gasilcu. Polna od pričakovanja sem bila ob prizoru, ko je Lane dobil škatljico od Anike. Odprl jo je v Pionirskem domu, v njej pa je bil mah, simbol filma. Vsakdo bi pričakoval kaj drugega. Po filmu so se nam predstavili Lane, ded Ivo in tetka Vera ter režiser. To so bili nepozabni trenutki, saj se le redkokdaj srečamo z igralci in režiserjem tako kot smo se ob tem filmu. Pogovor je hitro minil. Odpravili smo se proti šoli polni lepih vtisov. To je bilo zame najlepše darilo ob tednu otroka. Petra Bevc, 6. a, OŠ Miha Pinter-Toledo Kulturni dan Imeli smo kulturni dan. 12. oktobra smo šli v Titovo Velenje. Odšli smo že ob 9. uri, vrnili pa smo se ob enih popoldne. Ogledali smo si japonsko lutkovno predstavo. V prvem delu so lutkarji pokazali razne igre, ki jih igrajo na Japonskem. Videli pa smo tudi pravljico o Isam — Bašiju ali po naše Palčku. Ciril Rek, 3. a Oš bratov Letonje Šmartno ob Paki COglejujem si razstave v.galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik. Jezikovno razsodišče (107) Jezikovna različnost v TV igrah Republiška konferenca SZDL nam je prepustila pismo, v katerem se nepodpisani dopisnik najprej jezi nad žirijami radiiskih iger, ki da so že leta in leta sestavljene iz istih ljudi, nato pa ogorčeno kritizira še kulturno-umetniški program ljubljanske tv. Nekje ne sredi svojega pisma pravi: „S TV igrami je naravnosti porazno. Prav absurdna je bila TV nadaljevanka krajevna skupnost. Vse se je dogajalo ob alkoholu, pa še srbskohrvaški jezik in dolenjsko narečje se je prepletalo neokusno vmes." Odgovorili bi predvsem na pripombo o rabi narečja in tujega jezika v umetnostnem besedilu, ki našemu dopisniku ni všeč. Načeloma s takšno rabo v umetnostnem besedilu ni prav nič narobe. Vemo, da ima jezik različne zvrsti, ki jih delimo v nekaj skupin, npr. socialne, funkcijske, prenosniške, časovne. Knjižni zborni jezik, ki ga v govorni (slišni) podobi zvečine poslušamo na radiu in tv, seveda ni edina socialna zvrst. Vanj pogosto vdira nekakšna splošna oblika pogovornega jezika, pa celo izrazito obarvana pokrajinska in krajevna narečja ter govorice, ki sodijo v neknjižni jezik. Ta pojav je v vsakdanjem občevalnem jeziku povsem običajen, saj se na ulici, na sestankih, pri študiju, za gostilniško mizo srečujejo ljudje iz različnih krajev, z različno izobrazbo, različnega izvora; vsakega posameznika pri tem jezikovno odlikuje njegov poklic, strokovnost, interes itd. — Nekatere jezikovne zvrsti, npr. narečje ali interesne govorice (sleng, žargon), pa težje prenesemo v javnem nastopanju: recimo pred tv-kamero, z govorniškega odra, za okroglo mizo. Tu naj bi udeleženci govorili le splošno pogovorno obliko knjižnega jezika, pa svoje sporočanje pogosto preveč barvajo, tako socialno (narečje, sleng) kot funkcijsko (npr. neumestna raba ozko strokovnega ali celo znanstvenega jezika v tv-oddajah, namenjenih najširšemu krogu gledalcev). V umetnostnih zvrsteh (na televiziji so to drame, nadaljevanke, filmi) pa je raba socialnih in funkcijskih zvrsti docela normalna, saj določa stilno oblikovanost umetnine. Rabo teh zvrsti v umetnosti moramo pač gledati z umetnostnega, tj. est.etskega vidika, ne pa z vidika opazovalca, ki se na umetnosti ne spozna preveč in je bolj cenzor ali purist. Presojati moramo pomen, smisel in namen različnih jezikovnih (govornih) prvin v celoti dela; pri tem seveda lahko ugotovimo tudi njihovo neustreznost v konkretnem besedilu, kar trdi naš dopisnik. Verjetno sta bila tako narečje kot srbohrvaščina v omenjeni nadaljevanki uporabljena, da bi realistično zajela tematiko in dogajanje. Namen je bil dober — kako pa je bil tudi umetniško uresničen, smo lahko različnega mnenja. Varčujmo s hrano Danes, v času stabilizacije, tudi pri prehrani lahko marsikaj naredimo. Veliko hrane zmečemo vstran, pozabljamo pa na tisoč otrok po svetu, ki umirajo od lakote.' Jejmo manj sladkarij in več zelenjave ter vitaminov. S tem Jesen - zima Gozdovi rjavijo, ptice pojo, kmalu odletele bodo in listje odpadlo bo. Poljano pokril bo sneg, pobelil dolino in breg. Vse bo belo in prav lepo. Pa čeprav bo lepo, bo včasih tudi žalostno. Dominika Lemež, 7. a, coš Veljko Vlahovič Razmišljanje ob mesecu knjige Knjiga! Navidez le kup zlepljenega papirja, ki ga krasita dve obarvani in malo debelejši platnici. Ta kup papirja je bil zame, ko sem bila še čisto majhna zelo zanimiv. Zabavno je bilo trgati šušljajoči papir. Pozneje, ko se je iz tistega malčka razvila štiriletna Melita, pa me je notranjost knjige začela zanimati na drug način. Opazovala sem slike in ker brati še nisem znala, sem si zgodbe izmišljala kar sama. Ne da bi se tega sploh zavedala, se je začelo moje prijateljstvo s knjigo, ki se je potem, ko sem se naučila brati še poglobilo. Knjiga je postala moj življenjski spremljevalec. Najraje berem knjige, ki opisujejo življenje in delo med NOB, všeč pa so mi tudi detektivske in ljubezenske zgodbe. Zelo rada poseženi tudi med knjige iz katerih se kaj naučim: po Mali otroški enciklopediji, Jugoslaviji danes, Knjigi o Titu. Ni pa vsak čas primeren za vsako knjigo. Ce berem knjigo za razvedrilo, si izberem kakšno lahko zgodbo, kjer mi ni treba uporabljati možganov. Ko pa začutim potrebo po znanju, pogledam v svet znanosti. Večkrat se mi je že zgodilo, da sem vzela v roke kakšno knjigo, ki je nisem razumela. Takrat se mi je knjiga zdela nezanimiva, ko pa sem jo čez leto dni spet vzela v roke, se mi je zdela ena najlepših knjig. To dokazuje, da sta tudi za branje knjig potrebna zrelost in znanje. Ko pa mi v roke pride kakšna knjiga, kjer me že po prvih straneh zanima, kakšen bo konec, takrat ne neham tako dolgo, dokler ne zadovoljim svoje radovednosti in pridem do konca, ki pa me večkrat razočara. Življenje je pač tako, da se v njem ne konča vedno vse dobro. Po prebrani knjigi se vedno počutim bolj polno, ker je v meni spet nekaj polnega, lepega. Vse knjige se med seboj razlikujejo, vsaka pove kaj novega in ravno to je tisto, kar me privlači. Melita Cvikl, 8. a OŠ Miha Pinter-Toledo bomo pomagali tudi svojemu zdravju. Veliko učencev se zelo malomarno vede do kruha. Obmetavajo se z njim in ga najdemo celo pod mizami. Ce smo že imeli prevelike oči in ne moremo vsega pojesti, potem ga vrnimo tistim, ki ga bodo znali koristno uporabiti. Bojana Kazija, 3. b OCOŠ Veljka Vlahoviča Titovo Vejenje Planinci ne poznajo počitka Komaj dober mesec šolskega dela je' za nami, pa smo planinci osnovne šole Miha Pintar-Toledo, imeli že dva izleta in se udeležili orientacijskega pohoda na Paškem Kozjaku. Letošnja lepa jesen nam je naklonjena, zato smo se množično udeležili prvega izleta na Kum, prav tako drugega po Šaleški planinski poti. Na Kumu smo imeli občni zbor. Izvolili smo vodstvo krožka in dopisnike ter sprejeli program dela za tekoče šolsko jeto. Na orientacijskem tekmovanju, ki je bilo na Paškem Kozjaku, smo osvojili pokal, ki ga branimo že nekaj let nazaj. Anita Kotnik dopisnica planinskega krožka na MPT Prometni znak pripoveduje Pozdravljeni! Jaz sem prometni znak, ki stoji ob cesti. Ime mi je Stop. Moje delo je zelo odgovorno, zato sem nanj ponosen. Vsak dan vidim in doživim veliko zanimivosti. Bil sem že priča hudim nesrečam. V eni izmed njih sem bil poškodovan tudi jaz. Joj, kako me je bolelo. Vso noč sem prebil prevr-njen na tleh. Naslednji dan pa me je neki možak le postavil pokonci. Takrat sem si zelo oddahnil. Nekega dne sem zagledal množico otrok, ki so se mi bližali. Nekaj časa mi ni bilo jasno, kaj naklepajo, ko pa sem videl, da nabirajo kamenje, se mi je kar stemnilo. Začeli so me obmetavati. Prvi je zgrešil, drugi pa je zadel. Zelo me je bolelo. Po nekaj zadetkih sem bil