Slika je že jasnejša
Analiza o gospodarjenju v mesecu aogustu so proi razmeroma ločen podatek o gospodarskem položaju podjetja po uveljavitni gospodarske reforme. Prvotni izračun, ki je bil izdelan o juliju, zastran statičnosti primerjalnih podatkov ni mogel nuditi realne podobe. Zategadelj tudi avgustovske analize ni jemati za dokončno, ker bomo mogli šele po podatkih meseca septembra realno in dokončno oceniti naš položaj.
Vendar že po sedanjih podatkih vidimo, da nas je gospodarska reforma hudci. prizadejala. Huje ko^ smo pričakovali! Dejstvo je namreč, da kaže iz— račun deficitarnost tiste proizvodne skupine, pri kateri smo zaradi zvišanja cene pričakovali aktivnost. Naša glavna proizvodna skupina — emajlirana posoda — je za 2 odstot-pod mejo rentabilnosti, vtepi ko je pocinkana posoda za 20 odstotkov, radiatorji za 20 odstotkov in prav toliko kopalne, kadi. Ugotovimo lahko, da je 60 odstotkov naših izdelkov ne-akumulativnili. Vrh tega pa vemo, da beležimo izpad, prav tistih izdelkov, s katerimi bi morebiti mogli pokriti deficitarnost večine naših izdelkov.
Nesorazmerja so nastala s tem, ko se je reprodukcijski material občutno podražil, medtem ko so prodajne cene ostale iste oziroma so bile povečane premalo, da bi mogle razliko nadomestiti. Imamo celo primer, da je prodajna cena gotovega radiatorja enaka ceni pločevine!
Kaj torej storiti? Predvsem to, da nas resnost situacije še bolj kot kdajkoli obvezuje gospodariti preudarno in ne slediti sil pri uresničenju smernic in sklepov organov samoupravljanja, katerim so se v teh dneh priključili še akcijski programi. Ko bomo storili doma ose, potlej šele moremo pričakovati pomoči zunaj. Vendar šele tedaj, ko bomo dejansko dokazali, da navzlic osem naprezanjem ostajamo ob nesorazmerjih, ki so nastala po reformi, nemočni.
Položaj je resen, vendar ne tolikanj kritičen, da bi ga ne bilo moč obvladati. Kolektiv je v preteklih letih že neštetokrat dokazal svojo zrelost. Prav zato izražamo prepričanje, da bo tudi to pot -našel sredstva in možnosti za izhod iz težav.
KOMENTAR
ČETRTO REDNO ZASEDANJE CDS
Četrto redno zasedanje CDS je bilo v torek, dne 5. oktobra 1965. Na tem zasedanju je CDS sprejel poslovnik o delu CDS, začasni sklep o delovnih razmerjih, ki ga v tej številki v celoti objavljamo ter potrdil pravilnik o štipendijah.
Leto IX. Št. 20 13. 10. 1965
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE EMAJLIRANE POSODE
Poslovnik CDS vsebuje poleg splošnih določb še določila o kandidiranju članov C^S, o volitvah članov, o načinu sklica prvega zasedanja ter določila o izvolitvi članov upravnega odbora. S poslovnikom so določene pravice, ki jih imajo na zasedanjih CDS člani in predsednik ter druge osebe, ki so prisotne na zasedanju.
Poslovnik1 določa podrobnosti glede priprav za zasedanje in poteka zasedanja CDS.
CDS je na tem zasedanju izglasoval tudi izključitev petnajstih članov delovne skupnosti.
ENAJSTA REDNA SEJA "UPRAVNEGA ODBORA
Z resnostjo gospodarskega položaja je seznaniti kolektiv
Enajsta redna seja upravnega odbora je bila 4. oktobra. Na seji, katero je vodil predsednik Slavko Udrih, so razpravljali o poročilu o delovanju inštituta Emajl, o spremembah pravilnika o delovnih razmerjih, katere je na njihovo priporočilo že sprejel CDS, o finančnem in gospodarskem stanju podjetja v osmih mesecih tekočega leta in drugem.
Ker pišemo o dejavnosti inštituta EMAJL in o gospodarskem položaju podjetja v posebnih sestavkih, se bomo v poročilu bolj pomudili pri razpravi. Upravni odbor je soglasno potrdil poročilo o finančnem in gospodarskem stanju podjetja v razdobju med 1. januarjem in 51. avgustom tega leta. Ker avgustovski pokazatelji že delno kažejo vpliv reformiranega gospodarstva na gospodarnost podjetja, so člani upravnega odbora ugotovili, da položaj podjetja ni rožnat; da je celo slabši, kot smo pričakovali. Prav zategadelj so po tehtni razpravi soglašali, s politiko vodstva'podjetja, ki temelji pri reševanju tega problema na dveh poteh. Najprej je doma stopiti vse, kar je v naših močeh, hkrati pa iskati razumevanja pri zveznih in republiških organih za odpravo tistih neskladij, ki jih je povzročila gospodarska re-
forma in ki jih ni moč nadomestiti z nobenimi notranjimi ukrepi.
V razpravi so člani upravnega odbora žahtevali, da je treba z ugotovitvami, pred-vsenj pa z resnostjo položaja, seznaniti vse člane kolektiva. Zahtevali so tudi, da je kar se da pospešiti uvajanje novih proizvodov v redno proizvodnjo, saj je že to do neke mere zagotovilo, da se
bo deficitarnost vsajpriemaj-liranih izdelkih s tem in z drugimi notranjimi premiki do neke mere izboljšala.
. Upravni odbor je izjemoma odobril zaposlitev 30 novih delavcev v emajlirnici. Zahteva pa, da so to le delavci, ki so bili pred odslu-ženjem vojaškega roka zaposleni v emajlirnici in imajo potrebno strokovno usposobljenost ter da stanujejo v Celju. Ta pridržek je razumljiv, saj podjetje ne more ustvarjati z novimi sodelavci stanovanjskega problema še bolj akutnega.
Ob koncu so na utemeljen predlog službe programiranja sklenili, da ostane do uveljavitve novega pravilnika — to je do 1. januarja prihodnjega leta — za ekonomske enote 9, 10, 11, 12 in 13 v veljavi cenik, ki je bil izračunan za prejšhjo ekonomsko enoto 8.
Okrnjeni poslovni rezultati
Podjetje v osmih mesecih letošnjega leta ni povsem izpolnilo z družbenim planom določenih nalog.
Vpliv poletnih mesecev, ko plan ni bil izpolnjen, se pokaže v kumulativi z 98 °/o izpolnitvijo količinske proizvodnje in 97 °/o proizvodnje po vrednosti PPC. (Nadaljevanje na 8. strani)

Dne 25. 9. 1965 je imela mladina redno letno konferenco. Poleg glavnega direktorja Lojzeta liga so se konference udeležili še Emil Rojc, član GK ZMS, predsednik ObK ZMS Celje, namestnik sekretarja TK ZKS ATbtn Lesjak, predstavniki aktivov Brvomajske, Varteksa, Impola in Železarne Store ter vodilni tovariši našega kolektiva.
Mladinke in mladinci so se na nedavni konferenci sporazumeli, da bodo z boljšim delom mladih članov organov dali svoj prispevek k vsebinski obogatitvi dejavnosti samoupravnih organov.
Letošnja konferenca je bita v času, v katerem že lahko vidimo prVe rezultate, ki so plod eklepov in smernic samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij v podjetju. V poročilu predsednika o delu mladinskega komiteja so bili osvetljeni nekateri najvažnejši problemi, s katerimi se je srečevala mladinska organizacija v zadnji mandatni dobi. Ugotovljeno je bilo, da komisije pri komiteju niso opravičile zaupanja razen športne, ki je imela skoraj popoln uspeh. Zaradi tega bo potrebno v bodoče delati z bolj jasnimi koncepti predvsem pri idejno-vzgojni komisiji, ki bi morala biti jedro komiteja.
Z novim položajem podjetja po gospodarski reformi niso mladi proizvajalci in člani samoupravnih organov' zadovoljni. Ker je mladinska organizacija številčno precej močna in lahko v veliki meri prispeva k realizaciji sklepov samoupravnih organov, je konferenca soglasno potrdila sklepe komite-, ja, s katerimi se mladina obvezuje, da bo predVsepi ž izboljšanjem discipline aktivno podprla in pomagala pri uresničevanju vseh ciljev, ki si
i'ih je naložil kolektiv. Moto ircdsednikovega poročila in
razprav \je bila prav gotovo gospodarska reforma in položaj podjetja v njej.
Poročilo je nadalje obravnavalo in kritično ocenilo delo mladih članov samoupravnih organov, ki kljub zadovoljivemu številu ni takšno kot je bilo pričakovati. Seveda je za to odgovoren tudi mladinski komite, ki je premalo kontakti-ral z njimi. V bodoče si bo mladinski komite,zadal nalogo, da bo vzdrževal redne stike ž mladimi člani samoupravnih organov in preko teh članov dajal svoje predloge samoupravnim organom. Iz poročila je bilo razvidno, da se je število mladine v samoupravnih organih precej povečalo, kar se mora odraziti pri delovanju mladine v prihodnje.
