ravnatelj LJUBLJANA JU303LAVI J Letnik Ul EDINOST in i«»wiattot Trti (3L dk« & Franccsco IAmU 20. T«-11-97 Dopari na) m poi3)afo kk^nfmo nradnatra, otftasi, nkb-k đmr p* Rokopka m m mtefo. lUruldbu — Lasi, založb« in tiak Tkkatnaa «Ediooat». ▼ Gorici i nficm Gionrt Cardood A. L n. — Taial it 33X Glavni fa «radniki pni HUp Pario. Pismo Iz Pollske VARŠAVA, avg*M*ta. Preteklo je že 25 dM, odkar je graeral Zagorski zapustil Vttno Si na res zagoneten način po-begnfl, tako da danes vsa tu-'kajenja Javnost o vsej zadevi ravno tako malo, kot prrčetkom ■o-vai*^ polovice tekočega meseca, ko je vzela vso zadevo v roke poljska policija. Zagonet-nast crle zadeve se m samo povečala. temveč je beg generala Zagorskega iaazvaJ senzacional-nonotrnnje-politično afero, o-stro borbo med vladnim in opo-zfcioiialnim tiskom. Dolrro je znano — se je glasil prvi poljski urajdni komunike — da je bil general Zagorski dne 6. avgusta zjutraj izpuščen 'iz zapora na Antokolu v Vilni in dai bi se biil moral nemudoma pri javiti k raportu pri maršalu Pil sudske m v Varšavi. Spremstvo ga je odvedlo do Varlave, kjer sta ga na kolodvoru pričakovala dva častnika, ki bi ga bila morala spremiti do doma; v predmestju Krakovem pa je zaprosil, naj se avto ustavi. Izstopil je in odšed v smeri pi^ti kopališču «^ajans», kjer so ga poelednjič videli Dva dni nato, v pondeJjek, bi se imel javiti k raportu, pa ga ni' bilo. Policija ga je pričelai zasledovati, pa se je uvetrila, da je general zbežal v inozemstvo. S tem komunikejem soglaša tudi levičarski ti?sk, na drugi straaii pa trdi desničarsko časopisje, da so generala odvedli njegovi politični nasprotniki ter ga iie-kje na Poljskem skrili, ker so se baje prizadete osebnosti zbale, da ne bi general obja-vil svojih spominov. General Zagorski je namreč bil za časa svetovne vojne član avstrijske « Kundschaf t s t el 1 e » in bi bil lahko iadal avstrijsko-poljske in iiemško-poljske odnašaj e v oni lobi. Za nekaj dni je ta borba med obema taboroma ponehala, ker je via'a pričela zasogati poljske liste. Tako je bila> na pr. «Gaze ta Warszawska Poraima» tekom enega dneva kar štirikrat zaplenjena, «Gk>s Codzienny» je bil zaplenjen šestnajstkrat, tako da je moralo izdajateljstvo zaenkrat ustaviti nadaljnje izhajanje lista, zaplenjena je bila «Rzeczpospo4ita». Zaseženi pa nijsc bili le listi desničarskih strank, marveč tudi socialno-de mokra/t ični. Medtem pa so dobili -listi s strani policije vest, da je zasledovanje generala Zagorskega zaenkrnU neuspešno in da ni mogoče računati na to, da bi se megla vsa zadeva pojasniti tekom nekoliko dni. Odtlej sili vedno bolj v ospredje mnenje, da so generala zajeli in tggrabiSi njegovi politični nasprotniki. Listi pravijo, da bi se bilo moralo zasledovanje izvajati z več vidikov. Oblastem odčitajo, da so nemarne, obenem pa prinašajo nove vesti, ki so vtisnilo vsej zadevi v poslednjih dneh povsem nov značaj. Predvsem je naslanjal tisk svoje domneve in napade na okolnost, da vojne oblasti v svojem komunikeju niso imenovale imen dveh častnikov, katerih eden je spremljal generala Zagorskega na potu iz Vil ne do Varšave, drugi pa ga je pričakoval na varšavskem kolodvoru. In že mnogi več ne verujejo uradni vesti, da je general Zagorski v predmestju Rrakovem zapustil avtomobil. Glasom poslednjih poročil je bil general Zagorski pozvan, naj odloži v kolodvorski garderobi v Varšavi svojo prtljago, med katero so bili tudi njegovi omenjeni spominski spisi, nafto je moral sesti z dvema drugima častniikoma v avto za šest oseb in je bil odveden iz Varšave proti Mokotovu, po drugih vesteh proti Vilanovu, kjer so ga njegovi nasprotniki skriti brčkome v trdnjavi Lagioni. Generalova rodbiaia o njem sploh ničesar ne ve, ker generala po odhodu iz Varšave ni bilo domov. Njegovo mater pa, ki je želela govoriti z majorjem Werv-dom, ki je po ^uradnih vesteh čakal generala na varšavski železniški postaji, ta sploh ni hotel sprejeti, čeprav je to izrecno zahtevala. Proti tem napadom so sedaj oblasti objavile nov pol uraden komunike, v katerem zanikajo vse te vesti. Varšavskega tiska pa sedaj ne zanima samo, kje Zagorski, marveč tudi, kje ao njegovi spominski spisi, o katerih se