ves obtolčen. Nenadoma je izza vogala prišel miličnik. Okregal je otroke in jih našeškal. Meni se je to zdelo zelo dobro. Tomaž Trop, 5. b. OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST VELENJE ODBOR ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ Razpisuje natečaj za podelitev priznanj občinske kulturne skupnosti Velenje za leto 1983 PRIZNANJA SO: 1. Napotnikovo priznanje 2. Napotnikova diploma 3. Napotnikova plaketa Priznanja se podeljujejo posameznikom, samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam in društvom na kulturnih in drugih področjih, znotraj in izven občinskih meja, za posebne zasluge pri razvoju kulturnega življenja v občini. RAZPISNI POGOJI SO: NAPOTNIKOVO PRIZNANJE se daje za posebne uspehe in daljše prizadevno delo posameznikom, društvom in organizacijam združenega dela s področja kulture. NAPOTNIKOVA DIPLOMA se podeljuje za izjemne umetniške dosežke skupinam in posameznikom ter za več kot petdeset let kontinuiranega dela. NAPOTNIKOVA PLAKETA se podeljuje za dolgoletno uspešno in življenjsko delo. Utemeljene predloge za podelitev priznanj za leto 1983 sprejema strokovna služba Občinske kulturne skupnosti, Titov trg 4, poštni predal 1, do 15. 12. 1983. Kolo Že dolgo sem si želela kolo. Dobila sem ga za osmi rojstni dan. Zelo sem ga bila vesela. Kmalu sem se tudi naučila voziti,, Kolo je rdeče barve. Čez noč ga hranim v kleti. Skoraj vsak dan se vozim z njim. Ko je zima. vsa nestrpna pričakujem pomlad, da se bom lahko vozila. Večkrat obrišem z njega prah. Na glavno cesto se še nisem peljala, ker mi mama to ne dovoli. Imam tudi kolesarski izpit. Enkrat sem s kolesom tudi padla. Na kolo zelo pazim. Zelo težko bi mi bilo. če ga ne bi imela. Anka Zagoričnik. 4. c OŠ Karel Destovnik-Kajuh, podružnica Topolšica VESELI TOBOGAN — V Titovem Velenju je bila v četrtek kulturno zabavna prireditev, ki jo organizira Radiotelevizija Ljubljana. Poslušalcem so se tokrat predstavili učenci osnovne šole Antona Aškerca. PRVO MESTO — Pionirke gasilskega društva Šoštanj — mesto, zelo uspešno delujejo pod vodstvom Branka Uranjeka. Pred nedavnim so se udeležile republiškega prvenstva, ki je bilo v Ljubljani. Na tekmovanju je sodelovalo 45 desetin. Šoštanjč?nke so osvojile prvo mesto. »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične -izveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Pla-ninc (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-317,850-316. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 10 dinaijev. Letna naročnina za individualne naročnike je 432 din (mesečna je 36 din) za inozemstvo 900 dinarjev). Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike pa znaša 720 din in je plačljiva vnaprej. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture. tisk in odprema: ČGP Večer, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Planinski izleti Zaradi ugodnih naravnih pogojev je v kmetijstvu Gornje Savinjske doline na prvem mestu živinoreja. Glede na stopnjo tehnologije, selekcije in gospodarnosti je v ospredju vsekakor govedoreja s posebnim poudarkom na pridelovanju mleka, ovčereja pa je bila do nedavnega precej zanemarjena. Vzrokov za to je vsekakor več. Predvsem velja ugotoviti, da je proizvodnja mleka bolj donosna, prav tako reja plemenskih telic, na drugi strani pa je bil odkup volne in ovčjega mesa dokaj neurejen. Številčni podatki te ugotovitve samo potrjujejo. Pred drugo vojno se je na območju mozirske občine paslo 3.000 ovac, po vojni pa se je Število nenehno zmanjševalo in leta 1973 so našteli le še 347 ovac. Po tem letu je obseg tropa le pričel naraščati in leta 1981 jebilo v Gornji Savinjski dolini že 1.110 ovac, letos pa je že preseglo število 1.300. Glede na takšno rast predvidevajo, da bodo uresničili srednjeročni načrt, ki predvideva 1.500 ovac. Še pogled v zgodovino. V preteklosti jebila ovčereja razširjena na solčavskem, lučkem in ljubenskem področju. Reja je bila predvsem ekstenzivna in v veliki meri odvisna od letine, saj so se morale ovce ob sušnih letih pozimi preživljati tudi s posušenim listjem. Tonu primerna je bila seveda tudi prireja volne in mesa. Do leta 1960 je na tem področju prevladovala jezersko-solčav-ska pasma. V želji, da bi izboljšali kakovost in količino volne, so domačo pasmo križali z ovni pasme ..merino" in delno uspeli. Po letu 1960 je pričelo število ovac hitro upadati. Razlogov zato je več. Z uvajanjem sintetičnih materialov se industrija za volno in ovčerejo ni več zanimala v toliki meri kot poprej. Drugi razlog je pospešena reja govedi, tretji pa opuščanje planinske paše. Zaostrovanje gospodarskih razmer, oživljanje planinskih pašnikov, večje izkoriščanje doma pridelane krme in drugi vzroki so spremenili odnos do ovčereje in število je pričelo naraščati. Za področje mozirske občine je predvsem zanimiva reja za pleme in po letu 1978 so na druga območja prodali 500 ovac za nadaljnjo rejo. Letos je zanimanje za nakup sicer nekoliko manjše, vendar še vedno zadovoljivo. Ovčereja še vedno temelji na je-zersko-solčavski pasmi, saj so ovce večje, skladnih telesnih oblik in se ponašajo z dobro klavnostjo. Odrasla ovca doseže povprečno težo 65 kilogramov in glede na vse te značilnosti razvoj ovčereje temelji na pridelovanju mesa, volna pa je na drugem mestu. V bodoče želijo na solčavskem področju obdržati čisto jezersko-solčavsko pasmo, na področju Ljubnega in Luč pa bi uvajali pasmo „romanovski". Značilno za te ovce je, da rojevajo dvojčke. Prav zato bodo skušali povečati plodnost jezersko-solčav-ske pasme in ji s križanjem dodati 25 odstotkov pasme ,,romanov-ski". S tem odstotkom se solčavska pasma ne bi zmanjšala, povečalo bi se število dvojčkov, pa tudi miSce bi bile bolj obložene, kar seveda daje več mesa. Kakovost in količina volne se ne bi spremenili. Z doseženimi rezultati so torej v mozirski občini lahko zadovoljni. Število ovac so v kratkem času uspeli podvojiti, izboljšali so tudi pasemske značilnosti, kar vse zagotavlja, da bodo ždjene rejske cilje tudi uresničili. S planinskim izletom v neznano je potepanje po planinah na Vegrad u za letos končano. V sodelavci smo bili od maja do oktobra v planinah petkrat. Na prvem izletu smo bili na Rogatcu. Vreme je bilo zelo slabo. Pihal je veter in deževalo je. Čeprav premraženi, smo oboževali cvetočo majsko naravo. Se isti mesec, 28. maja, smo zopet odšli na izlet. Tokrat v čisto drugo smer Slovenije. Na Nanos. Težki sivi oblaki so zopet strašili z neba. Grozili so ves dan. Toda na srečo je le malo rosilo. Ko smo se vračali domov, nas je pozdravljalo umito nebo in rezek spomladanski zrak. ' Nanos je znan po posebni alpski flori. To smo se lahko prepričali tudi sami. Med belim skalovjem nas je namreč ves čas do vrha spremljala divja, umazano roza petunika, ki se po lepoti prav lahko kosa z vrtno. Posebno presenečenje je bil tudi divji zamolklo vijoličasti iris, ki se mi je zdel še lepši, kot tisti v naših cvetličarnah. Ogledali smo si Se skrivnostno kraško jamo svetovnega slovesa, Postojnsko jamo. Predjamski grad pa nam je odkril nekaj skrivnostne in tudi romantične zgodovine o Erazmu Predjamskem, ki se je baje leto dni skrival v gradu in je pokopan pod mogočno 500-letno lipo pod gradom, ki naj bi jo zasadilo njegovo dekle. Tako pravi legenda. Na tretji izlet smo se peljali skozi slikovito zgornje Savinjsko dolino. Sredi meseca junija. Tokrat smo imeli z vremenom srečo, čeprav se nam je dež neprestano ponujal z oblakov. Najprej smo pešačili do sv. Duha, od koder je skrivnosten razgled na Savinjske Alpe, eno najlepših alpskih dolin — Logarsko dolino, Matkov kot . . . Med tem je narava oblekla svoj novi plašč. Pomlad