Dan šole — dan odprtih vrat
Učenci in učitelji osnovnega in usmerjencga izobraževanja Šolskega centra Josip Jurčič so \ sohoto, 3. marca 1984 dokazali, da so upravi-čeno poimenovali svojo šolo po ro-jaku in pisatelju Josipu Jurčiču. Obletnica njegovega rojstva, ki jo je že dolga leta prej kot svoj dan šole praznovala gimnazija, v Stični, je bila odličen prikaz dela in življenja v šol-skem centru ter ponoven dokaz, da so mladi iz najrazličnejših krajev, i? podeželskega in mestnega okolja, osnovnošolci in gimnazijei, kovmarji in družboslovci nesamo željni znanja in strokovnega usposabljanja, ampak tudi voljni in sposobni ustvar-jalci materialnih in duhovnih dobrin. Marsikakšen nejevernež, ki le od daleč pozna delo in življenje v šol-
slcem centru, bi se moral na ta dan prepričati, da se vzgojno-izobraže-valna dejavnost bogato dopoinjuj? s skrbjo za vsestranski razvoj mla-dostnikove osebnosti. Bojazen za obstoj usmerjenega izobraževanja je lahko 1e posledica administrativnih pritiskov in togega tehnokratskega razmišljanja. Mnogi, ki se vabilu niso odzvali iz občinskih kot republiških struktur, so bili resnično prikrajšani za topel sprejem in pristna doživetja obglasbi, plesu, recitacijah, športnih tekmovanjih in različnih razstavah. Praznovanje je potekalo v dveh delih. V prvem, takoimenovanem uradnem delu. so iz grl osnovnošol-cev in srednješolcev zvenele pesmi, recitacije, srednješotci so prejeli na-grade za Jurčičevo bralno značko. folklotniplesipa so vnašali pristnost in vzpodbujali ohranjanje Ijudske zakladnice...
V 2. delu so učenci in učitelji po-vabili goste v posamezne učilnice. da bi pristuhnili tudi njihovi glas^pni skupini. da bi si ogledali razstavo li-kovnih del, se seznanili z deloni ob stružnici in varilnem aparatu, posku-sili dobrote. ki so jih sami pripravili, in spremljali tekmovanja.... Obisko-valec se je moral resnieno potruditi, da mu kakšna posebnost ni ušla. Izpod prstov najmlajših pianistk in že izkušenih sredniešolk, ki so se kar vrstile za klavirjetn, so prihajali ubrani zvoki in prepričevali poslušal-ce, da mladi imajo občutek za pristne kulturnc vrednote. Treba jih je le vzpodbujati. Mladi kiiaristi in flavti-sti, recitatorji, pesniki in kantavtorji so predstavljali svoje lastne in druge stvarrtve, celo pesmi v tujih jezikih. ki so jih sami sestavili in uglasbili. Komaj je bilo mogoče podrobno pregledati razstave vseh krožkov — od marksističnega do tehničnega. Veliko je bilo razstavljene konjič-karske dejavnosti, ročnih del, filate-lije, numizmatike, razstava ptičev, šport...
Veliko učencev. ki obiskujejo šol-ski center ima pravzaprav malo pro-stega časa. saj nekatere pripeljejo avtobusi in vlaki domov šele pozno popoldne . Zato je toliko bolj hvale vredna njihova zavzetost za različne dejavnosti Njihovi učitelji — men-torji so lahko prepričani, da so ure, ki so jih skupaj žrtvovali za priprave in vaje, dobra naložba za človeka ustvarjalca in samoupravljalca.
S tem, da je šola odprla svoja vrata, se je predstavila javnosti tudi s tiste platj, ki je statistični podatki>o uspehih in aktivnostih ne obsežejo, je pa zato toliko bolj pomembna, saj oblikuje učence ne samo v dobre strokovnjake, delavce — proizvajal-ce, ampak v vsestransko razvite osebnosti.                                  G.F.