Poročilu predsednika je sledil referat sekretarja komiteja, ki je obravnaval predvsem smer, v katero naj bi novi komite razvijal svojo dejavnost. V referatu se je odražalo nezadovoljstvo mladih proizvajalcev z odnosom nekaterih vodilnih delavcev do centralnih samoupravnih organov ter disciplinskih komisij. Sledila je živahna diskusija, ki je osvetlila in dopolnila poročilo in referat.
Mladi člani našega kolektiva So na konferenci med dragim ugotovili, da izvrševanje sklepov sloni na vseh nas in da torej edinole 6d nas samih zaviši, kako bomo ' gospodarili.
(FotO LT »Emajl«)
Diskutanti so si sledili sproščeno drug za drugim in dopolnjevali poročilo in referat, ki sta nekatere probleme mogoče obravnavala preveč načelno. Da je liilu diskusija tako sproščena in konkretna ter niti najmanj kritizerska, so pripomogli tudTTOdilni tovariši, ki so razpravljali in konferenco dopolnjevali s svojimi prispevki. Tako je Drago Mravljak zelo lepo in razumljivo razložil zbranim delegatom najprej smisel gospodarske reforme in v nadaljevanju še položaj in ukrepe, ki so bili sprejeti v zvezi z reformo na samoupravnih organih. Razprava Ivana Gleščiea. ki je razpravljal o skritih rezervah, je pokazala, kako zdravo gleda mladina na ta način povečanja in zboljšanja proizvodnje. Tu se opaža včasih počasnost pri relalizaciji določenih rezerv. V svoji diskusiji je tovariš Gleščič izhajal predvsem iz razvoja in proizvodnje odpreskov in koles.
V našem kolektivu je mnogo štipendistov in vajencev. Prav zaradi tega se je razpravljalo tudi o njih kot o bodočem strokovnem kadru, za katerega daje kolektiv precejšnja sredstva. Tovariš Bornšek je razpravljal o štipendistih, medtem ko je vodja kadrovske službe Lojze Pavlič obdelal problem vajencev danes in v perspektivi.
Da bodo vse smernice in sklepi izvršeni, je odvisno od vseh nas, je na koncu diskusije o
aktivnosti mladih podčrtala Sonja Zorko.
Konferenco je pozdravil tudi član CK ZMS Emil Rojc, ki je najprej govoril o problemih mladine v republiki, nakar je nakazal slabosti mladinskih aktivov v kolektivih in njihovo včasih preveč zaprto dejavnost. Konferenco je ocenil kok konstruktivno in dobro ter na koncu zaželel novemu komiteju mnogo uspehov.
Konferenco so pozdravili še gostje iz drugih mladinskih aktivov, razen predsednika ObK ZMS, od katerega je konferenca pričakovala, da bo vsaj pozdravil konferenco kot je to v navadi, če že ni hotel kaj več povedati zbranim delegatom.
Tudi glavni direktor je v svojem prispevku posedal, da je prepričan, da bo z vestnim delom mladina lahko izvršila zadane si naloge in izrazil upanje, da bo mladina še naprej aktivno sodelovala in dajala podporo samoupravnim organom.
Konferenca je izvolila nov 15 članski koihite. Za predsed-sednika komiteja je bil izvoljen Anton Bornšek, medtem ko je bil Ivo Rojc izvoljen za sekretarja. Na koncu so bile razdeljene še knjižne nagrade najbolj prizadevnim mladincem. Ker komisija za sklepe še ni kotičala ža delom, bodo smernice in sklepi konference objavljeni v eni naslednjih številk našega lista.
PLAN IZVOZA 1965 JE IZPOLNJEN
NOVA ORIENTACIJA
S septembrskim izvozom je . paše podjetje izpobiilo obseg celotnega izvoznega plana po količini in po vrednosti. Doseženi rezultati letošnjega izvoza v treh četrtletjih pomenijo v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta povečanje izvoza po količini za 64 %, po vrednosti pa za 65 %. To ugodno gibanje izvoza v letu 1965 je rezultat znatnih naporov, kT so ■jih vložili v proizvodnji in realizaciji člani našega kolektiva.
Gledano iz aspekta deleža izvozne realizacije ugotavljamo, da je podjetje v preteklem razdobju leta 1965 prodalo na zunanja tržišča preko 16,5% celotne proizvodnje, medtem ko je izvozni delež v istem razdobju preteklega leta znašal samo ca. 10%. Ta podatek nedvomno dokazuje pravilno orientacijo kolektiva v pogledu zagotovitve plasma-na na tujih tržiščih, kar je nujni Imperativ ne samo v pogledu zadostnega oskrbovanja proizvodnje z uvoznim materialom, ampak tudi v pogledu nastajajočih težjih pogojih plasmana na jugoslovanskem tržišču v novih pogojih poslovanja, a v luči spremenjenih odnosov z gospodarsko reformo. Ugodni rezultati izvoza so dejansko podjetju v letošnjem letu omogočili nemoten potek proizvodnje iz vidika oskrbovanja z uvoznimi repro-materiali, na katere smo navezani žal v tako veliki mer! spričo zaostajanja industrijske proizvodnje v naši državi prav na po-
dročju črne metalurgije. Ta ugotovitev dobiva v letošnjih pogojih gospodarjenja tem večjo veljavo zato, ker je znano, da so številni drugi kolektivi iste in slične stroke morali omejevati v letošnjem letu svojo proizvodnjo zaradi pomanjkanja uvoznih surovin. V pogledu regionalne orietacije izvoza je letos opaziti hitro naraščanje izvoza emajlirane posode predvsem na konvertibilno področje in to zlasti še v države Zahodne Evrope (Nemčija* Avstrija) kot tudi v nekatere prekomorske države (Kuvvajt, Libija, ZDA). Dolgoletni napori, ki so jih strokovne službe vlagale v raziskovanje najzahtevnejših tržišč Zahodne Evrope in ZDA, so letos pripeljani do začetnih vidnih rezultatov plasmana na teh tržiščih, čigar absorbcijske možnosti so ogromne. To pa hkrati pomeni tudi začetek nove orientacije v prodajni politiki našega podjetja, ki je ves čas v preteklosti svoj izvoz usmerjevala
le v manj razvite države v preko-morju ter v vzhodno-evropsRe države.	^
V nobenem primeru pa nas ti rezultati ne smejo uspavati in to vse dotlej, dokler ne bomo krili vseh naših uvoznih potreb dejansko z iz-vpzojn lastnih izdelkov, bodisi neposredno ali pa posredno. l£ajti nq-Vi predpisi na področju zunanje trgovine bodo prej ali slej pogojevali od vseh proizvajalnih organizacij tako prilagoditev, če bodo ho-
teli delovni kolektivi razvijati svojo proizvodnjo na dosedanji višini ali pa jo povečevati. To pa bo mogoče v našem podjetju le tedaj, če bomo v proizvodnem asortimentu napravili bistven premik v smeri izdelave kvalitetnejših proizvodov takih asortimentov, ki jih zahtevajo prirodna tržišča Zahodne Evrope in Severne Amerike, torej področja, iz katerih se prvenstveno tudi oskrbujemo ne samo z novimi stroji in napravami, ampak tudi z osnovnimi reprodukcijskimi materiali.
POROČILO O DELOVANJU INŠTITUTA »EMAJL« PRED UQ
ŠIROKO POLJE
«M
►%*«
Hitrost irv kvaliteta zgorevanja podamo s splošno enačbo G _	1
V — f /m
' a P’
c/
F
V — hitrost zgorevanja;
m — koeficient kurišča, ki zajema geometrijsko obliko kurišča;
~~q-~ — količnik med težo m površino razpršenega gorljivega drobca;
Tf — temperatura procesa, ki ja odvisna od ogrevne vrednosti goriva in presežka znaka;
p = tlak v kurišču;
X **= višek zraka;
c = pospešek zgorevanja.
Zgornja enačba nazorno prikazuje, da imajo tekoča goriva prednost pred trdnimi gorivi v hitrosti in v kvaliteti zgorevanja.
Na izgorevanje tekočega goriva zelo vpliva struktura oljne megle, mešanica: zrak — olje in konstrukcija kurišča.
Prednosti tekočih goriv so naslednje:
—	hitro in enostavno škladi-ščenje. Skladiščenje tekočega goriva se vrši s črpanjem ali pretakanjem iz cisterne v cisterno, lahko se skladišči v rezervoar e, ki imajo različne obli ke. Ta faktor je zelo vazen~pri ladjah, kjer lahko izkoristimo vse mrtve prostore;
—	odpade manipulacija s pepelom in žlindro;	v
Prvega novembra bo minilo natanko leto dni, kar je pričel z delom raziskovalni inštitut Emajl. Od prvih 25 delavcev se je število povečalo na 37, kolikor jih zaposlujejo da-.
____________ UiOS*	(Nadaljevanj^ na 4. strani)
................................. m
GORILEC S TLAČNIM RAZPft-SEVANJEM.
Pri razprševanju goriva poči pritiskom mora biti gorivo dobro filtrirano. Regulacija pretoka goriva se vrši s spremembo tlaka goriva. Maksimalni tlak za razprševanje je 40 kp/cm1.
