Poštnina plačana v gotovini.
OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
»OBRTNI VESTNIK" hhaja mesečno dvakrat, in sicer: Vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40- — polletno Din' 20- — posamezna štev. Din 2* —
Oficijelno glasilo «Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani« in «Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru* ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji
Uredništvo In upravnlštvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Štev. pri poštni hranilnici podružnici v Ljubljani 10.860
XI. letnik.
V Liohljani, dne 1. oktobra ‘6928.
St. 19.
Organizacija.
(Nadaljevanje.)
Pravega sistema obrtnih organizacij do sedaj v Sloveniji sploh nismo imeli. To kar danes imenujemo pri nas obrtno1 organizacijo1, ne pride skol-raj nikjer v poštev tako, da bi imelo kakoi veljavnost. Dokaz temu je dovolj to, če se kakšna obrtniška organizacija ojunači ter hoče svoje želje pri merodajnih činliteljih iznesti, se taki dleputaciiji pred nosom vrata zapro. Nasprotno pa se delavskim deputacijam kaj takega ne pripeti' iz vzroka, ker imajo iste po svoji disciplini in organizatoricni moči ugled in spoštovanje pri vseh oblastvih. Poudarjati je pri tem treba, da delavske dcputacije, ki stavijo svoje prošnje ali zahteve pri’ oblastvih, niso sestavljene vedno iz samih delavcev, temveč reprezentira to organizirano delavstvo1 le maso, katero vodi po deputacijah kak že izkušen delavski organizator iz uradniških vrst, katerih imajo dovolj v svojih institutih, kakor pri Delavski zbornici, Delavski zavarovalnici, svojih konsumnih društvih itd. Iz tega je razvidno, d'a imajo dovolj sposobnih zastopnikov svojih organizacij in voditeljev, ki tudi radi pomagajo delavstvu1, ker to delavstvo' jim ravno da zaslužek. Da stoji d'anes delavstvo v toliki lastni moči, ga je privedla do tega le močna organizacija in pa stroga disciplina. V nasprotju je pa žal obrtniška organizacija, pri kateri najbrž tega ne bo mogoče nikoli doseči. Vzrok temu leži večinoma v podeželskem obrtništvu, osobito onem obrtništvu, ki se smatra kot kmeta in obrtnika. Taki obrtniki so najmanj pristopni. Ti se navadno izgovarjajo, da od' obrta ne morejo živeti, ampak, da jih živi kmetijstvo, zopet se pa napram kmetijskim organizacijam izgovarjajo ravno nasprotno. Poudarjati pa moramo, da so tudi izjeme ter da se marsikateri dobro situirani Podeželski obrtnik popolnoma zaveda svojih dolžnosti, dbčfm so mali obrtniki, za kiojih zaščito se ravno borimo, vsled svoje nezavednosti nepristopni za kakršnokoli žrtev za organizacijo. Tak obrtnik se ne zaveda, da nima nikogar ob strani, ki bi ga ščitil v njegovih potrebah. Omenim naj samo nekaj primerov, in sicer: Kako zatreti razpaslo mazaštvo (fušarstvoO, kako priti do ugodnega nakupnega vira in cenenega kredita, kako olajšati obrtniško davčno obremenitev, kako doseči svoboden čas dela, katerega danes delavstvo obrtništvu diktira itd. Vsa navedena vprašanja in Še mnoga druga bi bilo lahko paralizirati edinole z močno organizacijo. Danes pa imamo na zahtevo delavskih organizacij osemurni delovni čas, katerega je vlada uzakonila. K temu pripomnimo, da bi se obrtništvo Osemurnemu delovnemu času v splošnem ne protivilo, pač pa bi to naredboi prav odkrito! pozdravilo, če bi obrtnik v osmih urah zaslužil toliko, da bi mu bilo mogoče preživeti sebe in svojo družino, česar pa v prevelikih primerih ni mogoče. Vzemimo primer: 'povprečno dober čevljar izdela v 10 urah en par čevljev. Za par takih čevljev dobi čevljar, t. j. pomočnik, 35 Din, zasluži' torej 3'50 Din na uro1, pri osemurnem delu bi zaslužil le 28 Din, s katero vsoto naj bi preživljal sebe in družino. To naj bi uvide vali tudi diktatorji, da s takim zaslužkom živeti ni mogoče. Seveda po teoriji teh gospodov bi mogel zaslužiti tak pomočnik za en par čevljev toliko, da bi lahko živel, vzemimo 50 Din dnevno1, to je skromna vsota, a tudi te skromne plače mu ne more dati noben čevljarski mojster, če noče, da bf propadel v konkurenci, če ne že pri domači industriji, pač Pa pri tujem uvoženem fabrikatu. Samo že v tem Primeru se lahko konstatira, da bi bil osemurni delovni čas začetek pogina obrtniškega obstoja,
posebno malih obrtnikov. V sličnih in enakih prilikah se nahaja vse drugo obrtništvo. Dalje se jasno vidi, kako oblastva obrtne organizacije vsled njene nepopolnosti bagatellzirajo v zatiranju ma-zaštva (fušarstva), katerega se dobrohotno tolerira; zato ga je pa tudi vedno več. Do takega postopanja od strani oblastev privedb obrtništvo le njegova nezavednost in nediscipliniranost. Vredno bo, da navedeno primer, ki jasno pokaže postopanje oblastev napram drugim popolnoma organiziranim poklicem. Širom naše države, kakor tudi daleč preko nje, je svetu- znano o dosedaj doseženih uspehih g. Poljšaka na polju zdravljenja raka. On kot nezdravnik, ampak kot strokovni učitelj meščanske šole, je po lastnem izumu na podlagi dokazov in prič, ki lahko vsak1 čas svetu pričajo, ozdravil bolnike, ki so trpeli na raku in drugih podobnih ranah, katerih pred1 njim noben zdravnik ni mogel pozdraviti. Baje je celo zdravil zdravnike, seveda pa brez oblastnega dovoljenja — torej je mazač (fušar). Proti temu mazaštvu g. Poljšaka je nastopila vsa zdravniška organizacija, ki je potom zdravniške zbornice zahtevala od oblasti, da se g. Polljšaku takoj prepove nadaljnje zdravljenje, oziroma mazaštvo, čemur je oblast tud'i ustregla ter dala g. Poljšaku prepoved d'o nadaljnjega zdravljenja. Zdravniška zbornica ni po našem mnenju tukaj tako! stroigo nastopila vsled nepravilnega ali celo škodljivega zdravljenja, ker tega mu še nihče dokazati ni mogel, marveč je tako ekstremno nastopila zaradi konkurence, ki preti zdravnikom od njegove strani. Vprašamo pa ob la st v o1, kaj je že storilo proti obrtnemu mazaštvu, ki uničuje legitimno obrtništvo. Naj navedemo še en primer močne organizacije. Pred nekako tridesetimi leti in še pozneje je še prav bohotno cvetelo zakotno pisaštvo, a organzirani odvetniki so znali sporazumno1 s sodiščem to zakotno pisarenje tako zatreti, da si danes niti dobro kvalificiran toda ne avtoriziran jurist tega ne upa podvzeti, ker ve, da bi bil takoj kaznovan.