je že toliko pisala Domnevali so, da 9o se ti spisi fe-g-ubiJi s prtljago vred na varšavskem kolodvoru, sedaj pa javlja književnik. Adolf No-waczynski, da so spominski spisi generala Zagorskega z mnogimi priloženimi izvirnimi listinami iz avstrijske c. ter. «Kundschaftstelle» na varnem in da bodo v kratkem izdani, tiskani v dveh jezikih. Pisatelj poema pobliže original tega dela in napoveduje, da bodo odkritja generala Zagorskega, velikega zgodovinskega pomena in na žalost tudi odločilnega. Bi ne bila odveč pripomba, da so bile listine c. kr. «Kimdschaftstelle» 17. novembra 1918. leta na povelje generala Roje sežgane. Pruski dokumenti pa so bali 19. novembra istega leta odneSem iz stanovanja grofa Lerchenfeida in so se ohranili. Te ltertme pa bi mogle v zadostni meri pojasniti odnaša je poedinib poljskih političnih skupin z Nemčijo in Avstrijo v dobi svetovne vo^ne. Zgodi pa se lahko, da bo, Še preci no izidejo omenjeni spominski spisi, že znana usoda generala Zagorskega. Finančni položaj Italije ugoden RIM, 31. (Izv.) Predsednik vlade on. Mussotini je sprejel danes generalne^ tajnika fa-šistovske stranke on. Turatija, ki mu je med drugim poročal tudi o vseučiliški olimpiadi Nadalje je imel predsednik vlade dolg razgovor s finančnim ministrom on. Volpijem o finančnem položaju v državi, ki je zelo ugoden. Končno je sprejel ministrski predsednik guvernerja kolonije Tripolitanije generala De Bonna, ki bo tekom treh dni spet odpotoval na svo-j e mesto. Novi ukazi v nradnem listu RIM, 31. (Izv.) Današnja «Gaz-zetta Ufficiale« prinaša kraljevi ukaz-zakon z dne 12. avgusta 1927., po katerem se ukine delovanje urada za likvidacijo premoženj podanikov bivših sovražnih. držav ter se prenesejo posli tega urada na osreinje državno računovodstvo. Nadalje objavlja «Gazzett.a Ufficiale« kraljevi ukaz z dno 29. julija 1927., po katerem se sprejema demisija gospoda A-scolija Davida, pokojnega Jakoba, agenta na tržaški borzi. Mednarodni kongres za obljudo-vanje ŽENEVA, 31. (Izv.1) Davi je bil tu otvor j en mednarodni kongres obljudovanja, ki se ga udeležuje 200 delegatov, ponajveč Američanov in Angležev. Italijanska zastopnika na kongresu sta profesor Konrad Gumi, predsednik osrednjega statističnega zavoda in gospod Goldrini. Pogreb livornskih žrtev RIM, 31. (Izv.) Danes ob 18. uri se je vršil pogreb žrtev udora strehe vojašnice Cucchiari v Li-vornu. Žrtve je blagoslovil li-vornski škof. Geografski kongres v MIlanu RIM, 31. V Milanu se bo od & do 10. septembra vršil deseti1 ita>-lijanski geografski kongres. Ital i j ansko vlajdo bo na tem kongresu zastopal minister kolonij on. Federzoni. Ob tej priliki bo imel minister daljši govor o zaslugah italijanske znanosti za spoznavanje afriške celine. Njegov govor bo tudi politične narave. Kongres latinskih novinarjev v Bukarešta RIM, 31. V Bukaredtu so priprave za kongres latinskih novinarjev v polnem teku. Kongres se bo otvoril tekom prvih deset dni meseca septembra. Zastopane bodo naslednje države: Italija, Belgija, Španija, Francija, Argentini j a, Romunija, Švica, Portugalska, Bolivija, Pa-ragruay, Haiti, Kuba, Brazilija, Venezuela in San Domingo* Predsednik pripravljalnega odbora v Bukareštu je romunski pravosodni minister Popescu Doslej se je iz Italije prijavilo za udeležbo pri ko«gresu devet listov, ki bodo poslali vsak svojega zastopnika. Rimska lista RIM, 31. (Izv,) Večkrat prot*-sloroe vesti, ki so se pojavile v poslednjem času o sestanku med kraljema Aleksandrom xn Borisom v Monakovem, in napovedi o predstoječem podpisu zvezne iai prijateljske pogodbe med Francijo in Jugoslavijo v jugoslovenskem in svetovnem časopisju, so spet vzbudile v rimskem tisku znatno zanimanje za jugoslovensko zunanjo politiko. S to politiko se bavi Al-fredo Signoretti v uvodnem članku pod naslovom: «Zgre-šerri koraki Beograda*, ki ga priobčuj« današnji di Trieste», po kateri naj bi se bila oba kralja zares sestala v Monakovem, vesti dunajske «Reichspost», po kateri naj bi bil obisk bolgarskega kralja pri francoskem zunanjem ministru Briandu v zvezi z zbližan jem med Bolgarsko in Jugoslavijo, pri katerem igra minister Briand vlogo posredovalca, in končno članek pariškega «Joumala», ki potrjuje pred sto ječo objavo po- godbe med Francijo in JugoelaK Z ju^oelovensko zunanjo politiko se bavi tudi današnji cGiornale d'Italia*. Ugledni rimski list beleži najprej v prevodu dopis, ki ga je prejel momakov-skl list <«Muiichener Neueste Najchrichten» iz Beograda in giaeoan katerega je Jugoslavija ločena od sveta in njena politika velik «bluff», ki služi le v svrho volilne agitacije. Zatem l>ele±| list izvleček iz že znanega članka sofijskega lista «Mi-ra», v katerem izjavlja vseuči-liški profesor Abrakšev v odgovor na predidoči članek o jugoslovenskem imperiju v istem listu, da raje živi kot podanik majhne in čeprav nesrečne Bolgarske, nego kot srečen drftav-Ijan velikega jugoslovenskega cesarstva ali republike. K temu članku in k izvlečku članka iz neodvisne «Zore» do-i* daj a Ust sledeči komentar: Beograjski dopis uglednega in zelo razširjenega monakovskega lista je treba posebej podčrtati. V Monakovem bi se bila morala, kot je bilo napovedano v Beogradu, sestati srbski in bolgarski kralj. Ta sestanek'M bil moral pomeniti po razlagi pod vplivom Beograda nahaj ajočega se tiska nekako priključitev Bolgarije k Jugoslaviji, ki bi pričela potem z uresničenjem obširnega političnega programa balkanskega zbližan j a pod svojim vodstvom, ako že ne pod svojo diktatura Ta načrt naj bi podpirala zaključi te v zvezne pogodbe med Francijo in Jugoslavijo^ katero Beograd napoveduje. Podobne perspektive so lahko vzbudile med mani širni in manj izkušenimi čitatelji evropskih listov vtis, da je iioci^* pila zlata doba za jugoslovensko zunanjo politiko, ki ji je uspelo spremeniti jugoslovenske sovražnike v prijatelje ter ustvarita v centralni balkanski Evropi obširno jugoslovensko hegemonija Beograjska dopisnik monakovskega. lista razpršuje to dozdevno« t ter presoja uspehe jugoslovenske zunanje politike kot zelo malenkostne. Jugoslo-venska politika je hotela z onimi dozdevnimi uspehi oči vidno dvigniti prestiž vladnih strank v volilni borbi ter se boriti proti zmerni in premišljeni pcOitiki, katero razvija Italija v centralni Evropfi in na Balkanu Na podlagi višje navedenih ugotovitev prihaja rimski list do zaključka, da je Jugoslavija sedaj ravno tako ločena od sveta kot je bila prej, oziroma še bolj kot prej, kar ne pomeni ničesar novega, ampak potrjuje le dobljene informacije in vtise. Svojo noto zaključuje rimski list z opazko, da je vse to dokaz jugoslovenske politične agitacije in metod, ki se jih poslužuje Jugoslavija, ter dokaz razburjenja, katerega povzroča bre? pozitivnih rezultatov na onem delikatnem delu Evrope, ki mu je ime Balkan. PrUoteUftrpoftttl med Francijo in Jugoslavijo ter Bolgarijo in Jugoslavijo pred zaključitvijo BEOGRAD, 31. (Izv.) Zunanji minister dr. Marinković je odpotoval danes zvečer na Bled; kjer bo poročal kralju o pripravah za zasedanje Družbe narodov. Z Bleda odpotuje takoj v Švico, in sicer najprej v Curih kjer se sestane z dr. Benešem in Tituleacom h konferenci Male antante. Jugoslovenska delega dja odpotuje skupno z romunsko delegacijo iz Beograda jutri ali v soboto zjutraj. BEOGRAD, 31. (Izv.) Kakor se doznava v zunanjem ministr-.stvu, se bo zunanji minister dr. Marinković sestal v Ženevi najprej s francoskim zunanjim ministrom Briandom Po zanesljivih dispozicijah bosta dne 5 septembra podpisala prijateljsko pogodbo med Jugoslavijo in Francijo. V to svrho odpotujeta v Ženevo tudi jugoslovenski po-slami v Parizu gospod Spalaj-ković ki francoski poslanik v Beogradu gospod Dard. Posla nik Spol a j ko vi č je včeraj dospel v Beograd in je nocoj z zu • nanjim ministrom odpotoval na Bled, kjer bo jutri sprejet v av-dijenci na dvoru. BEOGRAD, 31. (I*v.) Tukajšnji politični krogi pričakujejo, da bo bolgarsko-jugoslovenska prijateljska pogodba podpisana v nekaj tednih. Jugoslovenski poslanik v Sofiji je odpotoval v Beograd, da poroča o napredovanju tozadevnih pogajanj. BEOGRAD, 31. (Izv.) Danes se je ustavil v Beogradu na potu v Ženevo bolgarski zunanji minister Burov. Na kolodvoru ga je pričakovalo več novinarjev, s katerimi se je gospod Burov prijazno razgovor j al. Izjavil je, da se bo sestal v Ženevi z jugo-slovenskim zunanjim ministrom, s