Pogoj za dobro mešanje zraka in goriva je racionalno izkoriščanje energije ventilatorja in hitrost pretoka zraka skozi zračni register.
Odstojnost plamena je odvisna od tlaka in hitrosti zrakq za šobo. Za šobo mora biti nizek tlak in majhna hitrost zraka, v nasprotnem je gorenje nestabilno in nastane pulzacija plamena ali lahko plamen celo. ugasne.	r
Gorilec naj ima naslednje kar rakteristike: zanesljivost eksplozije, lahka demontaža in lahka zamenjava iztrošenih delov..
GORILEC S CENTRIFUGALNIM RAZPRŠEVAHJEM Razprševanje goriva se vrši v začetnem toku s pomočjo rotirajoče turbine, ki jo poganja elektromotor, število obratov tega grotla je ca. 6.000 obratov na minuto. Tlak zraka je 1.000 —2.000 mm VS. Maksimalna pretočna ' količina je 3.000 kg/h goriva. Regulacija je količinska, to je regulira se količina dotoka goriva bi zraka,
—	večja obremenitev kurišča, zaradi česar so gabirintne mere kotla manjše;
—	lažji in hitrejši vžig gorljive mešanice;
—	kotel se v krajšem -času dovede v stacionarno stanje;
—	izkoristek kotla je večji;
—	večja elastičnost kurišča;
—	manjša investicija za opremo kurišča.
Tekoča goriva za kurjenje so ostanki destilacije zemeljskega olja (mazut) ter ostanki destilacije katranskih olj. Torej pridejo v poštev za kurilna olja
razpršiti gorivo v čimmanjše enako velike drobce. V kolikor ti drobci nimajo enake velikosti in mešanica ni homogena, nastane različna hitrost teh razpršenih drobcev in s tem različni časi zgorevanja.
Zaradi različnega časa zgorevanja nekateri delci razpršenega goriva udarjajo v grelno površino kotla ter se pri tem ko-ksirajo ali nezgoreli odhajajo skozi dimnik na prosto. S tem se zmanjša izkoristek kotla.
S padcem temperature se po-
O
GORIVIH ZA KURJENJE
samo ostanki destilacije ali ra-
ftn&Mie-' ■	/
Uspešno zgorevanje tekočega goriva^ je odvisno od različnih faktorjev:
—	dovoda goriva do gorilca;
—	viskoznosti goriva;
—	razprševanja goriva;
—	kontinuitetnega dotika zraka z razpršenimi drobci goriva;
—	grla gorilca z dodatnimi napravami za mešanje;
—	namestitve gorilca.
Da se doseže enakomerna hitrost zgorevanja, je potrebno
veča viskoznost goriva in s tem se poslabša tudi sposobnost raz prševanja, kar poslabša tudi proces vžiga. Težka olja se grejejo že v cisternah, in to s toplo vodo, para^ ali z električnimi grelci. Lažja olja se grejejo v gorilcu (z električnimi grelci). Tako segreto gorivo se v gorilcu razprši.
Po konstrukciji in načinu pripravljanja mešanice imamo različne vrste gorilcev. Za velike obremenitve so se najbolje obnesli gorilci s centrifugalnim in tlačnim razprševanjem.


Sprememba pravilnika o delovnih razmerjih
Koncem aprila tega leta je bil objavljen Temeljni zakon o delovnih razmerjih in je stopil takoj v veljavo. V tem zakonu so nekatera določila, ki se razlikujejo od doslej veljavnih zakonitih predpisov na področju delovnih razmerij. Podjetja morajo zaradi tega uskladiti. svoje poslovne interne predpise s tem zakonom.
Da bi uskladili tista določila našega pravilnika o delovnih razmerjih, ki nasprotujejo določilom novega zakona o delovnih razmerjih, je bil sprejet začasni sklep na zasedaflju centralnega delavskega sveta ter veljajo te spremembe odnosno nova določila od dneva, ko je bil sklep sprejet (5. 10. 1965).
Sklep odreja, da velja dosedanji pravilnik o delovnih razmerjih do sprejetja novega pravilnika izvzemši glede tistih določil, ki se na novo predpisujejo z začasnim sklepom. Nadalje se s tem sklepom odreja, da so komisije za sprejem na delo in prenehanje delovnega razmerja ter komisij^ za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti ter odgovornosti delavcev, katere smo izvolili po izvršitvi naše notranje organizacije, organi odnosno komisije, ki jih predvideva novi zakon za reševanje teh zadev, s čemer je podana pravna podlaga za poslovanje teh kpmisij. In končno, kar je najvažnejše in bistveno v tem
začasnem sklepu centralnega delavskega sveta, so nova določila za določena poglavja o delovnih razmerjih, s katerimi se spreminjajo odnosno usklajujejo z novim zakonom o delovnih razmerjih. Pri tem bi bilo opozoriti na nekatere značilnosti v teh spremembah.
Pri sklepanju delovnih razmerij sedaj naziva novi zakon ,ta postopek s »stopanjem delavcev na delo«, ni večjih razlik od našega dosedanjega pravilnika. O sprejemu so sklepali tudi do sedaj pri nas že izvoljeni organi to je komisije, le v pogledu objave prostih, delovnih mest je z zakonom odrejena novost, da morajo vsa prosta delovna mesta in delovni pogoji biti objavljeni v podjetju. Z javnim razpisom v dnevnem časopisju morajo obvezno biti objavljena in razpisana le vodilna delovna mesta (čl. 62 statuta podjetja). Tako bomo odslej morali objaviti v podjetju v »Emajlircu« in. na razglasnih deskah vsa prosta delovna mesta, katera bomo nameravali stalno zasesti. Pri tej objavi bodo morali biti navedeni tudi delovni pogoji delovnega mesta in rok, do kdaj velja objava. Sicer pa se bomo držali v ostalem določil dosedanjega pravilnika o delovnih razmerjih. Na delo se sprejema za določen in nedoločen čas, izjemno sprejemanje za točno določen čas je v začasnem sklepu odrejeno na
ta način, da so določena delovna mesta, za katera se lahko sklepa delovno razmerje za določen čas. Sprejemanje delavcev na poizkušnjo je možno tudi naprej, je pa razlika pri razrešitvi poskusnega dela od dosedanjega načina v tem, da mora komisija oceniti ali delavec, ki je na poizkusnem delu, zadovoljuje zahtevam delovnega mesta, za katero je bil sprejet na delo.
V poglavju odgovornosti delavca je namesto dosedanje disciplinske odgovornosti uveden izraz »odgovornost delavca v delovni skupnosti« ter predstavlja ta odgovornost kazensko odgovornost ter materialno ali odškodninsko odgovornost. Za kršitve delovnih dolžnosti se lahko izrekajo določene kazni, v glavnem javni opomin in v primerih hudih kršitev pa izključitev iz delovne skupnosti. Dosedanje disciplinske kazni — zlasti denarne kazni — so s tem ukinjene. Ti u-krepi se izvršujejo tako, da se objavljajo javno na oglasnih deskah in v »Emajlircu«. Za u-gotavljanje delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov so pristojne le komisije — isto kot doslej disciplinske komisije. Razlika je le v tem, da izključitev iz delovne skupnosti lahko kp-misija le predlaga, potrditi jo pa mora centralni delavski svet s tajnim glasovanjem, škodo in
Široko polje dejavnosti
. Iz obsežnega poročila, s katerim so bili seznanjeni člani upravnega odbora, povzemamo nekaj podatkov.
Iz poročila je razbrati, da je inštitut še vedno v razvojni fazi. V končni obliki naj bi imel osem oddelkov, ki bodo zajemali vsa področja dejavnosti: razvoj emajlov, razvoj toplotnih naprav, razvoj emajliranih in tehničnih predmetov, industrijsko oblikovanje, mehanogra-fijo, informacijsko dokumentacijsko službo, analitsko kemijski laboratorij, fizikalni laboratorij in metalurški laboratorij Dosedanje delo je že rodilo določene rezultate. Razvili so rdeči in rumeni emajl ter emajl za močne barve. Strokovnjaki v razvoju emajlov delajo tudi kislinoodporni emajl ter emajl za aluminij, pri katerem sodelujejo s strokovnjaki Impo-'. la. Tudi pri fritah za pastelne barve so uspeli nadomestiti do-' sedanji uvoz z dcffnačo proiz-
vodnjo. Njihov namen — in poskusi so dokazali, da je to mogoče — je tudi domača proizvodnja uvožene frite XL 100 ter proizvodnja nizkotalečega temeljnega emajla, za katerega so že izdelali recepturo.
Sodelavci inštituta so uspeli izboljšati in racionalizirati več postopkov pri analizah, kar predstavlja znatne časovne prihranke. Omeniti velja tudi različne analize, predvsem pa obsežno raziskavo pri lakiranju radiatorjev.
Tudi drugi oddelki že kažejo lepe rezultate. Izdelane so de-lavniške risbe za kotel na ma-, zut, izdelani so vzorci in celotna dokumentacija za tip posode IDEAL, barvni standard za emajle in drugo.