Izpremembe in dopolnila k na* redbi o odpiranju in zapiranju obratovališč.
G. veliki župan ljubljanske oblasti je izdal pod O. br. 2216/102 z dne 1. septembra t. 1. vsem sre-skim poglavarjem in mestnemu magistratu ljubljanskemu sledečo okrožnico:
Ministrstvo za socialno politiko je z razpisom z dne 8. avgusta br. 8374/IV. izdalo sporazumno z ministrstvom trgovine in industrije radi izvajanja člena 29. uredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic z dne 3/maja 1926., Ur. 1. 167/51, nastopna
pojasnila:
Odredbe člena 29. omenjene uredbe se imajo z ozirom na odredbe členov 25. in 28. dotične uredbe na ozemlju Slovenije izvajati tako-le:
1.) v krajih, kjer se vrši samo ena služba božja, morajo biti obratovalnice odprte takoj po službi božji za čas dveh ur.
2.) v krajih, kjer se vrši več služb božjih, določi čas, ko smejo biti obratovalnice odprte, do-tična občina, ki pa mora poročati o tem svojemu predpostavljenemu nadzornemu oblastvu.
■
S tem se izpremene tozadevna določila členov 6. in 9. moje naredbe z dne 8. julija Uradni list 240/66, kar bo naknadno objavljeno v Uradnem listu.
O tem obvestite nemudoma vse občine svojega območja.
O,veščam Vas nadalje, da velja po instrukcijah ministrstva za socialno politiko, ki sem jih prejel pod br. 8808/1V. z dne 2. avgusta 1928., za samo-s tal no male prodajalnice tobaka še nadalje člen 5. pravilnika za prodajo tobačnih izdelkov na drobno, ki odreja, da smejo biti take prodajalnice odprte ob delavnikih od 6. ure zjutraj do 9. ure zvečer poleti in od 6. ure zjutraj do 8. ure zvečer pozimi, brez opoldanskega odmora. Ob nedeljah in praznikih pa morajo biti take prodajalnice zaprte samo ob času službe božje.
V tem zmislu se naknadno izpremeni določilo člena 15. moje naredbe.
Končno opozarjamo na tiskovno pogreško v členu 21. moje naredbe glede fotografskih obratovalnic. Določila tega člena se imajo pravilno glasiti, da smejo biti take obratovalnice odprte zvečer do 19. ure in ne samo do 16. ure, kakor je navedeno v tem členu. Pogreška se bo popravila v dopolnilni naredbi.
Denarne kazni je po členu 28. moje naredbe v zmislu navodil ministrstva za socialno politiko br. 8808/IV. izrekati po doslej veljavnih obstoječih zakonskih predpisih, ako bi pa takih predpisov ne bilo, pa na račun državne blagajne. Priporočam pa milo postopanje, dokler se stvar naredbenim potom končno ne uredi. Na vse hibe in težkoče, ki bi se pokazale pri izvajanju naredbe v praksi, me opozorite. Veliki župan: dr. Vodopivec s. r.
Nehvaležen trud.
Že v zadnji številki našega lista smo grajali dejstvo, da je zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Ivan Ogrin na protestnem zborovanju dne 3. septembra t. 1. v Kazini zagovarjal osemurni delavnik, češ, «tudi mi obrtniki lahko shajamo z osemurnim delavnikom.» Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani, pozneje pa tudi Vrhovni obrtniški svet sta zahtevala od zbornice, da ta neprimeren korak g. Ogrina popravi.
Dne 7. septembra se je vršila seja obrtnega odseka Zbornice TOI, na kateri je g. Ogrin kot načelnik tega odseka doživel isto blamažo kakor na protestnem zborovanju. Odsek je sprejel resolucije in g. Ogrin se tudi morda še spominja, da so njegov nastop na protestnem zborovanju obsojali tudi njegovi politični pristaši, ki tvorijo večino v odseku.
G. Ogrin pa hoče postati na vsak način prvo-boritelj za 8urni delavnik. Objavil je v «Slo,vencu» z dne 26. septembra pod zaglavjem «Odgovor» tako plitek članek, da ga je težko prisojati njemu, kot dolgoletnemu političnemu borcu.
V članku pravi, da se je z njegovim stališčem na shodu strinjala večina zborovalcev, ki jih je g. Rebek kot načelnik Zveze obrtnih zadrug povabil na shod po svoji uvidevnosti.