katerim bo razpravljal o sklenitvi prijateljskega pakta med Bolgarijo in Jugoslavijo. Np^lasil je, da tudi v Bolgariji vedno bolj napreduje pokret za zbližan je z Jugoslavijo. IDnuskl posioaik Ceno Beg v Dfl&rognlRu DUBROVNIK, 31. (Izv.) Danes jo 4o-pel vmlraj alban.vk' prslanik Cena beg v spremstvu svojega brata Gani bega. Radi slabša vremena je cital v DubrovmVu in bo sv.) -i potovanje v Beofc»-at na.ta-Ivval *utri zjut-aj, in sic^r z av-i^rr. preko Saraj-.va. Na vprašanje novinarjev kako o bodoči h odnošajiti med Ju-eoa KT9.in Albanijo, j9 Cena beg irjavii. da obstoja na albanski strani najboljše razpoloženja za prijateljstvo in da bi bilo & jugoslovenske strani potrebno, da se pokaže dobra volja. Naglasi! je, da se je za časa svojega bivanja v Albaniji prepričal, da je Ahmed beg Jogu velik patriot in državnik. Občinske volitve v Ljubljani LJUBLJANA, 31. (Izv.) Danes je potekel rok za vlaganje kandidatnih list za občinske volitve v Ljubljani, ki se bodo vršile 2. oktobra. Pri ljubljanskih občinskih volitvah bo šest list, ki so bile nastavljene po sledečem redu: 1. SLS — nosilec dr. Andrej Goear; 2. socialistična stranka — nosilec liste Stanko Likar; 3. napredni blok — nosilec liste dr. Hinko Puc; 4. radi-kalska stranka — nosilec liste dr. Vladimir Ravnihar; 5. delavsko - kmetsko - republikanski blok — nosilec liste dr. Milan Lemež, in 6. neodvisna gospodarska lista — nosilec liste dr. Vinko Gregosrič. Voffini proglas SDS BEOGRAD, 31. (Izv.) Danes je bil objavljen volilni proglas SDS na narod. Proglas je podpisal" načelnik stranke Svetozar Pribičević. Proslava 80-letnice Juraja Bian-chinija SPLIT, 31. (Izv.) Dasiravno je Juraj Bianchini odklonil vsako slovesno proslavo svoje 80-letnice, se je vendar zbralo na njegovem domu veliko število prijateljev in častilcev, ki so mu priredili navdušene ovacije. Iz vse drŽave in tudi iz inozemstva, posebno iz Če-hoslovaške je prejel slavljenec ne-broj brzojavnih in pismenih častit k. italijanski poslanik v Madridu pri Primo de Riveri MADRID, 31. Včeraj je Španki načelnik vlade v San Seba--scEUi-acn9uM£L'i m-rvm. ■eustjiiMiiliinMUiiiBUcitirMiMmrii.itjiUiKfmjiiiiim Pati prekooceanski polet Letalo eSsint Raphael> startalo v Angliji LONDON, 31. Davi ob 7.30 so startali polkovnik Minkiu, kapetan Hamiltxm in princezinja Wertheim z enokrovnikom «Saint Raphael» z letališča v Upa^-onu v grofiji Wilts. Nameravajo preleteti Atlantski ocean in pristati v Kanadi. Pred poletom je nadškof Cardiff po katoliškem obredu blagoslovil letalo. Princezinja Wertheim je izjavila, da je uverjena, da bo do>-spela v Ameriko in da bo med-potoma pomagala letalcema pri njunem delu. S seboj je vzela le malo prtljage. Kapetan Ha-miltcm je tudi prepričan o u-spehu tega poleta. Polkovnik Mimkin pa je dejal, da bo letalo prispelo v Otavo tekom 36 do 40 ur. Natovorili so 800 galon bencina in živeža za dva dni. Ob 13.10 so opazili letalo nad zapadnim obrežjem Irske. Vremenske prilike so bile ugodne. «Piide of Detroit» v Carigradu RIM, 31. (Izv.) Davi je letalo «Pride of Detroit» nadaljevalo svojo pot okrog- sveta. Vremenske prilike so bile ugodne in je letalo danes popoldno pristalo v Carigradu Iievino hoče startati PARIZ, 31. Iz Londona poročajo, da je tam Levine izjavil, da namerava tekom treh dni nastopiti svoj drugi prekooceanski polet ter ob tej priliki prekositi rekord za polete na velike daljave. ctMiss Columbia» bo natovorila toliko bencina, da ji bo zadostoval za 65-uren polet. Bržkone ga bo spremljal angleški letalec Inscliffe. Gospa Levi-neova je izplačala včeraj letalcu Drouhinu 80.000 frankov, ki jih je hil Levine obvezan Drou-hinu izplačati v slučaju, da bi prekršil med njima sklenjeno pogodbo. Drouhim je dobil že prej kot predplačilo 20.000 frankov. Mehanik Mathis pa je dobil od gospe Levineove 10.000 fr. Opoldne je Levineova odpotovala v London. Briand potuje v Ženevo PARIZ, 31. Včeraj se je bila razširila vest, da se francoski zunanji minister Briand ne bo podal v Ženevo na zasedanje £vet.a Družbe narodov, ki se bo vršilo še pred kongresom Družbe narodov, češ da je bolan in da ga bo naiTomestoval francoski diplomat Pavel Boncourt. Še včeraj pa je francosko zunanje