Mimo teh storitev so strokovnjaki razvojnega inštituta
Emajl opravili še vrsto rutinskih raziskav v svojih laboratorijih, brez katerih bi trpela redna proizvodnja podjetja.
Pomemben korak je storil inštitut tudi pri sodelovanju z zunanjimi znanstvenimi zavodi. Redno sodelujejo s strojno fakulteto v Ljubljani, z rudarskim inštitutom, z metalurškim inštitutom, z društvom likovnih umetnikov uporabne umetnosti ter s skladom Borisa Kidriča. Inštitut Emajl je tudi član zveze raziskovalnih organizacij Slovenije.
Upati je, da bo inštitut v prihodnje, ko bo uredil vse notranje probleme, zaživel še bolj intenzivno in da bo dosegel tiste rezultate, katerih se podjetje nadeja. Člani upravnega odbora so dokazali v razpravi, da znajo pravilno vrednotiti vlogo inštituta in da so za njegovo dejavnost pripravljeni prispevati precejšnja sredstva. Vendar le v primeru, če bodo rezultati opravičevali naložbe.
odškodninsko odgovornost u-gotavljajo posebne komisije, ki nalože delavcem obveznost povračila škode, ki so jo prizadejali podjetju s svojim delom odnosno nepravilnim ravnanjem. Tisti delavci, ki predčasno to je pred prenehanjem delovnega razmerja zapuste delo v podjetju ali samovoljno zapuste delo v podjetju, so dolini povrniti ško8o najmanj v višini enomesečnega povprečnega osebnega dohodka ter pri tem ni potrebno ugotavljati, ali je škoda dejansko nastala ali ne ter se delavcem naloži obveznost povračila škode v tej višini.
Glede prenehanja delovnega razmerja ne veljajo več razlogi, ki so bili doslej navedeni v zakonu ter novi zakon jzrecno določa, v katerih primerih lahko preneha delovno razmerje. Sporazumno prenehanje je možno vsak trenutek ter se mora o tem napravi ti» le pismen dogovor med delavcem in podjetjem. O sporazumnem prenehanju ne odločajo komisije. Pač pa komisije za prenehanje delovnega razmerja odločijo o prenehanju in o razlogu, zaradi katerega preneha delovno razmerje. Ti razlogi za prenehanje delovnega razmerja so: odprava del. mesta, trajnejše zmanjšanje obsega dela, delovna sposobnost delavca, ki ne zadovoljuje zahtevam delovnega mesta ter izpolnitev polne pokojninske dobe (pri delavcih 40 let, pri delavkah 35 let). Pri samovoljnih prekinitvah dela komisije le ugotavljajo, da je delavec sam prenehal delati in izdajo zadevne sklepe, s katerimi se ugotavlja dejstvo, da je delavec prenehal delati samovoljno.
Glede uveljavljanja pravic delavcev v zvezi z delovnim razmerjem s6 določa, da ima vsak delavec pravico ugovora zoper vsako odločbo. Po zakonu o delovnih razmerjih ugovor zadrži, izvršitev odločbe. Da ne bi prišlo do motenj v proizvpdnji in izvajanju dela, se po' tem začasnem sklepu razna razpo-. rejanja in premestitve v obratu ali med obrati zaradi trenutnih tekočih potreb smatrajo kot kratkotrajne premestitve in izvrševanje delovnih nalogov odnosno dela. Zoper takšne odločbe je sicer možen ugovor, vendar ta ugovor ne zadrži izvršitve odločbe.
s
Vse te spremembe odnosno nova določila veljajo le do sprejetja novega pravilnika o delovnih razmerjih, katerega moramo pripraviti in sprejeti najkasneje do aprila 1966. leta.
dr. F. Z.
£*wa¡ffo&>
Na osnovi določila čl. 146 Temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Ur. I. SFRJ 17/65 ter čl. 30 statuta podjetja je Centralni delavski svet Tovarne e-majlirane posode, Celje na svojem rednem zasedanju dne 5. oktobra 1965 v svrho urejanja delovnih razmerij v podjetju sprejel naslednji
ZAČASNI SKLEP
Določila pravilnika o delovnih razmerjih, ki niso v nasprotju s temeljnim zakonom o delovnih razmerjih in določili statuta ter v kolikor se s tem začasnim sklepom ne spreminjajo, ostanejo v veljavi ter se uporabljajo do sprejetja sprememb statuta in novega pravilnika o delovnih razmerjih.
I.
Stopanje delavcev na delo in razporeditev.
Člen 1	/
Uresničujoč samoupravljanje na podlagi svobodno združenega dela z delovnimi sredstvi, ki so družbena lastnina, delovni ljudje v našem podjetju kot člani delovne skupnosti ustanavljajo medsebojna razmerja in samostojno določajo medsebojne dolžnosti in pravice, ki izvirajo iz družbenega dela.
Člen 2
Podjetje razglasi z javnimi sredstvi za informiranje v podjetju vsako prosto delovno mesto in delovne pogoje.
Vsa prosta delovna mesta razglaša s svojimi sredstvi za informacije (»Emajlirec« in razglasna deska).
Za vsa delovna mesta, kjer je predpisana visoka, višja, srednja ali poklicna odnosno tej enaka šola, se izvede javni razpis le v primeru, da notranji razpis (razglas) ni uspel.
Obvezno se morajo v dnevnem časopisu ali na drug javni način razpisati vsa prosta vodilna delovna mesta (čl. 62 statuta podjetja).
Člen 3
Razglas odnosno razpis mora vsebovati naziv delovnega mesta ter splošne in posebne pogoje (strokovno izobrazbo, prakso) ter rok za prijavo.
Člen 4
Razglas odnosno razpis prostih delovnih mest in sprejem opravljajo komisije delavskih svetov obratov in poslovnih enot, eventuelno tudi komisije delovnih enot v okviru obratov, v kolikor so izvoljene od samoupravnih organov teh delovnih enot.
Prijave in vso ostalo dokumentacijo pripravlja in sprejema kadrovska služba, katera strokovno prouči vse prijave za prosta delovna mesta in daje pismene predloge za tiste delavce komisiji, ki izpolnjujejo zahtevane splošne in posebne pogoje.
Člen 5
Delavec mora biti pismeno obveščen o sklepu, s katerim ga je komisija sprejela na delo in o tem, katerega dne naj nastopi delo. Tudi v negativnem primeru mora biti delavec obveščen o sklepu komisije najkasneje 10 dni od sprejetega sklepa.
Ko je sklep o sprejemu na delo dostavljen delavcu, tega sklepa pred nastopom dela delavca ni mogoče preklicati razen v primerih višje sile (c-lementarne nezgode), ko preneha potreba zasedbe delovnega mesta, na katero je bil delavec sprejet.
Ce delavec brez upravičenega razloga ne nastopi dela določenega dne, se to smatra, da ne želi vstopiti na delo v podjetje.
Člen 6
Delavec vstopa na delo za nedoločen -¿as in le v izjemnih primerih, ki jih določa temeljni zakon o delovnih razmerjih (čl. 25 zakona) za določen čas. V obeh primerih se sklene med delavcem in podjetjem pismena pogodba pred nastopom dela. Delo sklenjeno za določen čas preneha po poteku časa določenega v pogodbi.
' Člen 7
Delavcu, ki stopa prvič na delo v podjetje, se lahko določi poizkusno de-
lo.	Poizkusno delo še lahko uvaja za vsa delovna mesta, kadar se smatra takšno delo za potrebno.
Poizkusno delo se uredi s posebnim pismenim dogovorom ob vstopu na delo ter traia najmanj mesec dni.
Poizkusno delo se določa za tista delovna mesta, kjer se zahteva priuči-tev in za vsa pomožna delovna mesta do 2 mesecev, za delovna mesta, kjer se zahteva poklicna, srednja ali njej enaka strokovna izobrazba do 3 mesecev. Za vsa ostala delovna mesta, kjer se zahteva višja ali. visoka strokovna izobrazba traja lahko poskusno delo do 5 mesecev.
Člen 8
Delavcu, ki nastopi prvič delo ¿. podjetju neposredno potem, ko je končal popolno srednjo, višjo ali visoko šolo, se ne določi poskusno delo, pač pa odredi pripravniška praksa po pravilniku o pripravnikih.
Člen 9
V	času poskusnega dela spremlja delavce neposredno nadrejeni po postopku, ki se že izvaja v podjetju.
Oseba, ki je določena za uvajanje in oceno delavca na poskusnem delu, mora najmanj 5 dni pred potekom poskusnega dela podati strokovno oceno o uspehu poskusnega dela delavca in jo dostaviti kadrovski službi, katera je po preučitvi pravočasno dostavi komisiji, ki fe odločila o vstopu delavca na delo. Oceno sopodpiše tudi vodja poslovne. enote ali obrata.
Člen 10
Delavca se sme razporediti na delovno mesto, na katerem naj bi delal samostojno in brez strokovnega nadzorstva le v primeru, če je ugotovljeno, da je delavec usposobljen za delo in za uporabo predpisanih varstvenih sredstev in ukrepov, ki se morajo uporabljati pri določenem delu.