Mi pa smo povsem drugega mnenja. G. Ogrin v svojem navdušenju najbrže ni čul ogorčenih klicev, kakor <molči, dol z njim» itd., in g. Rebek, seveda ni mogel v prvem momentu niti takoj do besede, ker so g. Ogrina spremljali za njega ne baš laskavi izrazi.
Končno naj se pa g. Ogrin vendarle enkrat že odvadi večnega zavijanja. Zveza je povabila na shod prav vse zadruge in obrtna društva, ker je
stanovska, ne pa kakšna strankarsko-politična organizacija. Najmanj pa je g. Ogrin upravičen, pred-bacivati komu pristranost, ko je vendar že dovolj znano, da je baš on tisti, ki gleda vse iz stališča SLS.
Zakaj pa se zavzema g. Ogrin za Surni delavnik, če zakon o zaščiti delavcev dovoljuje po naravi in vrsti posla 8urno do lOumo delo? Baš zato, ker je njegova stranka že leta 1900. sprejela v svoj program Sumi delavnik. G. Ogrin pa se menda sam tega programa ne drži!
Obrtništvo hoče nesporen lOurni delavnik. Ali se zdi g. Ogrinu prav, da Inšpekcija dela preganja obrtnike, da jim nalaga globe, da jih nadzira celo orožništvo, če prekoračijo 8urni delavnik? Če plačuje obrtništvo težke davke, če ga obklada državna uprava z vsemi mogočimi bremeni, če ga ugonablja šušmarstvo, potem je menda tudi upravičeno, da se bori za svoje interese, če so v programu kako stranke ali pa ne. Obrtništvo se dolga leta že bori proti šušmarjem, za katere ne velja noben delovni čas. G. Ogrin bi imel jako hvaležno polje, če bi posegel tudi v to vprašanje, če bi se tudi tako energično zavzel za znižanje davkov, če bi malo bolj globoko posegel v nekatere obrtne stroke, ki se naravnost borijo za svoj obstoj itd. Tega g. Ogrin ne stori, ker takih važnih narodnogospodarskih problemov najbrž njegov strankarski program ne predvideva.
Nobena, še tako lepa maska ne pristoja več g. Ogrinu, pa čeprav podaja odgovore kot podpredsednik zbornice in član obrtnega odseka. Obrtni odsek je sprejel predloge g. Rebeka glede lOurnega delavnika in resolucije, načelnik istega odseka pa v svojem odgovoru javno briskira te sklepe.
Jako značilno pa je, kako delavstvo sodi o Ogrinovem ognjevitem boju za 8urni delavnik.
Zato doslovno objavljamo članek, ki ga je priobčil delavski list «Delavec» z dne 25. septembra
1.1. pod zaglavjem: «Ljubljanski stavbenik g. Ogrin je goyoril.»
Članek se glasi: «Dne 2. septembra t. 1. je sklicala v Ljubljano Zveza obrtnih zadrug shod, na katerem je zahtevala uvedbo deseturnega delavnika. Ta shod je pozdravil tudi klerikalec g. Ogrin kot zastopnik Trgovske in obrtne zbornice. Obrtniki ga niso hoteli poslušati, (op. ured. «Obrtnega Vestnika?;: g. Ogrin pa pravi, da so mu pritrjevali), ker je zagovarjal 8urni delavnik, češ, da je njegova stranka sprejela v program že na prvem katoliškem shodu leta 1900. osemurni delavnik.
G. Ogrin je na tem shodu govoril za osemurni delavnik očividno samo iz političnih vzrokov, ker je shod obrtnikov imel demokratsko lice. (Op. ured. «Obrtnega Vestnika»: Uredništvo «Delavca» je pa tu ,v zmoti!) Toda nas to ne sme motiti. G. Ogrin sam je stavbenik, induistrijec, ki še do danes ,v svojih obratih ni uvedel 8umega delavnika, dasi ga ima v svojem političnem programu že 28 let (oh, kakššna doslednost med besedami in dejanjem! — Op. ured. «Obrtnega Vestnika») zato, da z njim dela zase in za svojo politično stranko reklamo. V praksi, v svojih obratih, kjer ga nihče ne ovira, izvajati programske zahteve svoje stranke, pa tega ne stori. Nasprotno, kakor smo informirani, v njegovih obratih sploh niso uvedene najboljše delovne razmere in je marsikaj, kar bi morali grajati.
Delavstvu naj bo to dejstvo nov dokaz, kako neresne so besede kapitalističnih reprezentantov in kako neresne so socialnopolitične zahteve v programih meščanskih političnih strank.
Vedeli smo to že, ali če to pove javni funk-cijonar javne korporacije, je pa treba to tudi zabeležiti s posebnim poudarkom.»
G. Ogrin, poglejte, kako Vam je celo delavstvo hvaležno za Vaš trud! Vi pa pravite, da Vam je obrtništvo pritrjevalo, ko Vam niti delavstvo noče.
Blamaža, blamaža — in če Vam smemo dati, g. Ogrin, lep nauk, takole per memoriam etemam — Si tacuisses ...
Vajenska in pomočniška razstava v Mariboru.