se je počasi pričela prevešati v poletje. Zaščitena pogačica in zlato jabolko sta se rogala našim prepotenim obrazom. Naša pot je vodila naprej. Proti Potočki Zijalki — prvi paleolitski postaji. Pohodi na Triglav so zadnja leta postali že prava moda. Prav to velja tudi za Vegradove planince. Letos vsi niso prišli na vili. So pa zato lahko med prvimi spali v novi koči na Kredarici. Na zadnjem izletu nas je pozdravila veličastna katedrala jesenskih barv. Čez polja, mimo kmečkih poslopij z obešenimi oranžnimi koruznimi storži v kozolcih, z žarečimi jesenskimi krizantemami v vrtovih in čez rdeči bukov gozd, smo se sprehodili na goro Oljko. Bogati kostanjevi nasadi in štorov-ke, ki jih je letos res veliko, so nam povedali, da je jesen tu. Vračali smo se po Šaleški poti proti Šentilju in nato proti Tito- j vemu Velenju. Seveda smo tudi zapeli. Sicer pa tako in tako prepe- j vamo na vsakem izletu. Nada Koblar i Za to našo rubriko je med vami še vedno veliko zanimanja. Pošiljate nam številne fotografije iz naše bližnje in nekoliko bolj oddaljene preteklosti. Marsikatere bi najbrž šle povsem v pozabo. Priča- kujemo, da bomo tudi v prihodnje tako dobro sodelovali. Tokrat objavljamo dve fotografiji. Prva je nastala pred vhodom v jamo Pesje okoli leta 1938, druga pa je »bikova oh-cet«. Podobno fotografijo smo že objavili, še vedno pa pričakujemo, da nam bo nekdo opisal ta, v naši okolici že pozabljen običaj. Obe foto^afiji je prinesla Anica Verden. Prgišče misli (Jmeinost je ena izmed zaščitnih naprav, ki človeku omogočajo življenje. Zato ni luksuz. temveč življenjska nujnost. S. Grum. Čednost gnezdi kakor vran po razvalinah. A. France Samo v sanjah je resnica in življenje, drugo vse je življenja ponesrečen poskus. I. Cankar Poljubi izginejo z usten, a rane ostanejo. I. Cankar Brez čistega srca ni jasnega pravilnega spoznanja. F. M. Dostojevski Prisrčno srečanje Hooo — ruk! In še zadnja „kišta", kot mi pravimo zabojem * katere zlagamo svoje noše, je kila naložena na avtobus. No, če «tao, da je vsak tak zaboj težak približno sto kilogramov, si lahko e, da moramo kar krepko iti v roke, da jih znosimo od artobasa do naše slačilnice in nanj. Ampak vse to se pozabi takoj, ko smo na avtobusu in se odpelje-> nastop. Tokrat v Vmjačko Če bi se peljali z rednim avtobusom, bi bila vožnja verjetno utrudljiva in vse prej kot prijetna. Drugače pa je, če je v avtobusu zbrana druščina, ki tudi kaj zapoje, se poveseli, če se oglasi harmonika in kitara. Prav tako je prijetneje, če avtobus ustavi tam, kjer si želimo mi, da si malo pretegnemo noge in pokadimo cigareto. Veseli smo prispeli v Vrnjačko Banjo, kjer so nas že čakali gostitelji. Naprej se je vse odvijalo s filmsko naglico. Ko smo stali sredi avle hotela Zvezda, te je gostitelj kar prijel za roko, češ." Ti češ ■amnoml" Pa smo šli. Potovalke v avtomobil, saj jih bo ,,čale" odpeljal domov, mi pa na ogled mesta in potem na ples. Da se spoznamo. Ko smo se vrnili na domove, nas je čakala obilna večerja. Ker pa smo bili utrujeni od celodnevne vožnje, smo se brž odpravili spet, saj nas je naslednji dan čakal nastop. Vrnjačka Banja je lep in prijeten kraj, ki ga skoraj v celoti prepletajo hoteli in okrevališča: Breza, Plaža, Zvezda, Fontana, Merkur, Slatina ... V Vrnjački Banji sta dva izvora mineralne vode Snežnik in Slatina. Pohvali se lahko tudi z olimpijskim bazenom, ki stoji zraven okrevališča Borjak. Veliko je lepo urejenih parkov, sprehajališč, naravnih znamenitosti, vendar si vsega v treh dneh nismo mogli ogledati, posebno še zato, ker smo se morali pripravljati za nastop, pravzaprav dva. Pa tudi drugače smo bili zelo zaposleni, saj smo si morali izmenjati veliko izkušenj. Lahko bi v Vrnjački Banji ostali še enkrat tako dolgo, pa bi ostalo še vedno veliko neizrečenega. Seveda so se potrudile tudi naše gostiteljice, ki so kar naprej nosile na mizo razne dobrote: džem, kaj-mak, rakijo, sir, meso vseh vrst, pecivo, potice . . . Prvi naš nastop je bilo srečanje in spoznavanje obeh skupin med seboj. Vsaka skupina je v tem na- stopu prikazala samo del svojega programa. Vsaka skupina je v tem nastopu prikazala samo del svojega programa. Imeli smo tremo, ki pa se je po nastopu razblinila in z veseljem smo pričakovali drugi nastop, ki je bil zvečer. Takrat smo imeli celovečerni nastop s slovenskim programom. Po odzivu publike lahko trdim, da smo izpolnili njihova pričakovanja, kajti potrudili smo se, da smo dali od sebe največ kar smo lahko. Po nastopu so gostitelji priredili v hotelu Slatina družabno srečanje. Tako prisrčnega in prijetnega vzdušja res ne doživiš vsak dan. Sploh ni bilo pomembno, ali je ansambel igral srbsko kolo ali slovensko polko. Plesali smo vse. Zadnji dan našega bivanja v Vrnjački Banji smo pred hotelom Slatina zasadili tri drevesa in tako n& simboličen način označili prvo srečanje folklornih skupin dveh pobratenih občin. Slovo je bilo težko in ganljivo. Marsikomu se je utrnila solza saj so se skovale nove prijateljske vezi, ki se bodo še utrjevale. Obljubili smo si, da se bomo še večkrat srečali. Vili Grabner drobni mnogo-členar puače IVO ANDRIC L ČRKA RADON VAUEVO (NAZAJ) NEMČI1A PLAV SADEŽ CENTR. KOMITE ! AMPER ra; i Z Al M. S. ČRKA andrej orožen VEDA O ATOMIH obglavljen -km- del narodni elektro- ljudski motorja odbor (DVOJ.) GOR. RES. ČOLN (mazaj) REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠT. VODORAVNO: KOKOLJ, SA, ARAKAN, B, S, LOREN. SRAM, PAG ANIZEM, VRAN, TOLEDO, AVTO, U, IS, Z, IS, MAi, AS, SMETANA, V AR, AR, OM. IG. UDARNIKI. Iščemo najstarejšo fotografijo Mladi v občini Mozirje Neustrezen način zaposlovanja Med tistimi organi občinske konference ZSMS Moziije, ki so v preteklem obdobju krepko izboljšali svoje delo. je zagotovo konferenca mladih v vzgoji in izobraževanju. Glede na zadnje organizacijske spremembe v mladinski organizaciji konference seveda ni več. doslej pa so jo v mozirski občini sestavljali koordinacijski odbor osnovnih organizacij na osnovnih šolah, komisija za kadrovska vprašanja in štipendijsko politiko ter Zgor-njesavinjski študentski klub. Mladi na osnovnih šolah so pridno delali in uresničili sprejete načrte, ob tem pa seveda ne smemo pozabiti izdatne pomoči njihovih mentoijev. Odveč je seveda naštevati vse proslave, delovne akcije in njihove druge stalne delovne naloge, poudariti velja tvorno vključevanje v akcije občinske konference, kot so Naša beseda. Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, kvizi. mladinska delovna brigada in podobno. Ob vsem tem vendarle kaže omeniti slabost, ki je v tem obdobju tudi s skupnimi močmi znova niso uspeli odpraviti. Osnovnošolci so namreč vse premalo vključeni v delo osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih, prav lako v delo krajevnih skupnosti v celoti. Precej je poživila delo tudi komisija za kadrovska vprašanja in štipendiranje. Bolj kot poprej seje ubadala s perečimi kadrovskimi zadevami in nenehno spremljala dogajanje na področju štipendiranja in zaposlovanja. Prav pri tem pa mladi niso uspeli v dovolj veliki meri uveljaviti svojih inter- Na sejmu v Novem Sadu VčasuadU.doZ3.oktobra je bil v Novem ni« tradicionalni sejem lova. nlili i «, športa in turizma, ki Je tadi letos privabil veliko obiskovalcev ia Jugoslavije in tujine. Na sejma so se " >vOi številni proizvajalci n predstavniki turisti* - , da H predstavili turistično ponudbe in možnost koriščenja uslug s tega področja. Na sejmu je dva dni delovala tudi turistična bana, kjer so se ■ svojimi pragrami srečali predstavniki opravil Egon Con radi, predsednik JO Splošnega združenja gostinstva in turizma SRS, sicer po generalni direktor Kompasa Jugoslavija. Sejma