Člen 11
Skladno s čl. 25. Temeljnega zakona o delovnih razmerjih se sme zaposliti delavec za določen čas na naslednjih delovnih mestih odnosno delih:
—	upravnik počitniškega doma v Crik-venici;
—	kuharica in ostalo osebje v počitniškem domu v Crikvenici;
—	pomožni vrtnar
—	posebna strokovna dela;
—	nadomeščanje zaradi rednih in izrednih dopustov, bolezni in slično.
V	času šolskih počitnic se lahko za izredna dela v podjetju zaposlijo tudi 4*jaki, učenci poklicnih šol in; študentje srednjih, višjih in visokih šol.,
Letni dopust.
Člen 12
Letni dopust delavca traja najmanj 14 delovnih dni a največ 30 delovnih dni v koledarskem letu.
Delavec pridobi pravico do rednega letnega dopusta po 11 mesecih nepretrganega dela. Pravico do koriščenja dopusta ima tudi delavec, ki ob prehodu iz drugega podjetja v naše podjetje nima več kot 3 dni presledka, čc izpolnjuje še ostale pogoje za pridobitev dopusta.	\
Člen 13
Letni dopust se do 31. 12. 1965 v Tovarni emajlirane posode odreja po dosedanjih merilih določenih v pravilniku o delovnih razmerjih v poglavju V. z izjemo, da imajo delavci, ki še niso stari 18 let, za 7 dni podaljšan dopust (14-f,7 — 21 delovnih dni), če izpolnjujejo splošne pogoje.
Odgovornosti delavca v delovni skupnosti.
Člen 14
Vsak delavec ima svoje pravice in dolžnosti na delovnem mestu in v zvezi z delom ter članstvom v delovni skupnosti podjetja. Neizpolnjevanje ali nepravilno izpolnjevanje teh dolžnosti predstavlja kršitev delovnih dolžnosti, za katere delavec odgovarja ter se mu izrekajo ukrepi zaradi kršitve teh delovnih dolžnosti.
Člen 15
Kršitev delovnih dolžnosti in drugih dolžnosti ter obveznosti na delu in v zvezi z delom so določene v členu 95 in 97 pravilnika o delovnih razmerjih.
Kot težka kršitev delovnih dolžnosti se smatra zlasti neopravičen izostanek z dela najmanj 5 nepretrganih delovnih dni v mesecu ter samovoljno ‘predčasno prenehanje z delom pred rokom, za katerega bi moral delavec bstati še na delu v podjetju v primeru prenehanja delovnega razmerja.
V •
f
Člen 16
Ukrepi, ki se izrekajo za kršitev delovnih dolžnosti so naslednji:
—	opomin;
—	javni opomin;
—	zadnji javni opoipin;
—	izključitev iz delovne skupnosti.
Člen 17
Ukrepe za kršitev delovnih dolžnosti, izrekajo komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti.
Komisije so izvoljene v vsakem obratu in poslovni enoti od samoupravnega organa obrata odnosno poslovne enote. Komisije so tričlanske s potrebim številom namestnikov ter poslujejo tako- da izrekajo svoje odločitve kolektivno na za to določenih sejah, na katere se morajo obvezno povabiti delavci, proti katerim se vodi postopek zaradi kršitve delovnih dolžnosti.
Člen
Ugotavljati kršitve delovnih dolžnosti so dolžni vsi predpostavljeni ter morajo o vsaki kršitvi obvestiti vodjo obrata, sektorja odnosno službe. Navedeni vodje so dolžni podati ustrezno pri-vjavo glede kršitev delovnih dolžnosti pristojni disciplinski, koibisiji preko pravne službe podjetja.
Pravna služba pripravi na osnovi prijave vso potrebno'gradivo za razpravljanje zadeve pred komisijo tako zlasti izvede predhodno vsa zaslišanja, zbere podatke, strokovna poročila in mišljenja.
Vodja pravne službe izda na podlagi prijave in zbranega dokaznega gradiva, če se ugotovi, da so podane osnove za ukrep zaradi kršitve delovne dolžnosti, ustrezen predlog za izvedbo postopka zaradi obravnavanja in kaznovanja kršitev delovnih dolžnosti.
Člen 19
Komisije za obravnavanje kršitev delovnih dolžnosti izvoljene v obratu odnosno poslovni enoti, so pristojne za obravnavanje kršitev delovnih dolžnosti vseh delavcev v obratu odnosno poslovni enoti razen vodilnih delavcev (čl. 62 statuta podjetja).
Posebna komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti izvoljena od centralnega delovnega sveta, je pristojna za obravnavanje zadev kršitev delovnih dolžnosti vodilnih delavcev ter za reševanje pritožb zoper odločbe komisij v obratih in poslovnih enotah.
Člen 20
Ukrepi za kršitev delovnih dolžnosti se izvrše po pravomočnosti. Ukrep o-pomin je izvršen z objavo delavcu z dostavo pismenega odpravka odločbe.
Ukrepa javni opomin in zadnji javni opomin se izvršita na ta način, da se objavita v glasisu »Emajlirec« in na oglasni deski v obratu odnosno v poslovni enoti v kateri je delavec.
Samo o izključitvi delavca iz delovne skupnosti zaradi hujše kršitve delovnih dolžnosti razpravlja centralni delavski svet in določi na podlagi predloga pristojne komisije. Za veljavnost sklepa o izključitvi je potrebno, da. se izključitev s tajnim glasovanjem/izreče več kot polovica članov centralnega delavskega sveta. Izključitev iz delovne skupnosti je izvršena z dostavo odločbe delavcu izdane na podlagi sklepa centralnega delavskega sveta.
Člen 21
Delavci odgovarjajo za škodo, ki jo povzroče na delu ali v zvezi z deloni namenoma ali iz nepazljivosti. *■
Višino škode, ki jo morajo poravnati posamezni delavci, določi posébna tli članska komisija. Komisija je lahko stalna ali občasna ali postavljena za posamezne primere. Komisijo postavi samoupravni organ obrata ali poslovne enote. Komisija posluje v sestavi treh članov ter predsednik komisije odloča kateri člani naj sodelujejo pri reševanju posameznih problemov. Kadar je komisija stalna, Izvoli samoupravni organ večje število članov delovne skupnosti enote v komisijo, upoštevaje pri tem številčnost članov delovne enote, vrsto škod, ki lahko nastanejo in podobno. Predsednik komisije ne glede na njen značaj je vedno postavljen ob izvolitvi komisije od samoupravnega organa.
Kadar ima komisija za obravnavanje in izrekanje ukrepov za kršitev delovnih dolžnosti na razpolago zanesljive podatke in dokazila o višini škode, ki so jo povzročili delavci s kršitvijo de-
------------------------------------5
lovnih dolžnosti, lahko že ta komisija hkrati z izrekom ukrepa za kršitev delovnih dolžnosti naloži delavcu tudi povračilo škode. V tem primeru ni po-trebno poslovanje in odločanje posebne komisije o ocenitvi škode.
Prav tako komisija za kršitev delovnih dolžnosti naloži delavcu povračilo škode v višini enomesečnega povprek nega osebnega dohodka, kadar je delavec kaznovan zaradi samovoljnega prenehanja z delom (čl. 15 tega sklepa). Prenehanje dela v podjetju.
Člen 22
O prenehanju dela delavcem v podjetju odločajo komisije, ki jih- izvolijo obrati in poslovne enote vsak za svoje področje. O prenehanju dela vodilnim delavcem (čl. 62 statuta podjetja) odloča upravni odbor podjetja.
V	prednjem odstavku navedene komisije odločajo o prenehanju delovnega razmerja v naslednjih primerih:
—	zaradi odprave delovnega mesta;
—	zaradi trajnejšega smotrnejšega obsega dela;
—	zaradi delovne sposobnosti delavca ki ne zadovoljuje zahtevam delovnega mesta, na katerem dela;
7- zaradi prenehanja dela z izpolnitvijo polne pokojninske dobe (pri delavcih 40 let, pri delavkah 35 let).
Člen 23
Roki za prenehanje dela odnosno razrešitev ostanejo še nadalje v veljavi isti, kot so navedeni v 148 členu pra-volnika o delovnih razmerjih. Odločba o prenehanju dela, ki jo izda komisija, mora biti pismena in vročena delavcu z obrazložitvijo vred.
Podlaga odločbi za prenehanje delovnega razmerja morajo biti zagotovljeni in dokumentirani podatki, kadar gre za razlog prenehanja dela zaradi odprave delovnega mesta, trajnega zmanjšanja obsega dela, zaradi (izpolnitve pogojev za polno pokojninsko dobo.
Pri prenehanju dela zaradi tega, ker delavec ne izpolnjuje v pogledu delovne sposobnosti pogojev odnosno zahtev za delo na delovnem mestu, mora biti podlaga odločitev posebne strokovne komisij^, ki je ugotavljala odnosno preizkušala delovno sposobnost delavca (čl. l6l Temeljnega, zakona o delovnih razmerjih).