Zopet se je bila sprožila misel o vajenski in pomočniški razstavi. Razstava se je vršila od 2. do 9. septembra 1928. v dvorani «Union» ,v Mariboru in je obsegala območje mesta Maribora in okolico. To nalogo je razumel prav dobro izvršiti predsednik obrtnega društva g. Miho Vahtar. Za letošnjo razstavo je bil določen popolnoma drug raz-
stavni razpored kakor druga leta, ki se je tudi izkazal kot prav dober. Razstava je bila kakor nekaka strokovna razstava, ker je bilo prepuščeno zadrugam, da so izdelke svojega naraščaja popolnoma po svoje razvrstile na razstavnem prostoru in je prišla vsaka stroka popolnoma do veljave. Vodstvo razstave je prevzelo Slovensko obrtno društvo. Oceno so izvršile zadruge po svojih preizkuševalnih komisijah. Razen glavnega razstavnega zbora se je pritegnilo k sodelovanju tudi veselični odsek Slovenskega obrtnega društva, ki ga je vodila ga. Kitzlerjeva s pomočjo društvenega tajnika g. Senice. Ta odsek je skrbel za koncert na predvečer in pa med časom razstave. Na predvečer razstave se je priredil na verandi restavracije «Union» koncert s sodelovanjem, pevskega zbora in godbe «Drava». Uprizorila se je tudi šaloigra «Ne kliči vraga», ki jo je naštudirala ga. Založnikova. Razstavljalcev je bilo preko 400, razstavljenih predmetov pa okoli 600 komadov. Zelo veliko število razstavljalcev je dala Skupna obrtniška zadruga za okolico Maribor na Teznu. Načelnik te zadruge g. Šabeder je naravnost tekmoval z drugimi zadrugami, ki jih je prekosil z večjim ‘številom razstavljalcev kakor mesto, ki je imelo veliko lažje delo kakor pa zadruga za okolico, ki je razpredena na več kilometrov. G. Šabeder se je zavedal svoje dolžnosti, da je treba dati spodbudo tudi podeželskemu naraščaju. Uspeh je bil pri tej zadrugi prav dober. K temu agilnemu delu pa čestitamo g. načelniku Šabeder ju in priporočamo onim gg. načelnikom, ki se niso zavedali, da je njihova dolžnost, naraščaj vzpodbujati k pridnemu delu, da prihodnjič popravijo, kar so sedaj zamudili. Mnogo jih je, ki ne vidijo, da se odtujuje pomočnik in vajenec svojemu učnemu mojstru. Vzelo se mu je ljubezen do svojega obrta. Treba je torej skrbeti, da bo tudi z dušo v svoji delavnici. Vse to so pa zamudili tisti gospodje, ki niso sodelovali na letošnji vajenski in pomočniški razstavi.
Dne 2. septembra dopoldne se je vršila slavnostna otvoritev, katere so se udeležili zastopniki oblaste v, uradov in korporacij. Veliko županstvo je zastopal ministerijalni tajnik g. dr. Pfeifer, sresko poglavarstvo desni breg okrajni glavar g. Levičnik, sresko poglavarstvo levi breg okrajni glavar g. Makart, mestno občino podžupan g. dr. Lipold in magistratni svetnik g. Rodošek, oblastnii odbor g. Matko Kranjc, obrtnopospeševalni urad zadružni nadzornik g. Založnik, oblastno inšpekcijo dela g. inž. Šorli, Zbornico za trgovino, obrt in industrijo zbornični član g. inž. Krejči, obrtno-nadaljevalno šolo g. profesor Fink, Splošno zvezo obrtnih zadrug načelnik g. Bureš, zvezo trgovskih gremijev predsednik g. Weixl, zvezo gostilničarskih zadrug predsednik g. Oset in Slovensko obrtno društvo v Celju odbornik g. Kolšek. Prisostvovalo je otvoritvi tudi veliko število zadružnih načelnikov. Pred otvoritvijo se je napolnila galerija v dvorani «Uniona» do zadnjega kotička. Predsednik Slovenskega obrtniškega društva in predsednik glavnega razstavnega odbora g. Miho Vahtar je pozdravil navzočne goste in obiskovalce, ki so prihiteli gledat napredek mariborskega naraščaja, in obrazložil pomen razstave ter predočil napredek naraščaja od leta 1927. na 1928. in zaprosil podžupana mesta Maribora g. dr. Li-polda, da otvori razstavo. Z izbranimi in poučnimi besedami je podžupan g. dr. Lipold otvoril razstavo. (Čestitke so izrekli glavnemu razstavnemu odboru po .vrsti gospodje, kakor so zgoraj imenovani. Nato so si ogledali razstavo. Vsi zastopniki so se prav laskavo izrekli o napredku mariborskega naraščaja. Ker pa nista hoteli zaostati v marljivem sodelovanju gostilničarska in mesarska zadruga za sodelujočimi zadrugami, sta isti s svojimi prispevki v naturalijah omogočili zakusko pod vodstvom ge. kitzlerjeve in tajnika g. Senice, katera je v vsakem pogledu zelo pohvalno izpadla. Na zakuski je bilo 72 udeležencev. Popoldne se je pogostilo vse navzočne vajence in pomočnike v beli dvorani, kjer sta stregla neumorno ga. Kitzlerjeva in društveni tajnik g. Senica. Pogrešali smo pa na prireditvi naše narodne zastopnike, ki so bili tudi vabljeni. Da pa ostane vsem zastopnikom oblasti in korporacij ta dan v trajen spomin, je slikal udeležence zakuske društveni član fotograf g. Japelj. Medtem je ogledovalo občinstvo razstavo in se je vsak poedini prav laskavo izrazil o napredku naraščaja kakor tudi okusni razdelitvi razstavljenih predmetov. Posebno hvalo so želi vrtnarji, ki so pripomogli do slavnostnega obeležja razstave s krasnimi cvetlicami. Brivska zadruga
je ure dila svoj salonček tako okusno, da se je vsak zadržal dlje časa pred razstavljenimi predmeti in občudoval njihovo umetnost. Poleg brivskega sa-lončka sta se nahajala še dva salončka šivilj, ki sta tako še bolj olepšala razstavno dvorano. Razen omenjenih so tekmovale modistinje s krasnimi modeli klobučkov, nadalje klobučarstvo, kroja-štvo, pečarstvo, čevljarstvo, slaščičarstvo, kovinarji, sedlarji, knjigovezi, sodarji, kolarji, tapet-niki, mizarji, slikarji, kotlarji itd. Občudovanje so zbudili tudi usnjarski izdelki. Tudi te razstave so se udeležili vajenci tovarne za dušik v Rušah, vajenci delavnice državne železnice ,v Mariboru, Tovarne kovin in tovarne Zerkovič na Teznu pri Mariboru.