se je iz Titovega Velenja udeležila tudi skupina delavcev DO Paka, okrepljena s dr. Jože-tom Križničem is zdravilišča Topolšica. Poleg nastopa na sejmu in borzi je TGP Paka v sodelovanju z DO Vojvodina teurs v četrtek,» oktobra, v kongresni dvorani hotela PAKA pripravila tudi posebno predstavitev Titovega Velenja. Udeležilo se je je M povabljenih predstavnikov organizacij združenega dela iz Novega Sada, predstavnikov SIS za (ddih in rekreacijo ter novinarji. je predstavil tu- ristično ponudbo Titovega Velenja z vidika izletniškega, rekreacijskega in zdraviliškega turizma, dr. Jože Križnič pa je strokovno predstavil program letnega klimatskega turizma na RTC Golte, ki bo stekel prihodnje leto in zdravilišče Topolšica. Njegova predstavitev je imela velik odmev med prisotnimi. Veliko zanimanje Novega Sada za naše področje je potrdila prisotnost direktorja RTV Novi Sad in njegovih sodelavcev. Vrhunec predstavitve pa je bil intervju Toneta Hladina za radio Novi Sad, ko je številnim poslušalcem neposredno predstavil turistično ponudbo našega kraja. Udeležba na sejmu je dosegla svoj namen. Ostaja pa grenak priokus, da je ekipa predstavljala tudi širše območje občine Velenje, saj so predhodni in pravočasni pozivi DO Pake po skupni predstavitvi ostali brez ustreznega odziva. Občina Velenje Letos že nad 60 požarov Občinska gasilska zveza je v tem mesecu organizator številnih predavanj o gasilski preventivi. Prav tako so konec preteklega tedna sodeloval pri organizaciji republiškega srečanja ..Mladi gasilec". Ždo radi bi v svoje vTSte pritegnili veliko mladih, kajti skrbi jih, ker se za vključevanje v gasilske vrste odloča vedno manj ljudi. Gasilci za to obiskujejo osnovne šole, mladim predavajo, kako je potrebno ravnati, ko izbruhne požar, prikazujejo jim gasilsko opremo . . . Največ nesreč še vedno povzroči človek sam. Letos je bilo v Sloveniji okoli 400 požarov, v naši občini pa kar 64. V 44 primerih so morali na pomoč priskočiti gasilci. 1. januarja 1980 je bila ustanovljena SIS za požarno varnost občine Velenje. V tej delovni skupnosti združuje svoje delo 6 poklicnih gasikev, referent za požarno varnost in računovodja. Njihova najpomembnejša naloga je takojšnja intervencija, skrb za UKV zveze, pregledi gasilnih aparatov ter manjša popravila v avtoparku gasilskega doma. Gasilci dežurajo 24 ur dnevno. Takoj, ko poklicni gasilec sprejme poziv za požar, mora najprej oceniti, kakšen je. Če gre za večji požar, pridejo na -pomoč prostovoljci. Na vsako akcijo vedno pride 15 do 20 gasilcev. Zal se včasih zgodi, da dobijo gasilci tudi lažne klice. Zato najprej preverijo, ali gre resnično za požar. Čeprav je oktober mesec požarne varnosti, pa je v tem mesecu že prišlo do požara v Titovem Velenju. Na srečo se je vse dobro končalo. Lahko pa bi bilo precej bolj tragično, če ne bi bilo budnih sosedov, ki so še pravi čas ugotovili, da se v stanovanju nekaj dogaja. Delavci delovne skupnosti so letos pregledali že 6404 gasilne aparate, ki morajo biti vedno v brezhibnem stanju. Le tako lahko v primeru požara takoj ukrepamo. Pri pregledih gasilnih aparatov pa pogosto ugotavljajo, da aparat ne deluje.. Naj večkrat so aparati mehansko poškodovani: prerezane so cevi, zlomljene so pištole za gašenje . . . Zato gasilci prosijo starše, naj svoje otroke večkrat opozore, da gasilni aparati niso igrače s katerimi bi se lahko igrali, ampak so zelo nujno potrebni, kadar izbruhne požar. Te aparate je potrebno pregledati vsakih šest mesecev. Velenjski gasilci so pozvali tudi vse občane, da so kar najbolj previdni, kadar imajo opravka z ognjem. Požari povzročajo vedno veliko materialno škodo. Kadar pa se zgodi, da kje izbruhne požar, in je intervencija nujna, potem naj vozniki le dajo prednost gasilskemu vozilu z vključeno sireno. Pravočasen prihod gasilcev na mesto požara lahko omili posledice. Radovedneži, ki pa jih je vedno veliko, pa naj svojo prisotnost izkoristijo za kaj koristnega. Namesto da gasilce ovirajo pri njihovem delu jim naj raje priskočijo na pomoč. esov. Veliko časa in dela so namreč namenili obravnavanju samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja za leto 1983. saj se ne strinjajo z nekaterimi njegovimi določili, zlasti nezzagotavljanjem pogojev za zaposlovanje mladih. S svojimi stališči niso prodrli, zato sporazuma tudi niso podpisali. Znana jc tudi ugotovitev, da mladi ne poznajo dovolj poklicev za katere se odločajo po končani osnovni šoli. niti pogojev nadaljnjega šolanja. Zaradi tega so poleg običajnih predavanj s področja poklicnega usmerjanja uspešno opravili še dodatne raz-govore. Komisija je spremljala in reševala perečo kadrovsko problematiko v organih občinske konference. Mladi menijo, daje delo na tem področju preveč kratkoročnega značaja in bi morali več pozornosti nameniti pridobivanju mlajših in sposobnih kadrov. Veliko časa so namenili tudi obravnavanju novega statuta in predvsem novih pravil o organiziranju in delovanju občinske konference. Čeprav sta oba akta za učinkovito delo mladinske organizacije še kako pomembna, pa mladi nikakor niso zadovoljni s potekom javne razprave, kije bila še vedno preveč formalna. Sodelovanje med občinsko konferenco in Zgornjesavinj-skim študentskim klubom se je končno le izboljšalo, čeprav s stanjem nikakor ne morejo biti zadovoljni. Študentje namreč s svojim delom v nobenem primeru ne gredo v korak z aktivnostjo občinske konference. Med drugim še vedno niso uspeli povezati celjskih in mariborskih študentov z ljubljanskimi, čeprav napori segajo že vrsto let nazaj. Izjemno pomembna akcija študentov je vsekakor organizacija znanstvenoraziskovalnega tabora na področju Luč in Solčave, ki je pravi preobrat v povezovanju študentov z domačo občino, obenem pa pomeni tehten prispevek k dolgoročnim razvojnim stremljenjem mozirske občine. Ob tednu požarne varnosti so velenjski gasilci organizirali nekaj praktičnih vaj. Med drugim so v središču Titovega Velenja preizkusili novo zračno blazino, s pomočjo katere lahko rešujejo ogrožene stanovalce z višin. Tokrat so predstavniki civilne zaščite skakali s strehe Delavske univerze. Vaja je pritegnila pozornost številnih občanov. PD Titovo Velenje Orientacijsko tekmovanje Mladinski odsek Planinskega društva iz Titovega Velenja je pripravil pred dnevi v počastitev občinskega praznika že tradicionalno orientacijsko tekmovanje za pionirje, mladince in člane na Paš-kem Kozjaku. Na tem tekmovanju je nastopilo 17 ekip, vsi udeleženci pa so morali na 9 kilometrov dolgi poti reševati teste iz prve'pomoči, varstva narave in orientacije. Med pionirji so zmagali planinci osnovne šole Mihe Pintarja Toleda, pri mladincih planinci Centra srednjih šol — kovinarska usmeritev, med člani pa so bili najboljši planinci Zabukovice. A. K. Šoštanj Posvet o požarni varnosti Prizadevanje za napredek na področju varstva pred požari imajo kot prednostno nalogo v času stabilizacije tudi člani Društva varnostnih inženirjev in tehnikov Titovo Velenje. V mesecu požarne varnosti so v svojih delovnih okoljih namenili posebno pozornost analizi elementov požarne varnosti, organizaciji služb za varstvo pred požari in odpravi vzrokov za njihov nastanek. Že na začetku tedna požarne varnosti pa so člani DVIT Titovo Velenje v sodelovanju z Občinsko Požarna varnost Napalm Napalm je zmes bencina in drugih derivatov, raznih smol. paralina z dodatkom sintetičnih snovi in aluminijeve soli. Ta zmes napravi napalm gost in lepljiv. Zelatinasta masa se lepi na razne površine in se jih tudi trdno oprime, zato gaje težko odstraniti s predmetov, ki gorijo. Če razlita masa pade v vodo. plava na njej in gori. Napalm je shranjen v pločevinastih