SIMPOZIJ O MIRI MIHELIČ
9. novembra letos je bil v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani simpozij o Miri Mihelič, ki ga je ob 15-Ietnici pisatelji-čine smrti pripravil Slovenski center PEN (v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, NUK in SAZU). Pisatelji in literarni zgodovinarji so na njem predstavili in ovrednotili zelo plodno in raznovrstno delo te ugledne dame slovenske književnosti. Miheličevo opredeljuje predvsem romanopisje, ki temelji na družinski kroniki meščanskega oko-lja.Tematiko in slog njenih romanov sta podrobneje predstavili dr. Helga Glušič in dr. Silvija Borovnik. O njenih delih za otroke, ki imajo v slovenski mladinski književnosti nespregledljivo mesto (če-
prav se Miheličeva nikoli ni imela za mladinsko pisateljico), je govorila dr. Marjana Kobe. V svojem prispevku je opozorila na dejstvo, da je bila Miheličeva med prvimi, ki so po vojni revitali-zirali pravljico.V koraku s sodobnimi evropskimi tokovi je ustvarjala različico sodobne pravljice, v kateri ima glavno vlogo mestni otrok in njegov doživljajski svet. Kobetova je predstavila tudi pisate-ljičino mladinsko prozo, ki sodi v območje realistične književnosti. O zelo velikem prevajalskem opusu (več kot 80 del) Mire Mihelič je govoril prispevek Nike Kocjančič Pokorn, njeno izjemno uspešno organizacijsko delo v Društvu slovenskih pisateljev in Slovenskem centru PEN pa je predstavil Miloš Mikeln.
SIMPOZIJ (SKRIVNI) DNEVNIKI USTVARJALNEGA BRANJA ali kako povečati priljubljenost branja v osnovni šoli
Založba Rokus, največji slovenski založnik učbenikov in priročnikov na področju slovenskega jezika in književnosti, je 10. in 11. novembra 2000 organizirala v Portorožu simpozij o povečanju bralne kulture med osnovnošolci. Uvodni referat je podal dr. France Bernik, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti in v njem izpostavil predvsem pomembno vlogo odraslih, ki lahko bistveno vplivajo na razvoj mladega človeka.Toda samo prepričani o vsestranskih prednostih branja znajo za knjigo pridobiti tudi mlade in jim tako pokazati pot v svet znanja, civilizacijskih vrednot in lepote, je menil dr. Bernik. Več kot 200 udeležencem je nato predavala vrsta najuglednejših domačih strokovnjakov (dr. Igor Saksida, dr. Manca Košir, dr. Ljubica Marjanovič-Umek, dr.
Boža Krakar-Vogel, dr. Metka Kordigel, mag. Milena Blažič in Tilka Jamnik), ki s svojim znanjem in izkušnjami prispevajo k širjenju in poglabljanju bralnih navad. V popoldanskem delu prvega dne so se jim z zelo odmevnimi prispevki pridružili še pisatelji: Tone Pavček, Niko Grafenauer ter Tone Partljič, slednji tudi v vlogi predsednika Bralne značke Slovenije. Drugi dan so potekale delavnice, na katerih so avtorji skrivnih dnevnikov: Cvetka Romih (1 in 2), Herma Groznik in Vera Žužej (3), Miha Mohor in Benjamin Gracer (4 in 5) ter Mojca Honzak in Marica Žveglič (6,7 in 8) podrobneje predstavili vsebino in oblike dela s posameznimi dnevniki branja.
Povod za simpozij je bil torej izid osmih delovnih zvezkov za učence od 1. do 8. razreda in petih priročnikov za
74