Razstavo so obiskali tudi v lepem številu ino-zemci, ki so se jako laskavo izjavili o razstavljenih predmetih. Nekateri so izjavili, da se tudi na Dunaju ne najdejo bolje izdelani obrtniški predmeti kakor jih nudi tukaj vajenska in pomočniška razstava. Vsi tisti, ki so mišljenja, da se v Mariboru ne dobijo tako dobro izdelani predmeti kakor v inozemstvu, naj vedo, da smo enaki z inozemstvom, če že ne boljši obrtniki. Spoštujmo domačega obrtnika, ki nam nudi dosti boljše izdelke, kakor so oni. iz inozemstva, in pobijajmo s tem prekupovalce in šušmarje.
Taka prireditev zahteva mnogo dela in truda. Predsedniku Slovenskega obrtniškega društva gospodu Mihu Vahtar ju in pa njegovemu pomagaču tajniku g. Senici izrekamo tem potom iskrene čestitke k lepemu uspehu in kličemo: na svidenje prihodnje leto pri razstavnem delu v dvorani «Uniona» v Mariboru! Razstava se je zaključila dne 9. septembra s prav dobrim moralnim uspehom. Kar se pa tiče finančne strani, bi bilo pač še mnogo želeti. Res je, da so priskočili na pomoč z denarnimi sredstvi oblastni odbor, mestni magistrat, posojilnica v Narodnem domu, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in tovarna za dušik v Rušah, vendar je pa to vse premalo, ker so bile vsote zelo skromne, posebno ona od Zbornice za trgovino, in obrt in industrijo v Ljubljani. Od obrtništva pa ni bilo mnogo pričakovati, ker nas loči še vedno ta nesrečna politična stena. Pogrešali smo seveda tistega faktorja, ki bi moral ,v prvi vrsti dati podporo ob takih prilikah — našo državno upravo. Upamo, da bo to naknadno storila.
Okrožnica glede potnikov in krošnjarjev.
Važno opozorilo velikega župana ljubljanske oblasti.
Veliki župan ljubljanke oblasti je poslal vsem sreskim poglavarjem in mestnemu magistratu v Ljubljani okrožnico, ki bi jo. moral ,v lastnem interesu podrobneje poznati ne samo vsak trgovski potnik, ampak še bolj vsak trgovec. Okrožnica se glasi:
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani me je opozorila, da se dogajajo še vedno številni primeri nedopustnega detajlnega potovanja in lrrošnjarjenja in da se očividno dotični predpisi ne izvajajo z zadostno strogostjo.
Zato opozarjam na nastopno:
A.	Iskanje naročil pri trgovcih (obrtnikih) in sploh pri osebah, ki uporabljajo ponujeno blago v svojem obratu.
Samostojni trgovci ali obrtniki, odnosno pooblaščenci (trgovski potniki), ki so v njih službi, smejo v splošnem iskati naročila samo pri trgovcih, tovarnarjih, obrtnikih, sploh pri takih osebah, ki uporabljajo ponujeno blago v svojih obratih in to tako v občini, kjer imajo stajališče svojega obrta, kakor tudi na potovanju izven občine stajališča svojega obrta. Pri tem pa ne smejo nositi s seboj blaga za prodajo (razen pri posečanju sejmov), ampak vedno samo vzorce.
Samo izdelovalci ur, zlatih in srebrnih predmetov, veletrgovci s temi predmeti, dalje trgovci z juveli in dragulji kakor tudi pri njih uslužbeni pooblaščenci smejo, če imajo stajališče svojega obrta v tuzemstvu, nositi s seboj na svojih poslovnih potovanjih ne samo vzorce, ampak tudi blago v primerih, ko je prodajanje tega blaga po vzorcih nemogoče. Seveda smejo tudi ti prodajati tako blago samo upravičenim preprodajalcem, ne pa tudi zasebnikom.
B.	Iskanje naročil pri zasebnih strankah.
Če gre za iskanje naročil pri netrgovcih in ne- j obrtnikih ali sploh pri osebah, ki ponujenega! blaga v svojem obratu ne uporabljajo, je razlikovati dvoje:
I. Iskanje naročil v občini stajališča o b r t a.
1. Trgovcem (obrtnikom) ali njihovim pooblaščencem je iskanje naročil na kolonialno, špecerijsko in materijalno blago tako v občini stajališča obrta kakor tudi izven stajališča obrta, pri zasebnikih, ki ponujenega blaga ne uporabljajo v svojem obratu, brezpogojno prepovedano. (§ 59., od. 2,. obrt. r.) Obisk privatnih strank in sprejemanje naročil na predmete, ki spadajo v imenovane stroke, je vsakomur in povsod prepovedano.
V spornih primerih, če gre za določitev, kateri predmeti spadajo v imenovane stroke, odločajo obrtna oblastva I. stopnje po zaslišanju zbornice za TOI.
Samostojni trgovinski agenti smejo tudi na kraju stajališča obrta sklepati agenturne posle samo s takimi osebami, ki uporabljajo dotično blago v svojem obratu.
2. Iskanje naročil na drugo (razen na koloni-jalno, specerijsko in materijalno) blago je trgovcem (obrtnikom) ali njih pooblaščencem v občini stajališča obrta dovoljeno. (§ 59., od. 2., o. r.) Seveda velja tudi tu brezizjemno določilo, da smejo trgovci (obrtniki) ali njih pooblaščenci pri obisku strank nositi s seboj samo vzorce in ne blago za prodajo.
II.	Iskanje Maročil izven občine stajališča obrta.
1. Iskanje naročil pri osebah, katere ne rabijo ponujenega blaga v svojem obratu, torej pri zasebnikih, je glede kolonijalnega in materijalnega blaga brezpogojno prepovedano.