ministrstvo dementiralo to vest. Minister Briand je zdrav in se bo gotovo podal v Ženevo. Vendar pa se bo njegov odhod iz Pariza bržkone zavlekel, ker se namerava minister udeležiti še seje francoskega ministrskega sveta, ki se bo vršila 2. septembra. Mednarodna novinarska konferenca v Ženevi in zaplemba listov TONEVA, 30. Na mednarodni is ki konferenci v Ženevi pravi j ali včeraj o zaplem-listov v času miru. Konferenca je izglasovala resolucijo^ ki zahteva odpravo cenzure v času miru. V slučaju, da se bo ta resolucija smatrala za upravičeno, zahteva konferenca novinarjev za odpravo cenzure in zaplemb listov zadostne garancije. Angle&kl zunanji minister v Parizu PARIZ, 31. Včeraj popoldne je prispel iz Londona v Pariz angleški zunanji minister sir Au-stin Chamberlain. V Parizu sta ga sprejela francoski zunanji minister Briand in angleški po-slanjk v Parizu g. Erih Phipps. Oba ministra sta se skupno podala v angleško poslaništvo. V Aix les Bains je prispel včeraj angleški ministrski predsednik Baldwin. Mellon odpotoval v Ameriko PARIZ, 31. Ameriški finančni minister Mellon se je vkrcal na prekooceanski parnik «Levia-than» ter se vrača s svojega potovanja po Evropi v domovino. IL •EDINOST* V Trstu, dne 1. septemoro 1527. ■1 ■■ * ■ Procesi proti demonstrantom lađi vsairtttTi Sacca in Vaa-attfja • BOSTON, 30. Pred bostonskim eotiffičem so pričeli procesi prote aretiranim demonstrantom radi usmrtitve Sacca in Vanzeitija*. Neko dekle je bilo obsojeno na eno leto ječe, pa je tožilo pri-ztv. i Novi roskj prolanft na Dunaju DCTNAJ, 31. Sedanji ruski po-slanfk na Dunaju gospod Ber-girte se 9 svojega štirimesečnega dopusta oe povrne več na svoje mesto. Na njegovo mesto bo i-menovan gospod Jurenjev, sedanji ruski poslanik v Peraiji. Politične beležke »ailidBJka imm « soffisli laozemceu Polemika »Tlmcs® — cGiomale d'Italia» Pred nekoliko dnevi je objavil največji angleški list «The Times» tri daj j še članke o Italiji pod naslovom «Tb.e fascist State™ (Fašistovska država). Kot pisec je bil naveden neki «dopisnik, ki je pred kratkim bil v Itali'ji». Ta anonimni dopisnik je v svojih člankih zelo nepovoljno kritiziral fašizem in njegovo delovanje: odrekajoč mu zasluge za povojno po-vrdigo Italije. Kar se tiče trditve, da je fašizem rešil Italijo od boljševizma, je pisal «Time-sov» dopisnik, da je neresnična, kajti Italija da se je resila boljševizma še prod nastopom fašizma. Tudi povojna gospodarska kriza da je bila prestana pred fašizmom. Najbolj pa je naperil anonimni člankar svojo nepovoljno kritiko proti korporativni državi in njeni uredbi, katera je po njegovem mnenju na korist le stotisočem fašistov, ki so prišli do dobrih mest v milici in po sindikatih, medtem ko so s sindikalieanom nezadovoljni toliko gospodarji kolikor tudi delavci. Korporativna država pa da je popolnoma uničila individualnost človeka, na katere mesto je stopila povsod država., ki narinja cene, delovne umike itd. Omenja tudi davčni pritisk, Češ da je letos uvedeni davek na samce že sterti davek. Člankar trdi dalje, da ni res, da bi se bil izvršil v Italiji kak preokret v verskem pogledu, sporazum s cerkvijo je marveč le zunanji, kajti fašizem sicer spoštuje verska čustva., toda na drugi strani ne dovoljuje cerkvi,, da. bi se kakorkoli vtikala v vzgojo mladine. In tako derašča pokolenje malih bojevitih «kondotjerov», ki so borbeni in ne poznajo nai-smeha na svojih ustnicah, toda so jobenem slabo obveščeni o resničnih razmerah v Italiji in po ostalem svetu. Ti na;padi so ostali več Časa brez odzivai v italijanski javnosti. Le predsednik Zveze indiL-strijalcev je poslal takoj izdajatelju «TLmesa» brzojavko, v kateri protestira proti trditvi da bi bili gTy*T>odarski krogi Italije nezadovoljni s korporativnim redom države, ter izjavlja,, da so marveč hvaležni vladi, da je uvedla, red v delavnice in v vso industrijsko delavnost. Včeraj pa je objavil rimski «Giomale d*Italia» daljši Članek pod naslovom «Odgovarja se ,TimesuV, v katerem izpodbija ravnatelj omenjenega lista Vir-ginio Gayda trditve lista «Ti-mes». Trije «Timesovi» Članki — piše «Giornale d'Italia» — hočejo biti rušilni napadi proti faši-stovskemu režimu. Nažtevajo vse