Člen 24
Kadar delavec brez privolitve podjetja preneha delati ter izjavi nadrejenim, vodstvu podjetja, obrata ali drugim delavcem, da bo prenehal z delom v podjetju kot tudi v primeru, kadar delavec sicer ne da takšne izjave, pa se iz vseh okolnosti da sklepati, da ne bo prišel na delo, zlasti, če je izostal nepretrgoma neopravičeno več kot 7 dni z dela, se smatra, da je delavec samovoljno preneh&l jz delom.
V	primerih takšnega samovoljnega prenehanja dela odloči komisija, ki j^e sicer pristojna za odločanje o prenehanju delovnega razmerja s posebnim sklepom odnosno odločbo. Pred odločitvijo zbere komisija potrebne podatke, izjave oseb, katerim je delavec da! takšno izjavo, da ne misli nadaljevati z delom in podobno. V kolikor je izvedljivo in je delavec dosegljiv se ga povabi na sejo komisije, da poda svoje mišljenje odnosno pojasni svojo odločitev.
Delovno razmerje v teh primerih preneha z dnem, ko je delavec nehal delati ter to ugotovi komisija z odločbo.
Delavec, ki samovoljno neha delati, mora povrnitLpodjetju škodo. Ta škoda je enaka povprečnemu enomesečnemu dohodku delavca. Komisija istočasno z odločbo o prenehanju dela naloži delavcu obveznost povračila te škcj|le.
Uveljavljanje pravic delavcev po delu in iz dela.
Člen 25
Delavec mora dobiti o vsaki odločitvi, ki se nanaša na dolžnosti in praiSce delavca iz delovnega razmerja ustrežno odločbo, zoper katero ima možnost pri; tožbe. Delavec jo upravičen sodelovati na sestanku, kadar se^ odloča o njegovih pravicah odnosno dolžnostih na podlagi delovnega razmerja.
Komisije, ki odločajo o kršitvah delovnih dolžnosti, o prenehanju delovnega razmerja, o ugotavljanju delovne sposobnosti delavca kot tudi centralni delavski svet pokličejo delavca na sejo, ko se odloča o pravicah odnosno dolžnostih delavca.	^
(Konec na 7. strani)
420 MILIJONOV
ŽE V 'NAŠI ZADNJI ŠTEVILKI SMO POROČALI, DA BODO DELAVSKI SVETI EKONOMSKIH ENOT V KRATKEM POTRDILI AKCIJSKE PROGRAME SEKTORJEV, SLUŽB IN OBRATOV. AKCIJSKI PROGRAMI SO BILI ŽE SPREJETI NA SEJAH
V AKCIJSKIH PROGRAMIH
DS EE,
Delavski svet obrata kemičnih izdelkov je na zasedanju dne 22. septembra 1965 zelo pozorno in obširno obravnaval akcijski program obrata, ki ga je predložil vodja Peter Senčar. Ugotovljeno je bilo, da je program zajel vse možnosti prihrankov in izboljšav v njihovem obratu. Že v mesecu oktobru bodo uvedli uporabo frite 1124 namesto 1123, če bo na to pristal komercialni sektor. Z uvedbo te frite bi znašal po njihovih podatkih letni prihranek ca.25 milijonov dinarjev.
Delavski svet emajliranih, pocinkanih in aluminjastih izdelkov jc na 2. rednem zasedanju 27. 9. obravnaval in potrdil akcijski program obrata. V ekonomski enoti predelovalnica kovin v tem obratu, ki je v našem proizvodnem procesu zelo pomembna, bodo po akcijskem programu marsikaj ukrenili za boljše in racionalnejše gospodarjenje. Tako bodo znižali nedovršeno proizvodnjo in zaloge v skladišču polizdelkov do konca leta za 75 milijonov dinarjev. Smotrnejše bodo uporabljali razna zaščitna sredstva pri delu, tako da bodo znižali njihovo uporabo za 3 %> kar predstavlja prihranek
900.000	din ter skrbeli za smotrnejšo uporabo novih zaščitnih sredstev pri delu. S predvideno uporabo rezilnega stroja s tremi rezili bodo povečali proizvodnjo v enaki časovni enoti z enakim številom delavcev pri tem stroju trikratno, poleg tega pa bodo imeli še prihranek na materialu. Mimo tega imajo v svojem programu še razne druge postavke, ki dokazujejo njihovo prizadevnost za dobro gospodarjenje.
Ekonomska enota emajlirni-ca opravlja eno najpomembnejših dejavnosti v naši proizvodnji. Dobro in kvalitetno emajliranje vseh vrst naših izdelkov vsekakor ni lahka stvar. Tudi pri njih so sklenili, da bodo smotrnejše uporabljali razna zaščitna sredstva pri delu in s tem znižali stroške za 5 %. Uvedli bodo strogo varčevanje pri vseh vrstah emajlov, ter smotrno uporabljali odpad-
ne emajle, pri čemer bodo prihranili leiug 9,600.000 din. Z boljšim delom pri razmašče-vanju ročajev bodo prihranili letno 6,000.000 din. Ukvarjajo se tudi z možnostjo prestavitve transportnega traku sušilnice v bližino plinska peči, ker bi tako odpadel sedanji vmesni gumijasti trak. S tem ukrepom bodo omogočili direktno prelaganje izdelkov s traku sušilnice na trak peči, s čimer odpadejo v vsaki izmeni trije prelagalci, kar je skupaj devet ljudi, kar predstavlja prihranek letno
8,640.000	din.
V njihovem programu imajo še mnogo drugih postavk, ki pričajo o njihovi prizadevno-^ sti za povečanje storilnosti de-* la in boljše gospodarjenje.
Tudi v ekonomski enoti dekor oddelek se mnogo ukvarjajo z izboljšanjem procesa proizvodnje. Njihov akcijski program predvideva normiranje izdel-kov tablic, s čimer bodo povečali storilnost za 5 %. Uvedli bodo tudi linijsko proizvodnjo za lepljenje sličic, pri čemer bo povečana produktivnost za 3 % razen tega pa bo delo kvalitetnejše opravljeno. Pri uporabljanju šablon se bodo posluževali sitotiska pri čemer bodo
povečali produktivnost za 3,1'%. Tudi oni imajo še druge postavke v njihovem akcijskem programu. ki bodo znatno vplivale na izboljšanje storilnosti.
V	poeinkovaliiici bodo normirali režijska dela in dvignili produktivnost za 2 %. Rafinirali so že kositrove odpadke ter dosegli prihranek za nad 6 milijonov dinarjev.
Tudi delavski svet obrata toplotnih naprav je sprejel akcijski program dela, ki ga je predložil Miro Jančigaj. Pri njih bodo med drugim zmanjšali potrošnjo režiskčga materiala za 20 % kar predstavlja znaten prihranek.	/
Delavski svet obrata odpres-kov in avtokoles je tudi postavil akcijski program. Ce bodo* akcijski program izvajali dosledno, bo znašal prihranek v letošnjem letu 5,400.000 din, v prihodnjem letu pa 24,000.000 din. Ta prihranek izhaja predvsem iz boljše organizacije dela.
V	obratu orodjarna je sprejel delavski svet akcijski program, po katerem bodo znatno zmanjšali stroške pri režiji in drugod. Predvidevajo 10 % prihranek pri povečanju bruto produkta pri sedanji delovni sili, 23 % prihranek pri smotrni uporabi zaščitnih sredstev, prihranek pri pomožnem orodju in prodaji odvisnega materiala, kar bi znašalo skupaj nekaj nad 4 milijone dinarjev. Znaten prihranek so imeli v
preteklem mesecu pri orodju za TAM in upajo, da bo znašal njihov prihranek do konca tekočega leta nekaj nad 7 milijonov dinarjev, morda pa tudi kaj več.
Tako kot obratni delavski sveti so tudi delavski Sveti poslovnih enot sprejeli akcijske programe sektorjev in služb. V akcijskem programu pravne službe predvidevajo in se med drugim obvezujejo, da bodo poskrbeli za to, da se disciplinske zadeve rešujejo ekspedi-tivno in da bodo delavci pri tem izgubljali čim manj delovnega časa.
Služba programiranja ima dokaj obsežen akcijski program. V njem predvidevajo povečano ekonomičnost poslovanja, povečano rentabilnost poslovanja in podobno. Do konca leta 1965 bodo izdelali osnutek novega pravilnika o delitvi osebnega dohodka.
Organizacijska služba ima v svojem akcijskem programu obvezo, da bo pomagala obratom, sektorjem in službam pri uvajanju nove organizacije, skupno s pravno službo pa bodo izdelali pravilnike obratov, sektorjev in služb in jih dali v potrditev delavskim svetom. Zadali so .si še razne druge obveznosti v skladu z njihovo dejavnostjo.
Splošna služba je dokaj konkretno zastavila svoj akcijski program. Ta program ureja delovanje varnostne službe, pomožne slubže, administracije uprave in si je zadala nalogo, da bodo normirana vsa tista adr minjstrativna dela, ki se daja normirati. Program zajema tudi ureditev počitniškega doma v Crikvenici.
Akcijski program kadrovske službe je dokaj zajeten. Zajema ureditev dela na delovnih mestih, kadrovanje, izobraževanje, socialno dejavnost, HTV in delovanje psihološke skupine. V njihovem akcijskem programu je zjasti pomemben plan izobraževanja delavcev na delovnih mestih.