2. Iskanje naročil glede drugega, razen kolonijalnega, špecerijskega in materijalnega blaga, je trgovcem (obrtnikom) ali pri njih uslužbenim pooblaščencem dovoljeno pri osebah, ki dotičnega blaga v svojem obratu ne uporabljajo, samo v posameznih primerih, na izrecen, pismen, na določeno blago se glaseč in na dotičnega trgovca (obrtnika) naslovljen poziv, da se zglasi pri njih radi naročila določenega blaga (§ 59., od. 2., o. r.).
V zmislu tega določila torej ni dovoljeno, da trgovci (obrtniki) ali njih potniki obiskujejo privatne stranke zunaj občine stajališča svojega obrta brez predhodnega povabila, ni dovoljeno, da jim pri tem predlože v podpis že pripravljene in s seboj prinesene pozivnice, ni dovoljeno, da že na podlagi teh pozivnic sklepajo kupčije z dotičnimi strankami. Tudi ni v zmislu gorenjega določila dovoljeno, da bi se smelo sklepati posle že na podlagi splošnega vabila, ki ga je dobil trgovec (obrtnik) od gotovega kroga odjemalcev, na primer uradnikov, delavcev pri kakem podjetju, ker tako ne more nikakor nadomestiti individualnega vabila splošno vabilo, ki ga mora nasloviti vsaka posamezna stranka na trgovca (obrtnika). Tudi v zmislu zakona ne zadošča pozivnica, ki se glasi samo v splošnem na gotovo vrsto blaga, kakor na primer modno blago, sukno in drugo. Pozivnica se mora izrecno glasiti na določeno blago.
Samostojni trgovski agenti ne smejo sklepati agentumih poslov z osebami, ki ne uporabljajo ponujenega blaga v svojem obratu, tudi ne na podlagi izrecnega pismenega poziva (§ 59., od. 3., obrtnega reda).
3. Dovoljeno je pa iskati naročila pri zasebnih strankah tudi brez predhodnega poziva in tudi zunaj občine stajališča obrta glede gotovih predmetov, med katere spadajo: 1. stroji in motorji kakor tudi njih deli; 2. stavbni materijal z vključitvijo umetnega kamenja vseh vrst, plošč iz prob-kovine, strešne lepenke in umetnega materijala za tlakovanje cest; 3. telmični predmeti za kurilne, razsvetljevalne in vodovodne naprave; 4. leseni ruloji in žaluzije; 5. šivalni in pisalni stroji, bicikli; 6. motoma vozila, štampilje, luksuzno perilo (perilo za lišp), to je perilo, narejeno iz ličnih (finih) tkanin, v veliki meri ozaljšano z olepševalnimi robovi, vezeninami, čipkami ali riši ter s podobnim. Gre torej izključno le za luksuzno perilo.
V zmislu § 59. obrtnega reda je dovoljeno ponujati od kraja do kraja pridelke poljedelstva in gozdarstva, ki, kakor mleko, jajca, sadje, zelenjava, naravne cvetlice, maslo, perutnina in les, služijo
j vsakdanji potrošnji, nadalje naravna kisla voda, če to blago ponujajo od hiše do hiše ali na cesti producenti ali njih pooblaščeni ali upravičeni trgovci.
Vendar smejo politične oblasti iz sanitarnih ali tržno-policijskih ozirov na predlog posameznih občin tako prodajanje za gotove predmete in za gotov čas tudi prepovedati.	(Nadaljevanje).
Iz organizacij.
Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, pasarjev in graverjev za ljubljansko oblast v Ljubljani naznanja svojim članom, da žal opaža pri pomočniških preizkušnjah vajencev našega obrta vedno večjo strokovno nepopolnost in pomanjkljivost, bodisi V praktičnem, kakor teoretičnem oziru. Veliko' vajencev ne ve niti imena važnih delov posameznih predmetov, ki so jih popravili ali novo izdelali.' Na razna teoretična vprašanja odgovore zelo pomanjkljivo in površno', večkrat tudi popolnoma napačno^ ali1 pa sploh ne vedo odgovora. Delo novo izdelanih in popravljenih predmetov, je pa v marsikaterem primeru tako, da nikakor ne opravičuje strokovno znanost rokodelskega pomočnika — četudi začetnika, ki se je učil štiri leta obrta. Iz tega se da jasno sklepati, da vajenci niso izrabili učno d'obo, kakor bi to morali storiti, pri čemur je pa kolikor toliko kriv dotični mojster sam. Zadruga je doslej, z ozirom na va-jenčeve razmere, revščino staršev itd1., izpregle-dala marsikateri pogrešek, nepopolnost in pomanjkljivost, ker bi sicer morala vsaj eni tretjini vajencev podaljšati učno dobo ali pa jih po preteku dofČene dobe vnovič poklicati ki preizkušnji. — Zadružni odbor je o tem razpravljal' na odborovi seji dne 8. avgusta t. 1. in po vsestranskem pre-i udarku sklenil, da bo odsihdob komisija. za pomočniške preizkušnje strožje postopala in zahtevala od vsakega vajenca brez izjeme tisto strokovno znanje, katero mora vsak pomočnrk-začet-nik brezpogojno imeti, in sicer iz sledečih razlogov:
1.) s površno in nepopolno stroko'vnoi znanostjo je ogrožen naš obrt, ki je bil zlasti v Sloveniji vedno na višku1 in ker se od pomočnika, ki se tekom učne dobe ni prisvojil za začetnika najpotrebnejšega strokovnega znanja, od njega tud1! v bodoče tega ni pričakovati in 2.) ker se s takim naraščajem najbolj podpira šušmarstvo, ki je pridnemu in dobro kvalificiranemu obrtniku največji trn v peti. Pomočnika, k! se svojega obrta ni dovolj in le površno izučil, ga mojster kot delavca rabiti ne metre in ga vsak delodajalec po nekaj dnevih preizkušnje odpusti. Ker pa mora končno vsak človek živeti, je potem tak pomočnik prisiljen, d'a seže po nedovoljenem šušmarstvu, kar je dotičnim naročnikom, še bolj pa upravičenim obrtnikom v veliko1 gmotno škodo. Radi teh žalostnih resničnih dejstev priporoča zadruga svojim članom sledeče postopanje v bodoče: 1.) Vajencev naj se vzgoji le toliko, kolikor jih je za naraščaj neobhodno potrebno. Prekomerno1 število Obrtnega naraščaja producira brezposelnost in vodi dotično obrt V propast in pogubo-. Veliko pomočnikov je prisiljeno radi brezposelnosti si iskati službe v državnih in zasebnih zavodih in se navadno potem tudi taki bavijo v svojem prostem času s šušmarstvom.