pretveene slabe strani in člankar se ni pomudil niti1 en sam hip, da bi ugotovil, ali ni za temi pretveznimi slabimi stranmi tudi kaka znatna aktivna postavka. Zlo fašistovskega režima bi imelo dve lici: absurdnost cele stavbe in poslovanje korporativne države ter moralna in politična nezadostnost mož, ki jo vodijo. Nato izpodbija rimski list trditve «Timesa», češ da je zgrajena italijanska korporativna država po kopitu socialističnega sindikalizma ter zavrača potem s poudarkom trditve o davčnem bremenu. En sam primer — nadaljuje Virgi-nio Gayda — k&že popolno nerazumevanje italijanskih stvari s strani anonimnega Angleža. Govori o sto vrstah davkov, ki tlačijo v fašistovskem režimu. Teh sto vrst davkov ni. «Times» se poziva, da jih natančno navede. Kot rečeno, je naperjena «Ti-mesova» kritifca v glavnem proti korporativni državi. Kakšne srednjeveške pojme — vzklika «Gi*~.male d'Italia.» — ima ta anonimni angleški potnik o ita-HjaiL ki korporutivru. drfafi! Ali je gotov, da se je o tem informiral ali pa se ni morda dal z ) vesti po kaki razpravi o srednjeveških kooperacijah, ki so prenehale L 1789? Kdo mu je povedal, da država vse narekuje in ne trpi več nobene privatne iniciative? Ali ne ve, da se izvede vsak gospodarski ukrep Šele na podlagi spomenic prizadetih strank, da se vffšijo najprej obširne razprave, kjer vsak lahko obrazloži jasno svoje stališče? Razprave niso vedno javne. Ni potrebno klicati ulice k reševanju bistvenih vprašanj nacionalnega gospodarstva. Končno priznava tudi «Gior-nale d'Italia», da v fašizmu ni vse v redu in da tega nihče ne taji Potem zaključuje: Fašistovska revolucija in njen režim sta preobsežna pojava, da bi se mogla oceniti po dnevih, po mesecih ali osvetliti na podlagi epizod tega ali onega posameznika, ki ga slučajno srečaš na svoji turistični poti. Hočemo verjeti, da zavedni del angleškega naroda to ve in da na drugi strani zahteva od nas, da ne jemljemo vesele klepetavosti «Timesovega» anonimnega člankar j a za resno sodbo celeg^ ljudstva, ki ima toliko izkušenj glede zgodovine Evrope in njenih sprememb. Sklicanje avstrijskega parlamenta Po dosedanjih vesteh se sestane avstrijski parlament sredi septembra in bo zasedal do božiča brez presledka. Poleg- državnega proračuna, ki bo letos za 10% večji od lanskega, se ima r^jfti v tem zasedanju tretja čari •ka novela, potem novela k zakonu o socialnem zavarovanju, reforma volilnega reda in reforma zakona o zaščiti najemnikov. V političnih krogih se sodi o tem zasedanju zelo pesimistično. Pričakovalo se je, da bo vlada porabila parlamentarne počitnice za sodno likvidacijo julijskih izgredov, toda to pričakovanje se ni izpolnilo, tako da se bodo vršile glavne obravnave proti aretirancem ravno v času zasedanja. Ta okoliščina gotovo ne bo prispevala k temu, da bi se ustvarili med večino in opozicijo mirni odnošaji, ki jih zahtevajo najvišji interesi države. Zanimivo je, da se je zopet začelo misliti na možnost novih volitev. Drlie je važno dejstvo da se med Velenemci poj avl } ? struju, ki je proti temu, da bi ta stranka vstopila v novi meščanski blok. Ta struja namreč želi, da bi se velenemška stranka spojila z drugimi nacionalističnimi skupinami, s katerimi bi tvorila nacionalni blok, ki bi nastopal v parlamentu kot nekaka stranka napredne sredine. Trocki — «milo«tljivi gospod s palico® Dasi je razpoka, ki je bila zazijala v ruski komunistični stranki med Stalinovo skupino in skupino TTockega, že zamazana, polemike med predstavniki ene in druge struje niso še prenehale. Stalinova skupina se nahaja v toliko v boljšem položaju, ker ima v rokah liste in more lahko črniti nasprotno strujo tudi pred javnostjo. Danes si prizadeva sovjetski tisk z vsemi sredstvi, da Troc-kega čim bolj osmeši. V zadnji svoji številki imenuje list »Izvest j a» Trockega « milos 11 jivega gospoda s palico«, človeka, ki stoji s svojo skupino ob strani v pozi «milost!jivega gospoda« (nekdanji naziv ruskih veleposestnikov) in ki mu ni nič po volji. Zato le pokazuje s palico: to je slabo, to ni prav itd. Dalje pravi omenjeni list: «Opc\zicija se nahaja v toliko v ugodnem položaju, ker se sploh ne briga za objektivna gospodarska vprašanja