Služba tehnične kontrole predvideva v svojem akcijskem programu uvedbo varčevanja na vseh področjih svoje dejavnosti, utrditev strokovne statistične analize kvalitete izdelkov. zmanjšanje slabe kvalitete izdelkov, vzgojitev delavcev pri načinu avtokontrole in drugo.
Ena poslednjih investicij v podjetju je bila ureditev lakirnice pri obratu IV.	(Foto LT »Emajl«)
iz ekonomskih enot
r ■	tv-	,
'	v»	...
■ \i>- Gi >{ j') >1- -	. N

IZREDEN DOGODEK se je primeril te dni v emnjlirnici. Istega dne sta bila namreč upokojena zakonca Kolenc. Oba sta delala v emajliiniei. Valerija od leta 1936, Karel pa od 1924.
V pisarni kadrovske evidence smo se zanimali, če se spominjajo podobnega dogodka. Zatrdili so nam, da se takega primera ne spominjajo in da je zelo verjetno, da se kaj takega še ni zgodilo.
Izjemnost primera je zapazil tudi višji svetovalec Rihard Pompe, ki je nadomeščal glavnega direktorja in povabil zakonca v svojo pisarno. Po skromni pogostitvi se je zadržal z njima v prijetnem pomenku.
Zakonca Kolenc, ki ju bomo ohranili v spominu kot vestna in prizadevna delavca, sta odšla uživat zasluženi pokoj. V življenju jima želimo še veliko veselih in srečnih dni.
(Nadaljevanje s 5. strani)
Člen 26
Žoper odločbo komisije o prenehanju delovnega razmerja napravi lahko delavec ugovor v 15 dneh od dneva vročitve odločbe na upravni odbor podjetja. Ugovor zadrži izvršitev odločbe. Kadar je odločal na prvi stopnji najvišji organ upravljanja v podjetju, ko tudi zoper drugostopne odločbe upravnega odbora ni ugovora.
Člen 27
Delavec ima pravico ugovora zoper odločbe o premestitvah, namestitvah in podobno na upravni odbor podjetja.
Premestitve kratkotrajnega značaja v obratu ali poslovni enoti kot tudi med obrati ali poslovnimi enotami zaradi nadomeščanja, nemotene proizvodnje in nemotenega poteka dela kot tudi premestitve za daljši čas zaradi tekočih potreb >de!a v poslovanja in proizvodnji pddjetja pod pogojem, da v vseh teh primerih ne gre za stalno zasedbo delovnih mest, se ne smatrajo za premestitve, o katerih bi se odločalo o pravicah in dolžnostih delavcev, temveč se smatrajo kot izvrševanje delovnih nalogov odnosno dela. Delavec lahko napravi tudi zoper take premestitve in odrejanja drugega dela ugovor na u-pravni odbor podjetja, vendar ta ugo- ✓ vor ne zadrži izvršitev prejetega naloga odnosno odrejenega dela.
Člen 28
Začasni ^klep dobi veljavo, lCD ga sprejme centralni delavski svet.
Predsednik centr. delaV. sveta Vili Končan
Kadrovske
vesti
VSTOPI:
Špes Janez, Belina Anton, Penič Edi. Pečnik Stanislav, Škoflek Anton, Sivka Viljem, Repec Franc. Kugler Karl, Goleč Rudi, Knez F rane, Lončar Štefan, Tevč Frane. Belak Ivan, Oprčkal Pavel, Slemenšek Pavel! .
IZSTOPI:
Štefančič Viljem, k vojakom: Lisec Edi, k vojakom; Drakulič Mikola, k vojakom; Lugarič Štefan, k vojakom; Hrovatič Franc, sporazumno; Zorko Karl, k vojakom; Hlupič Željko, k vojakom; Komplet Jože, k vojakom; Soline Stanko, neopravičeni izostanki; Lipovšek Ivan, samovoljni napust; .Fridrih Branko, potek pogodbe; Klinčar Marjan, potek pogodbe; Kolar Ivan. samovoljni napust; Kunst Pavel, samovoljni napust;, Milet Rihard, potek pogodbe; Glinšek Franc, upokojen; Špeglič
Foto kino klub društva Ljudske tehnike EMAJL razpisuje DIA KOLOR IN FOTO A TEČAJ ZA ZAČETNIKE Prijave sprejemajo do 15. oktobra dopoldne na telefonsko številko 262 od 10 do 10.30 in popoldne v prostorih foto kino kluba od 18. do 19. ure.
Ljubitelji lepih motivov, vabljeni!
Odbor
Vodoravno: 1. moško ime; 5. moč, energija; 6. organizacija, ki je po vojni pomagala s hrano, obleko itd. z vojno opusto-šenim deželam Evrope; 7. različna soglasnika; 8. kratica športne prireditve, ki se je vršila leta 1962 v Beogradu; 9. zimzeleno drevo; 10. različna soglasnika; 11. Verdijeva opera;
12.	vrsta rumenorjave barve;
13.	pripadnik diverzantsko-od-porniških skupin, ki so operirale v Makedoniji pod Turki in pozneje v planinah južne Srbije.
Navpično: t. žensko ime; 2. zmaj, pošast (srbohrv.); 3. sta-
roegiptovski bog; 4. nabrušena;
5.	padavina; 6. posojilodajalec; 7. zadnje novosti; 9. nekdanji naziv za gostilničarja; li. naziv za reševalni čoln, ki ga uporablja gorska reševalna služba;
12.	znamka italijanskih*avto-mobilov.
Franc, upokojen; Čretnik Franc, k‘vojakom; Moto h Viljem, sporazumno; Kolenc Karl, upokojen; Kolenc Valerija, upokojena; Bole Ivan, sporazumno; Kovač Jože, sporazumno; Zadravec Anica, upokojena.
POROČILI SO SE:
Mihelčič Albina — Banovič; Popovič Dušan, Zore Miroslava — Ahtik, Ahtik Alojz, Dereani Zofija — Križan, Križan Franc, Hohler Jožefa — Seničar, Seni-čar Franc. Majetie Bariča _— Kovač, Klokočovnik Martin, Tcmplak Milena — Lednik, Stropnik Cvetka — Jankovič, Jankovič Herman, Oštir Avgust, Novak Ivan.
NARAŠČAJ V DRUŽINI SO DOBILI:
Zorman Marija — sin Robert, Kolman Marko — sin Matjaž, Košec Miha — sin Venčeslav, Lictencger Marija — hči Simona.
V MESECU OKTOBRU BODO OBHAJALI 50-LETNICO:
Arlič Terezija, Mežnar Ivan, Štravs Feliks.
Društvo Ljudske > tehnike je organiziralo tekmovanje v spretnostni vožnji. Pri avtomobilistih je zmagal Vinko Uršič.
j ■	-	/	1	.1
Časnik izhaja v okviru enote informacije vsako drugo sredo v nakladi 3.700 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odboj: ing. Danilo Fajs, Ivo Gostečnik, Tone Ivanič, Emil Jejčič, Metka Božič, Vlado Smeh in dr. Franc Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 207. Tisk in klišeji CP »Celjski tisk« Celje.
Problematika finaeno-	/
gospodarskega položaja podjetja po 31. avgustu 1965
_ - ■ " ' /
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zaradi višjih terjatev kot so bile ob začetku poslovnega leta je bil plan bruto, dohodka po plačani realizaciji dosežen samo 96 %, plan dohodka pa $0 %»Ti pokazatelji narekujejo vsem organom v podjetju, da vse svoje napore usmerijo v to, da plane do konca leta izpolnimo oziroma celo prekoračimo s težnjo, da se ustvari toliko dohodka in čistega dohodka, da bo z njim mogoče ustvariti predvideno razmerje med osebnimi dohodki in skladi 90:10.
Podjetje se je v glavnem pridrževalo plana investicij za leto 1965, ki je bil dosežen 56 odstotno. Z ozirom na obveznosti pa, ki jih je podjetje sprejelo, se plan nikakor ne more realizirati v predvideni višini. Nujne bi bile sicer investicije, ki bi odpravljale ozka grla oziroma pospešile proizvodne postopke, vendar do konca leta 1966 se bomo morali v investicijah skoraj povsem omejiti.
Naše podjetje tudi še nadalje močno občuti pomanjkanje obratnih sredstev. Zaradi zelo neugodnega razmerja med vrednostjo zalog in terjatev (5.428,036.) in med viri obratnih sredstev (4.060,604.) — kritje je torej samo 7%, podjetje ne more povsem v redu izpolnjevati svojih finančnih obveznosti do dobaviteljev in bank ter mora zato plačevati visoke obresti, ki pa povišujejo poslovne stroške.
Zaloge materiala in polizdelkov so napram stanju ob pričetku leta močno padle, ni pa to primer pri nedovršeni proizvodnji, čeprav so za zniževanje zalog obratovodstva prevzela konkretne naloge. V vrednosti nedovršene proizvodnje je zajeta tudi vrednost raznih o-rodij, ki se sicer vkalkulirajo v ceno izdelka, predstavlja pa v višini 169 milijonov občutno obremenitev obratnih sredstev.