2.) Sprejemajo naj se po možnosti vajenci s čim večjo šolsko predizobrazbo in dobrim vedenjem, ker le od takih vajencev je pričakovati popolne strokovne izobrazbe in jamčijo za dober obrtni naraščaj, posebno za naše obrte, ki spadajo med fino mehaniko. 3.) Preizkusna doba vajenca traja štiri tedhe. V tem času mojster lahkoi ugotovi, ali je dotični vajenec fizično in moralično' sposoben za obrt. šele potem naj se napravijo učne pogodbe in predlože zadrugi. V nasprotnem primeru pa naj sc vajenec že pred sklepom učne pogodbe odpusti.
4.) Vajenca naj mojster takoj pri vstopu v učno razmerje pouči, da se z vso pridnostjo in vnemo poprime njegovega bodočega življenskega poklica in stremi za tem, da se bo zanimal za vse podrobnosti in za vsako posamezno stvar, ki spada v njegov obrt, ker si lahko le na ta način prisvoji ono strokovno znanost, ki se bo od njega, kolt poznejšega pomočnika zahtevala. Opozori naj se tudi, da bo moral vse to dokazati po1 končani učni dobi pri pomočniški preizkušnji. 5.) Dolžnost mojstra je, da vajenca tekom učne dobe uvede v vse panoge obrta in da vajenca primerno nadzoruje pri delu, ga poučuje v vseh podrobnostih obrta in tudi mojster vedno strem! za tem, da1 si1 pridbbi vajenec primerno strokovno znanje. Če bi bilo' to mojstru samemu nemogoče, naj za to določi sta-
rejše in dobro kvalificirane pomočnike, če se bo vajenec in mojster držal teh nasvetov, ni dvoma, da si bo vajenec tekom učne dobe — to je v štirih letih prisvojil več praktične in teoretične znanosti kakor se je to doslej godilo1. 6.) Mojster naj se zanima za vajenca tudi izven delavnice, to je, kam v prostem času zahaja, kakšne družbe poseča itd. Predvsem pa mota mojster gledati na to, da vajenec pridho in točnoi obiskuje ves čas učne dobe obrtno-nadaljevalno šolo. Pri preizkušnjah se je tudi dognalo, dla nekateri vajenci ne znajo niti najenostavnejših in najlažjih računov in drugih šolskih predmetov, ki so mu1 že kot pomočniku, kaj šele kot poznejšemu mojstru neobhodno potrebni. 7.) Z vajencem naj se ravna primerno strogo1, vendar pa z vso dobrohotnostjo in uvidevnostjo, ter vpliva na tol, da bo vajencu zadostovala že samo dobra beseda ali pa opomin. Eventualne prestopke, slaba dejanja ali nepokorščino lahko mojstri naznanijo zadrugi, ki bo na zahtevo mojstra potrebno ukrenila. Vsak mojster je v prvi vrsti odgovoren za primerno izobrazbo svojega vajenca in ne sme mu biti vseeno, ali vajenec po končani učni dobi kolt pomočnik kaj zna ali ne. Ne gre, ne pri mojstru in tudi ne pri vajencu samo za to, da so pretekla štiri učna leta in da je vajenec postal pomočnik, ampak v prvi vrsti za to, da t u d i k a j zna in razume in da ne bo v breme samemu sebi in drugim.	Načelstvo.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani
bo izdala tudi letos
Obrtniški koledar za leto 1929.
Cena 13*50 Din
s poštnino vred.
★
Obrtniki, ne kupujte drugih koledarjev in naročite takoj »Obrtniški koledar".
Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev za ljubljansko oblast v Ljubljani opozarja s,voje člane: Meroizkusno nadzorništvo v Ljubljani nas je z dopisom z dne 17. septembra 1928., št. 1721., naprosilo, da obvestimo vse svoje člane, da morajo v bodoče po zakonu (razglašenem v Uradnem listu 70/28) o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine, čl. 7., predlagati temu nadzorništvu v pregled in žigosanje izdelke, opremljene z imenskim žigom, in pismeno prijavo, ,v kateri je treba navesti število, vrsto, težo v gramih in čistino predmetov. Ta prijava je oproščena vsake kolkovine. — Načelništvo.
Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, pasarjev in graverjev za ljubljansko oblast v Ljubljani obvešča svoje člane urarje, da je poslalo okrajno sodišče v Metliki zadrugi nastopni dopis: «Tukajšnji varovanec Leopold Novak iz Semiča št. 158, rojen
3.	avgusta 1914., sirota brez očeta in matere, bi se rad učil urarstva, katero obrt je pred leti izvrševal tudi njegov oče. Deček je z dobrini uspehom dovršil osnovno šolo, je zdrav in za svojo starost primerno razvit. — Prosimo sporočila, ali bi ga hotel vzeti kak mojster v uk. Ker je deček reven, bi nam seveda predvsem dobrodošel kak mojster, ki bi mu dal tudi hrano in stanovanje med učno dobo.> Kdor želi tega dečka v urno razmerje, naj prijavi to takoj zadrugi. — Načelništvo.
*?<•■ ■ ' ..
Razno.