Vso svojo nalogo vidi v tem, da jemlje ugled sedanjim sovjetskim voditeljem.» Opozicija opozarja namreč na to, da se je po več dobrih letinah nabrala po vaseh velika rezerva hrane, katero je treba kmetom odvzeti v obliki prisilnega posojila^ Stalinova skupina nastopa odločno proti takim načrtom, ker bi se s tem zopet poostrili odnošaji med sovjetsko vlado in ruskim kmetom. Trocki gleda na vas — po besedah Stalinove skupine — kakor «milost-Ijiv gospod s palico« in vidi v zemlji polje za svoje eksperimente in sredstvo za vzdrževanje stalne revolucije. Stalin je nasprotno prepričan, da se mora sedaj vas pustiti v miru, ne sme se vznemirjati s socialističnimi poskusi, marveč se mora pustiti, da postane gospodarski močna. Glede Industrije trdi Trocki s svojo skupino, da je načrt za dosego gospodarske neodvisnosti Rusije le izraz »narodne omejenosti«. Trockisti praviio: Ali n? eno- stavnejše naročevati stroje v inozemstvu, kjer je industrija že davno dobro vpeljana, nego perabljati doma ogromne kapitale za ustvarjanje ruske industrije ? Opozicija misli, da si mora Rusija že sedaj prizadevati, da doseže racionalno delitev dela na podlagi mednarodnega merila. Stalinove i pa smatrajo, da so ti nazori le iszrsaz «rew>Iu-cijskega gospostva« trockistov. Njihov predlog — pišejo «Iz-vestja« — je demagoški, kajti pri njegovem ostvarjanju v sedanjem mednarodnem položaju bi ne bilo težko kapitalističnemu svetu izvršiti blokado proti Rusiji, in tedaj bi bila ta poslednja tu z golimi rokami, t. j. brez svoje industrije.« «Milostljivi gospod s palico« — zaključuje Stalinovo glasilo svojo kritiko — ni tako pameten, da bi to razumel. On smatra za svojo nalogo, da moralizira in da nastopa z vedno novimi kritikami. Pri tem mu-je tudi malo mari, da bi se njegovi predlogi ostvarili, nikar še le, da bi se zavedal, kakšne škodljive posledice bi imeli, če bi se ostvarili.« Ta polemika dokazuje, da je vzrok sedanjega spora v Rusiji zelo globok in da je v njem v igri mnogo več nego li gole osebnosti. Sedanji predstavniki vlade v Rusiji dokazujejo, da vzide v 1. 1927-28 sovjetska industrija na povrtino in državno gospodarstvo bo tedaj industrijalizirano. Vendar pa ne tajijo nasprotniki opozicije, da so razvoju ruske industrije na poti velike težko-če. Gospodarska srodstva za obnovitev so omejena, a zveze z ostalim svetom so radi spremembe v mednarodnem položaju otežkočene. Poleg tega mora sovjetska vlada računati tudi z možnostjo slabe letine v 1. 1928. ter se obenem pripraviti tudi na blaženje posledic. Kljub temu je vlada prepričana, da bo poskočila produkcija vele industrije za 16—17 %, preskrbovanje s sirovinami za 20%, delovne sile za 3— medtem kc bedo cene izdelkom padle za 4—5%. Predpostavlja se, da se bo investiralo v industrijo 1200 rubljev. Na ta predvidevanja se naslanja Stalinova skupina v svoji borbi z «gospodaj*skim programom« opozicije ter smatra sedanje stanje narodnega gospodarstva le za «rastno bolezen«. je, ki morda ni doseglo lanjske višine, so jabolka in — v manjši meri — hruške. Vse kaže, da so na trgu jabolka in hruške nekoliko zakasnele. Mesec avgust se je zaključi! s sledečimi cenami: Zelenjava: Česen 140 lir za stot; rudeča pesa za kuho 100—140; navadna pesa 120—180; korenje 120 —160; navadno zelje 110—140; vr-zote 130—ICO; vodne dinje 80—130; Čebula 40—60; fižol v stročju 1E0— 250; fižol v stročju za lušeen;© lisast in svetlorumen 180—220; fižol nov 150; ločike 120—2&0; ma-lancane 60—220; zelenorodeča paprika za kuho 80—180; krompir 50—70; paradižnik 50—240; radič 100—350; spinača 140—240; buče za kuho 100—250. Sadje: breskve 40—500; fige 50— 100; indijske fige 90—100; limone 20—45 lir za zaboj; jabolka 30—120 hruške 100—400; vodne melone 130—350; grozdje 100—300; čeSplje 40—100. KOLO. Danes vaja za mešani zbo»\ Vsi točno. S. K- cJadrao* Herpetje - Kozina. Tem potom Vam javljamo, da je pomotoma izostal naš podpis pri včerajšnji notici. — Ml Z. «Svl Ivan». Iz tržaškega življenja Nesreča na parnikn Na parniku «Ida», zasidranem v prosti luki Duca D'Aosta, se je včeraj zjutraj pripetila huda nezgoda, katere je bil Žrtev 57-letni nieu&iiik Anton Santini. stanujoč v ul'ci Concordia št. 