posodah in bombah Ko posoda pade na tla, se razleti. vnetljiva zmes pa se razprši v obliki debelih kapljic, ki pokrijejo površino Posebna vrsta napalma je pi-rogel. imenovan tudi umetna lava. To je gosta lepljiva zmes, kjer so nafti in njenim derivatom dodane še dru^f gorljive snovi, kot so natnj. magnezij, fosfor in hi-peroksid Pirogel in napalm ne uničujeta le kože. temveč tudi mišice, žile in živčni sistem ter kosti. Pirogel se ne topi. pri izgorevanju pa nastaja žlindra, ki se razžari do belega sija in lahko prežge tudi tanjšo pločevino. Je težji od vode in v vodi potone. Požar napalma in pirogela gasimo v glavnem s peno in z gasil- nim prahom. Učinkovit je tudi razpršen curek vode, če posebno tedaj, kadar je zmesi primešan fosfor. Za pokrivanje ravnih površin sta učinkovita tudi pesek in zemlja. Če seje pirogel prilepil na končne stene m ker vsebuje fosfor, moramo gorečo maso odtrgati z lopato in jo na mestu uničiti. JEDRSKO OROŽJE Za napadena mesta, industrijska središča in prometna vozlišča je posebno nevarna jederska ekpsplozija v ozračju in na po-vTšini zemlje. Prvi vidni inak je-derske eksplozije je kratkotrajen zasiepljujoč blesk, ki je več kot deset krat močnejši od sončne svetlobe in je viden več kot 10 kilometrov daleč od kraja eksplozije. Iz razžaljenega zraka in hlapov, ki so v zraku, nastane ognjena krogla pomarančasto rdeče barve, ki se dviga naravnost, pri tem pa nastane strašna eksplozija. ki se razlega več kilometrov daleč. Ko se razžaljena krogla v zraku ohlaja, se spreminja v ogromen valeč obli. pri čemer nastaja radioaktivni oblak. Hkrati z eksplozijo se dvigne zemeljski prah. zemlja in drug material. ki se spoji z dimnim stebrom. kar daje videz »atomske gobe«. Pri jederski eksploziji nastanejo trije različni učinki: Udarni je ru- šilen. Ta pušča za seboj velika opustošenja na večjih razdaljah. Požari, kijih povzroči udarni val. nastajajo zaradi rušenja Tn poškodb zgradb, posebno zaradi poškodovanih kurilnih, električnih. plinskih in drugih napravah. Toplotni učinek nastane zaradi eksplozije. Nastaja ognjena krogla, katere temperatura doseže več milijonov stopinj celzija. Kakšen jt^iseg bi imeli požari, bi bilo odvisno od gostote- naseljenosti. od odpornosti gradbenih objektov, od vnetljivosu predmetov. ki so v zgradbah, od oddaljenosti mesta eksploz od razgibanosti terena. Top sevanje, ki nastane neposrecfcio po eksploziji, lahko človeka oslepi Podnevi traja slepota nekaj minut. ponoči pa ludi več kot uro Ljudje" so izpostavljeni tudi opeklinam. Radioaktiven učinek nastane zaradi radioaktivnega sevanja. Ta se pojavi ob jederski eksploziji in tudi po njej. Radioaktivni učinek, ki hkrati z udarnim in toplotnim sevanjem izžareva radioaktivne žarke, je nevaren in ga človeški organizem ne zazna in ne vemo, kdaj smo mu izpostavljeni. Radioaktivne padavine so nevarne na dva načina: najprej zato. ker se usedejo se usedejo na zemlji, na vse predmete in ljudi, živali in rastline. Radioaktivni delci dolgo časa plavajo v zraku in pridejo v iiotranjost človekovega telesa z vdihovanjem, preko opeklin in ran ter ob usedanju na zemljo ali na razne objekte in predmete in pri tem povzročajo radiološko kontaminacijo zemljišč in objektov. INTERVENCIJA i Požari, nastali zaradi eksplozije. bi prerasli v en sam požar ogromnega obsega. Uspeh gašenja ne bi bil odvisen samo od izpolnjenih požarno varnostnih ukrepov, temveč tudi od hitrosti in iznajdljivosti, s katerimi bi organizirali boj proti požarom. KuSevine na ulicah in dvoriščih bi ovirale gasilske intervencije. Vodovod, plinovod in električne napeljave bi bi|e pretrgane, okolica pa radioaktivno kontaminirana. V zelo kratkem času bi bilo potrebno opraviti vrsto zapletenih nalog, predvsem pa reševati ljudi in jim pomagati. Najprej bi bilo treba opraviti radiološki ogled in izmeriti intenzivnost sevanja na mestih, kjer bi potekala reševalna dela. nato pa ugotoviti, kakšen je obseg porušenih zgradb Tn dru^fi vrši objektov, kje so žarišča požarov in kakšna je smer njihovega širjenja, meje kontaminiranega območja in najprimernejše smeri za prihod gasilskih. reševalnih in tehničnih enot. Janko Ramšak gasilsko zvezo. Termoelektrarno Šoštanj in REK Franc Leskošek-Luka, organizirali posvetovanje o požarni varnosti. Dravinjski dom iz Slovenskih Konjic pa je s svojim tozdom Preventiva v prostorih Gasilskega doma Šoštanj pripravil razstavo požarnovarnostnih in osebno zaščitnih sredstev. Ob podrobni analizi stanja požarne varnosti v občini in še posebno v delovnih organizacijah, ki jo je pripravil Milorad Sikman, je postalo jasno, da bo v programu stabilizacije nujno potrebno izvajati naložbe tudi v požarno preventivo in jo skupaj z določili boli odgovorno izvajati. Egidij Petretič, predstavnik REK Franc Leskošek-Luka, je udeležencem podal model organizacije požarnega varstva v RLV, Jože Gradnik pa je obrazložil sistem in delovanje avtomatskih javljalnih naprav za požar in prenos alarma. Na osnovi podane, vsebine in priprav novele zakona o varstvu pred požari so udeleženci strokovno razpravljali. Izboljšanje stanja na tem področju zahteva, da najodgovornejši posamezniki in organi v delovnih organizacijah in ustanovah odgovornejše izvajajo zadolžitve strokovnih služb, inšpekcije in določila zakona ter pravilnikov o požarni varnosti. Požarnovarnostnih so analizirali tudi modele vaj akcij NNNP in ugotovili, da je potrebno te akcije manj režirati z vnaprej pripravljenimi načrti, ampak je potrebno z nepričakovanimi alarmi ugotavljati stanje usposobljenosti in mobilnosti posameznikov ter gasilskih in reševalnih služb. Prisotni so tudi ugotovili, da je stanje požarne varnosti na področju občine še slabo, je pa nekaj vzorno urejenjih prostorov in delavnic, ki upoštevajo požarno preventivo. Organiziranost gasilskih enot in tehnična opremljenost je v občini na primerni ravni in se v sodelovanju in financiranju SIS za varstvo pred požari še izboljšuje. Po zaključku posvetovanja so si ogledali Termoelektrarno Šoštanj z vidika požarne nevarnosti in se seznanili s protipožarnimi ukrepi. DVIT Titpvo Velenje in OGZ Velenje sta tako prispevala k večji dejavnosti na področju čuvanja lastnine pred uničujočimi požari in ne tako redkimi človeškimi žrtvami. Jože Miklavc, foto S. V. Z zanimanjem so sledili predavanju o požarni varnosti MALI OGLAS! SOLIDNEMU MOŠKEMU ALI ŽENSKI oddam opremljeno sobo v centru Titovega Velenja. Telefon 852-570. NOV TOMOS APN-6 malo rabljen prodam. Silvo Bencik, Podkraj 10B Titovo Velenje. PRODAM FIAT — 750, letnik 1975, neregistriran, vozen. Jožica Strnišnik, Cesta XIV, divizije 16, Titovo Velenje. PRODAM FIAT — 125, v nevoznem stanju, za rezervne dele in 22 kub. metrov siporex kvadrov po ugodni ceni. Jože Pintarič. Mali vrh 6 Šmartno od Paki. PRODAM BRUNARICO PRIMERNO ZA VIKEND ter 540 komadov nove barvne salonitke in 40 slemenjakov. Informacije od 18. do 19. ure po telefonu 850-377. UGODNO PRODAM GOLFA ZELENE BARVE, letnik 1977 za 31 M in Fiat 101, letnik 1976 za 11 M. Ogled mogoč na cesti XIV. divizije št. 14 v Titovem Velenju, informacije po telefonu 851-459 v večernih urah, ali 811-180 do 15. ure. OSEBNI AVTO MINI — 1000, letnik 1982. prodam. Telefon 851-470. PAPIGO VRSTE ROSELA PRODAM. Informacije po telefonu 851-850, od 14. ure dalje, ali na naslov Vrečar, Brata Mravljak 3 Titovo Velenje. V SREDO, dne 19. 