Krajni šolski odbor obrtno-nadaljevaJne šole v Središču je povodom dejstva, da je zbornica TOI mesto g. Zadravca imenovala drugega zastopnika v središki krajni šolske odbor, obžaluj^ ta ukrep imenovane korporacije, izrekel gosp. Zadravcu za njegovo dolgoletno požrtvovalno delo v prid omenjene šole zahvalo in priznanje.
Opozorilo prevzemnikom državnih del. Ker se
nekateri prevzemniki državnih del, oziroma naprav, hočejo izogniti dolžnosti prijave svojih zaposlenih delavcev, odnosno plačila zavarovalnih prispevkov, je ministrstvo javnih del dalo nalog vsem podrejenim organom, da nobenemu prevzemniku oddanih del ne izplačajo zaslužkov, če ne prinese od pristojnega okrožnega urada za zavarovanje delavcev potrdila, da je vse delavce prijavil in plačal prispevke. Okrožni urad za zavarovanje delavce,v bo šel vsem prizadetim na roke na ta način, da jim bo izstavljal plačine naloge redno vsak mesec na isti dan. Potrdila o plačanih prispevkih pa bo izdajal po želji.
Opozorilo delojemalcem in delodajalcem. Ker je ministrstvo za pošto in brzojav odločilo, da so javne borze dela, njihove podružnice in ekspoziture poštnine proste le v medsebojnem in uradnem prometu, podpisani urad ne bo sprejemal nobenih nezadostno frankiranih dopisov, zlasti pa ne bo odgovarjal nikomur, ki ni za odgovor priložil znamk. Nadalje se interesente opozarja, da
obsega delokrog podpisane podružnice do nadaljnjega sledeče sreze: Celje, Laško, Brežice, Šmarje pri Jelšah, Gornji grad in Slo.venjgradec. Kraji iz ostalih srezov ljubljanske in mariborske oblasti spadajo v področje javne borze dela v Ljubljani, oziroma podružnice v Mariboru, zato prijav, naročil, dopisov, predlogov in pritožb iz krajev iz,ven svojega področja podpisana podružnica ne bo upoštevala. Delojemalcem in delodajalcem se priporoča, da to pri dopisovanju z borzami dela v lastnem interesu vpoštevajo. — Podružnica javne borze dela ,v Celju.
Laško. Dne 23. avgusta t. 1. je umrl pri nas strugarski pomočnik Konrad Blagatinšek, pomočnik usnjarskega in strugarskega mojstra g. Koma ricki ja. Kakšno priljubljenost je rajnki užival v Laškem, je pač najlepše pričal njegov pogreb, ki se ga je razen gasilnega društva in mnogobrojnega meščanstva udeležilo tudi polnoštevSlno pevsko društvo «Hum», ki je zapelo pred hišo žalostinko «Vigred se povrne» in na pokopališču «Zbogom, Ti prijatelj mili». Naj počiva v miru!
Sedlarsko in tapetniško delavnico bi imel priliko ustanoviti dober sedlarski in tapetniški obrtnik v Laškem. Sedanji sedlarski mojster namerava dati svoj obrt in hišo v najem. Več se poizve pri Obrtnem društvu v Laškem.
Mojster, ali si že pregledal kontrolno knjižico svojega vajenca?
L. Mikuž
tvornica dežnikov
UubSjana
Mastni trg 25
Ustanovljeno 1889.
Skrbno Izdelovanje! Najvetji Izbori NaJnlZJe cene! Preobleke! Popravila!
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
DOVOLJUJE POSOJILA NA MENICE IN KREDITE V TEKOČEM RAČUNU VSEM KREDITA ZMOŽNIM OSEBAM IN TVRDKAM
AVGUST AGNOLA
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal
In $lp. Kompletne opreme za gostilne,
restavracije, hotele, kavarne In bare.
Luksuzni predmeti.
Stavbno in umetno steklarstvo.
Telefon 2478
LJUBLJANA
Dunajska cesta 10
Telefon 2470
Ph. Mr. R. Sušnik
Lekarna pri »Zlatem jelenu“
Moderno urejena lekarna, zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezil, kirurgičnih in toaletnih predmetov. Zdravniške ordinacije se izvršujejo točno po predpisih. Oblastveno koncesijonirana oddaja strupov. Poštne pošiljatve obratno.
LJUBLJANA, Marijin trg
Telefon štev. 2115.
? Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50. (v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana
Telefon št. 2040, 2457, 2458, 2805 in
♦ ♦♦
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe - deposits itd. itd.
P
&
{{ Delniška glavnica:
jj Din 50,000.000-
M
II Skupne reserve: okrog
ii Din 10,000.000-II
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta
Podružnice in
Brežice
Celje
Črnomelj
Gorica
Kranj
Logatec
Maribor
Metkovič
Novi Sad Novo mesto
agencije
Prevalje Rakek Ptuj Sarajevo
Slovenj-
gradec
Trst:]
Split
Brzojavni naslov:	||
BANKA LJUBLJANA || Telefon št.: 2261,2413,2502,2503	||
in 2504	. ’
Priporoča se za vse || bančne posle ||
OBRTNA BANKA
v Ljubljani
Centrala: Kongresni trg 4. Podružnica: Ljutomer
Telefon št. 2508	Telefon	št.	2508
Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in in-' dustrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primemo više.
T*i*ton gtev. 2016.
USTANOVLJENO LETA 1*89. Mtaij*
"	10.533.
Mestna hranilnica ljubljanska
(Oradska štedionica)
Ljubljana, Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov . nad 1200 milijonov dinarjev.	"
kron.
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sker proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranil] niča plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpoved-v tekočem računu najv»je mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obrestil, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranllnič-nega premoženja Se mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri nje] sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
NaSi rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v Rafti hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
v
f
II.
f
Za konzorcij »Obrtnega Vestnika* Milko Krapež. Urednik Ignacij Kaiser. — Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (MiroBluv Ambrožič).