Terjatve do kupcev so vezane za 42 dni. Podjetje je sicer /zaostrilo ukrepe do nerednih plačnikov, kar dokazuje, da je bilo v osmih mesecih vloženih 390 tožb v skupnem znesku 1.189 milij.. din. Razmerje med terjatvami do kupcev in obveznosti do dobaviteljev je še vedno ugodno, saj so terjatve za 30% višje od obveznosti. Pomanjkanje denarnih sredstev nalaga podjetju dolžnosti, da izkorišča vse možnosti, ki so da-
¿tnafliccc
OKRNJENI POSLOVNI REZULTATI
ne z zakoni in smernicami, da najema kredite pod čimbolj u-godnimi pogoji.
Stanje zaposlenih se je od začetka leta znižalo za 52 oseb. Razmerje med režijskimi in proizvodnimi plačanimi urami je bilo 49:51 — približno isto kot v prejšnjih obdobjih. Nadur je bilo opravljenih za 16% manj, hranarinskih ur pa izplačanih za 8% več kot v istem razdobju preteklega leta.
Proizvodnja se ne odvija v skladu z družbenim planom, saj je zaradi občutnega izpada proizvodnje opreskov (ca. 700 ton) in naprav za gretje (ca. 400 ton) bilo potrebno izpad te proizvodnje nadomestiti z drugimi proizvodnimi grupami, ki se na trgu še dajo plasirati (emajlirana, ostala posoda, sanitarni izdelki).
Za izpolnitev proizvodnih o-perativnih planov bi bilo materialno kritje zagotovljeno s tem,, če bi proizvodni plani bili vsaj' 100 % izvršeni. Kvaliteta proizvodnje se je delno popravila v primerjavi s prejšnjim mesecem.
Ukrepi gospodarske reforme so v pogledu pošlo vpili stroškov podjetja povzročili izreden porast. Cene osnovnih surovin so porastle tudi do 46 %, temu nasprotno pa ni dovoljeno u-strezno povišanje prodajnih cen.
Nastalo je še nadaljnje zniževanje poslovnega rezultata — dobička, ki se odraža v tem, da je kljub določenim ukrepom za zniževanje določenih stroškov, proizvodnja radiatorjev, sanitarnih artiklov in pocinkane posode postala deficitarna ter da emajlirana posoda v celoti izkazuje že nadalje izgubo kljub ukinitvi prometnega davka in 9 % povišanju prodajnih cen.
Iz pokazateljev meseca avgusta je razvidno, da so proizvodni materialni stroški porastli v povprečju za 38 %, tuje storitve za 30 %, osebni dohodki za 4%. Z ozirom na mesečno povprečje I. poli. pa je že razviden padec režijskih stroškov, predvsem upravno, prodajne režije.
Tudi medobratne storitve, ki so bile predmet mnogih razprav in zahtev po znižanju, kažejo znake boljšega gospodarjenja. Organi upravljanja so sicer sprejeli plane znižanja določenih stroškov, zaradi česar se predvideva delno zboljšanje finančne situacije podjetja. Stvar vsakega posameznika pa je, da prispeva svoj delež pri zniževanju celotnih stroškov podjetja.
Povprečje izplačanih osebnih dohodkov na enega zaposlene-
ga (200 ur mesečno) je bilo v I. poli. 51.944 din, v mesecu juliju 54.318 din, v mesecu avgustu pa z izplačilom akontacije za zvišanje življenjskih stroškov znaša povprečje 60.842 dinarjev. 85% vseh zaposlenih v-podjetju prejema osebne dohodke v razponu od 40.000 do 80.000 din.
Od izplačanih osebnih dohodkov je odpadlo v osmih mesecih na osebne dohodke proiz-v vodnje 32%, obratne režije 36%, upravno — prodajne režije 28%, 4% pa so bili izplačani za kritje toplega in hladnega obroka in drugo.
Na podlagi dosežene plačane realizacije je bilo doseženo bruto dohodka 8.720,000. Na čisti dohodek podjetja je po odbitju poslovnih stroškov in obveznih prispevkov odpadlo za osebne dohodke in sklade 2.230,949. Kritje osebnih dohodkov je bilo izvršeno v celoti, vendar je ostalo za sklade samo 3,8 %, kar pomeni, da mora podjetje z raznimi ukrepi doseči do konca leta boljšo delitveno razmerje, kajti za nadaljnjo normalno delo je potrebno razpolagati z določenimi skladi, ki bi omogočali odplačila anuitet in pogodb, sklenjenih v prejšnjih le-
tih, razpolagati še s sredstvi za finansiranje najnujnejše dopolnitve močno dotrajane opreme v proizvodnji.
Pokazatelji rentabilnosti in e-konomičnosti v. poslovanju za osem mesecev kažejo, da se je kljub manjšemu dvigu storilnosti rentabilnost naše proizvodnje še posebno po uvedbi gospodarske reforme znižala za radi povečanja stroškov proizvodnje, ki so povzročili slabšo ekonomičnost v poslovanju.
Če pri analizi finančnega stanja ob koncu meseca avgusta upoštevamo š& kolikor toliko ugodne rezultate iz I. poli. ter jih primerjamo s pokazatelji meseca julija in avgusta, potem moramo ugotoviti, da vplivajo instrumenti v zvezi z uvajanjem gospodarske reforme na podjetje v negativnem smislu in da je potrebno vlagati vse napore podjetja v dveh sme-( reh: predvsem poiskati v podjetju vse možnosti za znižanje poslovnih stroškov in z boljšim poslovanjem zvišati čisti dohodek, po drugi strani pa informirati vse odgovorne organe izven podjetja o situaciji ter na ta način do konca leta pripraviti osnOve za boljš> start v leto 1966.	(
Viktor Pilih
IZKLJUČENI
iz delovne skupnosti podjetja
O izključitvi delavcev iz delovne skupnosti podjetja odloča v skladu z določilom čl. 88 Temeljnega zakona o delovnih razmerjih delavski svet podjetja. Izključitev iz podjetja je kazenski u-krep zaradi hujših kršitev dolžnosti. Vsako izključitev predlaga komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti delavskemu svetu, ki odloča s tajnim glasovanjem. Tako je centralni delavski svet našega podjetja na seji dne 5. 10. 1965 obravnaval predloge komisij za izključitev nekaterih članov iz našega kolektiva zaradi hujših kršitev delovnih dolžnosti ter s tajnim glasovanjem odločil, da se izključijo iz delovne skupnosti našega podjetja.
OBRAT II
—	predelovalnica kovin:
Jarmšek Emil, rojen 9. 2. 1943, samovoljno zapustil delo 20. 7. 1965; Bešen-ski Slavko, rojen 4. 9. 1944, samovoljno zapustil delo 27. 7. 1965.
—	emajlirnica:
Beštek Emilija, rojena 20. 10. 1930, ponovno neopravičeno izostajala z dela in v avgustu tega leta izostala z dela 16 dni;
Pirc Stanislav, rojen 19. 4. 1946, samovoljno zapustil delo 4. 8. 1965;
Vodeb Stanislav, rojen 3. 1. 1945, samovoljno zapustil delo 29. 7. 1965;
Kacin Jože, rojen 15 . 6. 1947, neopravičeno izostajal In samovoljno prenehal delati 4. 8. 1965;
Krivec Franc, rojen 6. 4. 1940, stalno neopravičeno izostajal ter bil že večkrat v tem letu predkaznovan, razen tega je odklanjal zaslišanje in udeležbo na razpravi pred komisijo;
Pratnekar Karolina, rojena 22. 10. 1940, večkrat neopravičeno Izostala in bila predkaznovana tudi z javnim o po-s minom pred izključitvijo, nazadnje izostala Neopravičeno z dela 2. 8. in 20. 8. do 24. 8. 1965;
Boznik Franc, rojen 13. 12. 1943, samovoljno prekinil delo 24. 8. 1965.
OBRAT III
Krkjnc Anton, rojen 13. 2. 1949, neopravičeno izostajal z dela in samovoljno prekinil delo 19. 7. 1965;
Skrbinek Matija, rojen 23. 2. 1933, samovoljno prenehal z delom z 20. 7. 1965 odnosno neopravičeno izostal z dela, katerega bi moral-nastopiti potem, ko ni bil več v bolniškem staležu. Tako je od 26. 7. 1965 do 19. 8. 1965, ko je bila obravnava pred komisijo za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti, neopravičeno izostal z dela 21 delovnih dni;
Jagušič Franio, rojen 7. 7. 1947, samovoljno prekinil delo 26. 7. 1965.
UPRAVNO ADMINISTRATIVNE SLUŽBE
Som Jadviga, rojena 20. 5. 1920. Po končanem brezplačnem dopustu ni prišla na delo ter je tako neopravičeno izostala 18 delovnih dni.
TEHNIČNO POSLOVNE ENOTE
—	pripravljalne službe;
Drakulič Nikola, rojen 18. 7. 1943, neopravičeno izostal z dela od 4. 8. do 17. 8. 1965.
—	vzdrževalne službe;
Žolnir Adolf, rojen 4.- 5. 1941, samovoljno prekinil delo 14. 7. 1965.