10.1983 se je izgubil pes nemški ovčar, črno bele barve. Sliši na ime AS. Kdor bi kaj vedel o njem, naj proti nagradi sporoči na telefon 850-960, ali na naslov Igor Meh Podkraj 8, Titovo Velenje. PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1978. Telefon 852-952, zvečer po 19. uri. RADIO KASETOFON PHILIPS stereo, prenosni, skoraj nov, z deklaracijo prodam. Veljka Vlahoviča 51/7, Titovo Velenje. DEKLE IŠČE SOBO V TITOVEM VELENJU s souporabo sanitarij. Nudi pomoč v gospodinjstvu. Pisne ponudbe pošljite pod šifre: „Poštena". OBVESTILO! Cenjene stranke obveščam, da bo frizerski salon ,,Zlata" na Splitski 38, z dnem 2. 11. 1983 odprt od 13. do 20. ure. PRODAM VRTNO HIŠICO opremljeno, z urejeno okolico. Jenkova 16, Titovo Velenje. KOMPLET STILNO JEDILNICO in preprogo prodam po ugodni ceni zaradi selitve. Baron, Šer-cerjeva 20, Titovo Velenje. PROi/AM KNJIGE „Bahti joga" — verska joga. Valter Goltnik, Gaber je 45., Šoštanj. VRTNICE VELIKOCVETNE, mnogocvetne in vzpenjalke različnih sort, lahko dobite pri Grilu, Laze 30, Šentilj, Titovo Velenje. DEŽURSTVA DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: 27. 10. (četrtek) dnevni dr. Lešnikova, nočni dr. Zičkar 28. io!' (petek) dnevni dr. Markovičeva, nočni dr. Glušičeva 29. 10. (sobota) glavni dr. Grošelj, notranji dr. Hrastnikova 30. 10 (nedelja) glavni dr. Grošelj, notranji dr. Hrastnikova 31. 10. (ponedeljek) dnevni dr. Grdič, nočni dr. Grdič 1. 11 (torek) glavni dr. Grdič, notranji dr. Markovičeva 2. 11. (sreda) dnevni dr. Zičkar, nočni dr. Lešnikova DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ: 27. 10. dr. Stupar 28., 29. in 30. 10. dr. Dovšak 31. 10 in 1. 11. dr. Lazar 2. in 3. 11. dr. Pirtovšel DEŽURNI VETERINARJI: Od 28. 10. do 31. 11. Franc Blatnik, Prešernova 22 a, Titovo Velenje, telefon 852-253 GIBANJE P. Marjan Zličar. roj. 1962, prodajalec iz Žalca in Sabina Napotnik. roj. 1963. študentka iz Žalca Bojan Oremuž. roj. 1961. študent iz Titovega Velenja in Mirjam Močnik, roj. 1960 dipl. ekonomist iz Nove Gorice Joško Ucovnik. roj. 1953, delavec iz Titovega Velenja in Olga Arh. roj. 1962, delavka iz Titovega Velenja Stanislav Ažman, roj. 1959. kmetovalec iz Paške vasi in Renata Bastelj. roj. 1964. prodajalka iz Šmarnega ob Dreti Jože Steblovnik, roj. 1957. dipl. elektroinžinir iz Rčč/Paki in Martina EKO ELEKTROKOVINARSKA OPREMA n.sol.o. Titovo Velenje Celjska 9/b,c Po sklepu DS TOZD Instalacijo, z dne 21. 10. 1983, razpisujemo prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODJA PROIZVODNJE STALACIJ (VODJA EKI) ELEKTROKOVINARSKIH IN- Pogoji za sprejem in imenovanje: — višja ali srednja izobrazba tehniške smeri in 3 oz. 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — program dela in razvoja enote EKI — družbenopolitična aktivnost — mandatna doba traja 4 leta Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovite na Kadrov-sko-socialno službo EKO Titovo Velenje z oznako „za razpisno komisijo INST"'*v roku 15 dni od dneva objave razpisa. Srečnol DELOVNA SKUPNOST UPRAVNEGA ORGANA UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge: 1. REFERENTA ZA KAZNOVANJE DAVČNIH PREKRŠKOV IN UGOTAVLJANJE NAPOVEDANEGA DOHODKA 2. DAVČNEGA INŠPEKTORJA 3. DAVČNEGA IZVRŠITELJA za nedoločen čas. Poleg splošnih pogojev, ki jih določata 156. in 157. člen Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79), morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — pod 1. in 2. končana višja ali visoka šola pravne, upravne oziroma ekonomske smeri in 3 leta delovnih, izkušenj. — pod 3 končana poklicna oziroma nepopolna srednja šola in 1. leto delovnih izkušenj. Pismene prijave je treba poslati v roku 20 dni po objavljenem oglasu prostih del in nalog na naslov: Delovna skupnost upravnega organa Uprave za družbene prihodke Skupščine občine Mozirje. Izbira kandidata bo opravljena najkasneje v roku 10 dni po preteku oglasnega roka. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri. k vdt&t* DO za komunalno In stanovanjsko oskrbo Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b Vljudno naprošamo vse lastnike grobov na pokopališču Skale, ki še niso sporočili podatkov o lastništvu grobov, naj so zglasijo zaradi ureditve evidence V DO VEKOS TOZD Komunalna oskrba. Koroška cesta 37/b, Tehnične službo, Titovo Velenje. ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE o. tub. o., Titovo Velenie. Vodnikova 1 Diabetični dispanzer v Zdravstvenem domu Velenje bo delal od 1. novembra 1983 dalje vsako prvo in tretjo soboto v mesecu in vsak drugi in četrti petek v mesecu od 7. do 12. ure. V dispanzerju bo delala zdravnica dr. Sonja ŠIFER-DOBNIK. fwW V vez mozirje VEZ n. sol. o. MOZIRJE Razpisna komisija razpisuje dela in naloge VODJA GOSPODARSKO RAČUNSKEGA SEKTORJA Pogoji: — višješolska ali srednješolska izobrazba ekonomske ali finančne smeri, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih in nalogah, ki zahtevajo sposobnost vodenja in organiziranja ter koordiniranja, — da je družbenopolitično in samoupravno aktiven in da ima pravilen odnos do samoupravljanja. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: VEZ n. sol. o. Mozirje, za razpisno komisijo 63330 Mozirje. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končani izbiri. Lenošek. roj. 1961. Študentka iz Letuša Vlado Crešnik. rojen 1965. delavec iz Radelj ob Dravi in Jana Camloh, roj. 1965. delavka iz Titovega Velenja Janez Arlič. rojen 1957. učitelj iz Šaleka in Marija Anžlovar, rojena 1959. ekonomski tehnik iz Ljubljane ' Martin Es. rojen 1949. rudar iz Laz in Marija Goter. roj. 1953. delavka iz Titovega Velenja Avgust Mošnik. roj. 1959, elektrotehnik iz Titovega Velenja in Danica Fluher. roj. 1963. kuharica iz Titovega Velenja Anton Vodlan. roj. 1951. receptor iz Titovega Velenja in Marjana Petar. roj. 1947. natakarica iz Titovega Velenja SMRTI: Marija Gazdovič. upokojenka iz Batrine. rojena 1894 Cecilija Klančnik. delavka iz Pod-kraja pri Velenju, roj. 1907 Franc Krajnc. invalid, upok. iz Bočne. roj. 1906 Albin Vošnjak. kmetovalec iz Šen-brica 47. rojen 1909 V krajevni skupnosti Edvarda Kardelja so pred kratkim »neznano kam« izginile številne svetilke ob poti, ki pelje ob Paki. Neznano kam smo dali v narekovaj zato, ker nekateri krajani namigujejo, da so svetilke nadvse uspešno porabili ob otvoritvi novega podhoda. Ker razbite niso bile, je nekdo vsekakor »domiselno« razrešil svoje potrebe. Rudnik lignita Velenje n. sol. o., Velenje RUDNIK UGNITA VELENJE Kadrovsko-splošni sektor Delavski svet RAZPISUJE DO Rudnik lignita Velenje dela in naloge: 1. PODPREDSEDNIK 2. VODJA DELOVNE SKUPNOSTI ZRA(_____ 3. VODJA JAMOMERSKO - HIDROLOŠKE SLUŽBE 4. VODJA JAMSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE POSLOVODNEGA ODBORA ACENJE Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: Ad 1. — visoka strokovna izobrazba — 5 let delovnih izkušenj — organizacijske sposobnosti in sposobnost dela z ljudmi — znanje enega svetovnega jezika Ad 2. — najmanj srednja strokovna izobrazba rudarske smeri — strokovni izpit za delo v metanskih jamah — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela v delovni skupnosti Ad. 3 — najmanj srednja strokovna izobrazba rudarske smeri — 3 leta delovnih izkušenj v metanskih jamah — strokovni izpit za delo v metanskih jamah — sposobnost dela z ljudmi, vodenje in organiziranje dela — znanje enega svetovnega jezika Ad. 4 — visoka strokovna izobrazba rudarske smeri — 10 let član reševalne čete, od tega 5 let kot aktiven član — strokoven izpit za metansko jamo — znanje enega svetovnega jezika Kandidati naj pošljejo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Prešernova 10, Titovo Velenje, z oznako „Za razpisno komisijo". Izbran delavec bo imenovan za 4 leta. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. SREČNOI gorenje iscemo Gorenje SOZD prireja od 22. 10. do 5. 11. 83 v Rdeči dvorani v Titovem Velenju že tradicionalni hišni sejem '83, na katerem bomo del razstave namenili drobnemu gospodarstvu. Razstavili bomo sestavne dele, ki jih danes uvažamo, za katere pa vemo, da jih že izdelujemo v Jugoslaviji oziroma bi jih lahko izdelovali v Jugoslaviji. Na tem področju želimo čimbolj angažirati naše drobno gospodarstvo, zato vabimo vse zainteresirane k sodelovanju. Obiščite nas — ponuja se vam priložnost za razširitev vašega proizvodnega programa. gorenje Gornja Savinjska dolina Izreden porast nočitev Kaže, da se turizem v mozirski občini le prebuja iz dolgoletnega mrtvila. Dokaz zato so med drugim nočitve domačih in predvsem tujih gostov v prvih letošnjih sedmih mesecih. V enakem lanskem obdobju so v Gornji Savinjski dolini našteli 18.317 nočitev, letos pa kar 30.086, ali za 63 odstotkov več. Predvsem na račun turističnih kmetij in novega avtokampa v Varpoljah je izredno poraslo število nočitev tujih gostov, saj so do konca julija našteli za 185 odstotkov več njihovih nočitev. Pomembno vlogo pri oživljanju turistične ponudbe Gornje Savinjske doline je vsekakor odigral turistični biro v Mozirju. Poleg svoje redne dejavnosti se namreč tvorno vključuje v uveljavljanje vseh ostalih oblik turistične potrošnje. Tako bo letošnjo zimo biro sodeloval pri organizaciji nekaterih smučarskih tekmovanj na Golteh. Med drugim velja omeniti tekmovanje za pokal Coca — cole, ki bo 26. 1. in pri organizaciji evropskega pokala za ženske 9. februarja. Prav po zaslugi mozirskega Turist biroja, katerega ustanovitelj je tudi Kompas, je Gornja Savinjska dolina letos prvič sploh predstavljena v zimskem katalogu Kompasove turistične ponudbe, prav tako pa tudi v katalogu iz-vensezonske ponudbe za turistične kmetije za zimsko in pomladansko sezono. Razveseljivi so tudi resni poslovni pogovori s partnerjem iz Zahodne Nemčije, obetavne možnosti pa nudi tudi poslovni turizem, kot pomemben vidik turistične ponudbe. Še eno prireditev velja omeniti. To je prvi smučarski sejem, ki ga bo turistični biro v sodelovanju z velenjskim smučarskim klubom pripravil 20. novembra v Mozirju. Nazarje Nove posodobljene ceste V krajevni skupnosti Nazarje bodo v teh dneh bogatejši za vrsto posodobljenih cestnih odsekov. Sklenili bodo-namreč asfaltiranje cestnih odsekov od Nazarij do zaselka Zavodice, do pokopališča, dveh odsekov v naselju Dobletina, pa tudi v Zlabru in v novem naselju se krajani veselijo posodobljenih cest. Skupaj bodo z asfaltno prevleko pokrili 8.000 kvadratnih metrov cestnih površin, predračunska vrednost vseh opravljenih del pa dosega 10 milijonov dinarjev. Kar 70 odstotkov vseh potrebnih sredstev so z denarjem in prostovoljnim delom prispevali krajani sami, ostalo pa je zagotovila krajevna skupnost Nazarje. Med drugim so krajani sami uredili vse odtočne jarke in bankine. Odsek od Nazarij do Zavodic je dolg 615 metrov, delo na njem pa je bilo močno zahtevno KINO • KINO • KINO • KINO • KINO • KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek, 27. 10. ob 17., 19. in 21. uri: PETORICA MOČNIH — ameriški. V gl. vi.: Joe Lewis. Petek, 28. 10. ob 11. uri: NEW YORK 1997 — ameriški. V gl. vi.: Kurt Rusell. Petek, 28. 10. ob 17., 19. in 21. uri: SAMO ZA TVOJE OČI — angleški. V gl. vi.: Roger Moore. Sobota, 29. 10. ob 17., 19. in 21. uri: NEW YORK 1997 — ameriški. V .gl. vi.: Kurt Rusell. Nedelja, 30. 10. ob 17. uri: OTROŠKA MATINEJA — POPAJEVE NORČIJE — ameriški, risanka. Nedelja, 30. 10. ob 19., 21. uri: NEW YORK 1997 — ameriški. V gl. vi.: Kurt Rusell. Ponedeljek, 31. 10. ob 17., 19. in 21. uri: SMRT GOSPODA GOLUŽE — jugoslovanski. V gl. vi.: Ljubiša Samardžič Torek, 1. 11. PREDSTAVE ODPADEJO! Sreda, 2. 11. ob 17., 19. in 21. uri: MORA — ameriški. V. gl. vi.: Debo-rah Raffin. FILMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 31. 10. ob 20. uri: MORA — ameriški, avanturistični, srhljivka. V gl. vi.: Deborah Raffin. Režija: John Lewellyne Moxey. Film je posnet po resničnem dogodku. Med počitniškim potepanjem po deželi se dvema študentkama pokvari avtomobil. Ta okvara pa na grozljiv način spremeni ne samo njune počitnice temveč vse življenje. Lokalni šerif namreč najprej eno od njiju posili, nato pa . . . KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 27. 10. ob 20. uri: SAMO ZA TVOJE OČI — angleški, avanturistični. V gl. vi.: Roger Moore. Še en film o Jamsu Bondu, agentu 007! Nedelja, 30. 10. ob 10. uri: OTROŠKA MATINEJA — POPAJEVE NORČIJE — ameriški, risanka. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 29. 10. ob 16. uri: OTROŠKA MATINEJA — POPAJEVE NORČIJE Sobota, 29. 10. ob 19.30 uri: PETORICA MOČNIH — ameriški. V gl. vl.: Joe Lewis Nedelja, 30. 10. ob 17.30 in 19.30 uri: SAMO ZA TVOJE OČI — angleški. V gl. vl.: Roger Moore. Ponedeljek, 31. 10. ob 19.30 uri: NEW YORK 1997 — ameriški. V gl. vl.: Kurt Rusell. Sreda, 2. 11. ob 19.30 uri: SMRT GOSPODA GOLUZE — jugoslovanski. V gl. vl.: Ljubiša Samardžič. KINO DOLIČ Petek, 28. 10. ob 19. uri: NEW YORK 1997 — ameriški. V gl. vl.: Kurt Raffin. Torek, 1. 11. ob 19. uri PREDSTAVA ODPADE! Sladke mandarine imajo kislo ceno ludi na trgu se pozna, daje mraz že prav blizu. Posamezni prodajalci se že počasi odpravljajo domov. Ponujajo le še blago, ki jim je ostalo, novega pa ne »dobivajo« več. Sicer pa na trgu poleg pomaranč že prodajajo tudi sladke mandarine, ki pa imajo le eno napako, zelo kislo ceno namreč. Kar 150 dinarjev je potrebno odšteti za kilogram. Pomaranče so sicer cenejše, vendar še vedno zelo »dragocene«. Kilogram velja 116 dinarjev. Od sadja je bilo na trgu moč kupiti še zelo lepe hruške po 60 dinarjev, jabolka po 40 do 50 dinarjev, sočne kakije po 80 dinarjev, najceneje paje bilo grozdje po 40 dinarjev. To je bila tudi vsa sadna ponudba. In se zelenjava: Papriko za ozimnico ste si verjetno že nabavili. Če tega še niste storili, potem se vam bo to v denarnici zelo poznalo. Na trgu jo prodajajo po - 80 in 100 dinarjev. Kumare dobite za 60 ali 80 dinarjev, melancane za 80 dinarjev, čebulo dobite za 46 ali 60 dinarjev, česen pa velja kar 300 dinarjev. Bolj ko gre paradižnik za letos h koncu, bolj mu raste cena. Kilogram tega sadeža prodajajo po 80 dinarjev, je pa že zelo redek gost na stojnicah. Zelje je po 30 dinarjev, prav toliko tudi krompir. Ta ima prav »zimsko« ceno. Cvetača in solata sta po 80 dinarjev. Že na prvi pogled je videti, da imajo prodajalci na trgu najraje številko 80. Jo imate tudi ve. gospodinje? Velenje-Šmartno 33:14 V pokalnem tekmovanju so se prejšnji teden v občinskem derbiju sestale rokometašice Velenja in Smartnega oh Paki. Čeprav so domače igralke nastopile brez sester Bašič in Cefarinove. so zlahka premagale . gostujoče igralke, ki so razočarale s prikazano igro. V prvem polčasu so gostje dosegle le pet zadetkov (izid 16:5), v drugem resda enkrat več. Kljub temu pa so doživele visok poraz. Največ zadetkov za Velenje so dosegle Podrzavnik Spoljar in Bovha po 6. S. Golič 5. Kotnik 4. Džordževič 3. Poznič 2. Hrast 1. Pri Šmartnem pa so bile uspešne Jud 5. Golič 4. Meh in Bole 2. fajnšek 1. Miličniki so zapisali VOZIL PO PEŠ POTI Po sprehajalni poti ob reki Paki v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja je vozil. 18. oktobra okoli 15.30 voznik kolesa z motorjem Boštjan Fink. Opazil je?, da se na stezi igra otrok Sebastian Gejanovič. Voznik kolesa z motorjem hitrosti ni zmanjšal, temveč, je zavpil otroku naj pazi. Ta se je prestrašil in stekel s steze, vendar pa ga je kolesar z motorjem kljub temu zadel s krmilom in ga telesno poškodoval. IZSILJEVAL PREDNOST V križišču Koroške ceste in Tovarniške poti v Šoštanju je voznik osebnega avtomobila CE 177-841 Jovo Trifkovič 21. oktobra okoli 13. ure izsiljeval prednost vozniku kolesa z motorjem Viljemu Kumpreju. Pri nesreči seje voznik kolesa z motorjem lažje telesno poškodoval. VOZIL PO LEVI Na regionalni cesti Titovo Velenje — Slovenj Gradec se je pripetila 21. oktobra okoli 17 ure prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila CE 956-52 Ivan Plevnik je vozil po levi strani cestišča in zaradi tega trčil v osebni avtomobil'M B 137-401. ki ga je z nasprotne strani pripeljal voznik Janko Repolusk. Pri nesreči se je voznik Plevnik hudo telesno poškodovan. voznik Repolusk pa lažje. Poškodovana je bila tudi njegova sopotnica Marjana Repolusk. Izola-Rudar (TV) 1:4 Nogometaši velenjskega Rudarja nadaljujejo z zmagami. Tudi na gostovanju v Izoli so dosegli visoko zmago. Instoimensko enajsterico so premagali s 4:1. V 21. minuti je bil za goste uspešen Boškovič, nato so domačini rezultat izenačili. V drugem delu srečanja je Boškovič dosegel še dva zadetka, med strelce za Rudarja pa se je vpisal še Zirdum. Na igrišču pri velenjskem jezeru pa enajsterica Rudarja v nedeljo gosti ekipo Vozil iz Nove Gorice. Triglav-Šmartno 2:1 Smarčani so tudi v nedeljskem srečanju proti nogometašem Triglava v Kranju ostali brez točk. Enajsterica Triglavu jih je premagala z rezultatom 2:1. Gostitelji so vse do 83. minute vodili z 2:0. Sedem minut pred koncem srečanja je bil za Šmarčane uspešen Pra-šnikar. V nedeljo gostijo nogometaši Smartnega na domačem igrišču enajsterico Primorja. V Kranju so za Šmartno zaigrali: Magrič. Matko. Bajec. Frangeš. Pod-ravtnik (Aljaž). Božičevič. Kodre. Kopušar (Omladič). Hren. Prašnikar. Osterc. Rovinj-Šoštanj 28:26 Šoštanjčani so v sedmem kolu druge zvezne rokometne lige v srečanju proti ekipi Rovinja ostali praznih rok. Gostitelji so jih premagali z rezultatom 28:26. polčas 17:10. Romometaši Šoštanja so bili vse do zadnjih minut srečanja enakovreden nasprotnik. Proti koncu igre pa so bili premalo zbrani in tako izgubili točki. V prihodnjem kolu Šoštanjčani znova gostujejo v Krškem pri istoimenski ekipi. V Rovinju so zaigrali: Vajdl. Puc 13. Ramšak 1. Medved. Podgoršek 1. Plaskan 2. Ocvirk. ( igoj 4. Lesjak 1. Mahnič 4. Potočnik. Slatinšek Šmartno-Rudar 16:12 Rokometašice Smartnega so v nedeljo iztržile pomembno zmago. Na domačem igrišču so premagale ekipo Rudarja z rezultatom 16:12. polčas 8:6. Domačinke so pričele srečarije zelo napadalno, si priigrale dva zadetka prednosti in ju obdržale do konca prvega dela. V nadaljevanju igre so gostje rezultat zmanjšale, v zadnjih minutah srečanja pa se je izkazala domača obramiia. Proti Rudarju so zaigrale: Pusovnik. Resnik. Meh 2. Trobina 1. Jug 1. Omladič 1. Golič 11. Dobrave. Bole. Križ. Jerman. Kuder. V prihodnjem kolu pa Smarčanke gostujejo pri prvouvrščeni Polani. Radeče-Velenje 18:18 Mlade rokometašice Velenja so na gostovanju v Radečah igrale z istoimensko ekipo z 18:18 in se tako domov vrnile le s točko. V prvem poičasu so si gostiteljice priigrale pet zadetkov prednosti. Ve-lenjčanke pa so uspele rezultat izenačiti šele v zadnjih minutah srečanja, v llnišu pa so celo povedle. Domačinke so dosegle izenačujoči gol s sedem-metrovke. Rokometašice Velenja so v 8 srečanjih zbrale 5 točk in so tako na 10. mestu. V prihodnjem kolu Velenj-čanke gostijo rokometašice Drave. V Radečah so zaigrale: Čosič. Do-minkovič. Pevnik. Budjinski 1. Lešnik. Zidar 3. Kričej 9. Ferle. Smajič 2. Rednak 3. Petek. Topolšica—ČIB Bovec 3:2 V I. slovenski odbojkarski ligi je bilo na sporedu preteklo soboto drugo kolo. Odbojkarji Topolšice so v telovadnici osnovne šole Karla Destov-nika-Kajuha po ogorčeni igri premagali odbojkarje ČIB Bovec z rezultatom 3:2. Igra je bila zelo kakovostna, polna preobratov. Prva dva niza so dobili domačini, nato so gostje izenačili, v zadnjem, petem nizu pa so Topolščani uredili svoje vrste in zasluženo zmaga- Stop! X . >. ... , .. *" ^ - ' Stop! Kaže, da smo pogostokrat za prometne znake le slepi; Pred dnevi smo le nekaj minut bili na parkirnem prostoru pri velenjski Nami in našteli več kot 10 avtomobilov, ki so spregledali obvezno smer. Res pa je tudi, da je prometni režim pred Namo neustrezno urejen, saj povzroča pogostokrat precejšnjo gnečo. ZTKO Velenje Rekreacija za matere z otroki in starejše občanke Zveza telesnokulturnih organizacij organizira na osnovni šoli XIV. divizije v Titovem Velenju vsak ponedeljek, od 17. do 18.30, ure rekreacijsko vadbo za mamice z otroki. Če mamica nima časa, lahko pride tudi očka. Vadba se je že začela. Prav takšna rekreacija bo tudi na osnovni šoli bratov Mra-vljakov, vendar vsak torek ob istem času. Danes pa se bo pričela tudi vadba za starejše krajanke. Te bodo lahko vadile na osnovni šoli bratov Mravijakov vsak četrtek, od 18. do 20. ure. Občinska priznanja za leto 1983 Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje bo ob koncu letošnjega leta podelila priznanja športnikom, klubom, društvom, šolskim ŠDortnim društvom, krajevnim skupnostim, amaterskim telesnokultur-nim delavcem in pedagogom, ki izpolnjujejo pogoje, določene v Pravilniku o priznanjih Zveze telesnokulturnih organizacij občine Velenje ter pogojih in načinu podeljevanja. Najkasneje do 15. novembra lahko sporočite vaše predloge, ki pa jih morate tudi obrazložiti. Predlogi naj vsebujejo vse potrebne podatke, ki izhajajo iz Pravilnika o priznanjih. Predlagate lahko kandidate za športnika leta. za priznanje za dosežene športne uspehe, športno ekipo za dosežene športne uspehe, športno ekipo za dosežene uspehe, krajevne skupnosti za dosežene rezultate v okviru športnorekreacijskih aktivnosti, za najboljše šolsko športno društvo, amaterske telesnokul-turne delavce in pedagoge telesne kulture v občini. Če želite podrobnejša pojasnila, se lahko obrnete na strokovno službo ZTKO občine Velenje, Foitova 2, Velenje ali po telefonu 851-424. Rekreacijska liga v odbojki Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje in odbojkarski klub Topolšica bosta organizirala rekreacijsko ligo v odbojki za moške in ženske ekipe. Rok za prijavo je 2. november 1983 na naslov ZTKO občine Velenje Foitova 2. Titovo Velenje. Sestanek vodij ženskih ekip bo 2. novembra ob 17. uri v prostorih zveze, vodje moških ekip pa se bodo sestali uro kasneje. Liga naj bi se za moške ekipe pričela v torek. 8 novembra, ženske pa bodo pričele tekmovati v petek. 11. novembra. Prve tekme bodo v telovadnici osnovne šole Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju. Vsi. ki bodo nastopili v tej rekreacijski odbojkarski ligi. bodo morali plačati nekaj stroškov za tekmovanje, in sicer moške ekipe 1.000 dinarjev, ženske pa 600 dinarjev. Vse ekipe pa morajo ta prispevek nakazati na žiro račun ZTKO občine Velenje številka 52800-678-56117. Cooperiev test Vsi, ki bi želeli preizkusiti svojo vzdržljivost, bo Cooperjev test prava priložnost za to. Organizirata ga Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje in velenjski atletski klub in sicer v petek. 28. oktobra na atletskem stadionu. Trajal bo od 15.30 do 17 JO, udeležijo pa se ga lahko vsi občani. Elkroj-Aluminij 1:1 Nogometaši F.lkroja letos vsekakor ne navdušujejo svojih zvestih privržencev. Tako so v tem tednu od načrtovanih štirih točk osvojili le eno. V četrtek so se namreč na domačem igrišču v zapostali tekmi pomerili z moštvom Ojstrice in nepričakovano izgubili. Vseh 90 minut so sicer imeli navidezno terensko premoč, ki pa je niso uspeli vnovčiti. Neučinkovitost domačega napada in grobe napake obrambe so uspešno izkoristili gostje in tik pred koncem srečanja dosegli dva zadetka prednosti. V zadnjem napadu so domačini uspeli poraz le ublažiti. Tudi v nedeljo so ' nogometaši F.lkroja igrali doma. Tokrat so se pomerili z Aluminijem in znova iztržili le točko. Igrali so sicer veliko lx