7. Santini, ki je zaposlen pri mehaničnem podjetju Metlicovitz, je deia: v družbi dru£th delavcev na krovu, ko je iz neznanega vzroka nenadoma izgubil ravnotežje ter padel z višine več metrov v skladišče, kjer je obležal nezavesten. Tovariši so ga takoj prenesli na krov in inu skušali na kak način pomagati. Medtem je bila obveščena o nesreči rešilna postaja, odkoder je pri-hitel na lice mesta zdravnik, ki jo dognal, da je nesrečni Santini za-dobil hude poškodbe na glavi; pretresel si je možgane in najbrž imi je tudi počila lobanja. Siromak je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Njegovo stanje je nevarno. Nez^s-ile pri delu. Ko je 24-letna dninarica Josipina Mrevla, stanujoča v ulici France-sco Capello št. 7, včeraj zjutraj delala pri predilnem sU-oju v tovarni jute pri Sv. Andreju, ji je zebasto kolesje zgrabilo levo roko in ji zmečkalo dva prsta, Revica je dobila prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bila prepeljana v mestno bolnišnico. Zdraviti se bo morala kake tri tedne. — Slična nezgoda je doletela 16-letnega strugarja Ivana Zumin, stanujočega v Škorklji - S. Pietro št. 91. Ko je včeraj popoldne delal pri cirkularni žagi v mizarski delavnici Antona Dorotea v Bojanu, je prišel z obema rokama pod kli-no, ki mu je hudo razniesarila dva prsta na levi roki in enega na desni. Fant je dobil prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor ga je spremil nelrt tovariš, nato je l>il na lastno željo prepuščen domači negi. DNEVNE VESTI Premestitve v ufitelfcH službi Poleg učiteljev in učiteljic, o katerih smo poročali včeraj, da so bili premeščeni iz Julijske Krajine v notranjost države, se nam poroča, da sta prejele odloke o premestitvi tudi učitelja Ivan Veli-šček iz Kanalskega Loma in Rudolf Ceh ovi n iz Srednjega. Oba sta premeščena na v področje turin-skega šolskega skrbništva. V šolsko okrožje Macerata (Pokrajina Marche) je premeščen učitelj Franc Kramar in učiteljica Davorina Bratovž v turinsko o-krožje. Geieral Bolim m preleSa t Trstn Predsinočnjim je prispel iz Jugoslavije v Trst general Boiroro, ilaiijanski poslanik v Beogradu. Prišel je iz Zagreba, kjer je prisostvoval proslavi 75-leinioo tamkajšnje trgovinske zbornice. Poslanik se je nastanil v hotelu Sa-voia. Isti dan je general Bodrero obiskal mednarodni semenj na Reki. Pomanjkanje vod« V zadnjih dneh so postavljene tržaške gospodinje zopet na nepri-ietno preizkušnjo radi pomanjka-nj^L pitne vode. Po nekaterih hišah zmanjka voda popolnoma bodisi za gotovo dobo dneva bodisi za ves dan, po drugih pa curlja v tako neznatni množini, da se družine zalagajo z njo le z veliko težavo in z veliko potrpežljivostjo. Pri javnih pumpah je navadna nabava vode, ki je bila druga leta nekaka igrača, združena letos v zadnjih mesecih z veliko zamudo ČSkS£L. Kot vzrok pomanjkanja vode, ki je letos skoro trajno, se navaja v prvi vrsti letošnja nenavadna suša. Te dni pa je pomankanje Še bolj občutno, ker so se suši pridružile 5e razne pokvare na pumpah pri vodni napravi v Zavijah, tako da te ne morejo dajati potrebnih množin vode, oziroma prihaja voda še le zvečer in po noči, tako da je mesto po dnevi brec sveže vode. . Kakor rečeno, pa je vodna kriza v Trstu zadnjih par let nekaka trajna nadloga tako da se jasno kaže, da so sedanje vodne naprave nezadostne in da se z večnimi popravami ta kriza ne more odpraviti. Radi tega se municipij — kot se £Uje — v zadnjem času re*no bavi z načrti za korenito rešitev vprašanja preskrbe mesta s pitno vodo. In brez dvoma je to vprašanje najnuj»««še, tako da bi morala stopiti spričo njega v ozadje vsa druga. ionska komanda Iz Gwodžeca pri Cortkovem na Poljskem poročajo o zanimivih občinskih volitvah, ki so se vršile tamkaj te dni. Znano je, da se tudi pri občinskih volitvah borijo vsaj po dve stranki za zmago. Navadno so na deželi čisto vaško domače stranke, n. pr. en konec vasi proti drugemu, ena frakcija proti drugi, zunanje frakcije proti vasi, kjer je sedež občinske uprave, in podobno. Navadno se bije boj za to, kje bo župan. Vse drugaCe pa je tekla stvar v Gwozdžecu, kajti tam sta se ločili bojujoči se stranki po spolu. Ženske so namreč nastopile proti moškim z lastno k&n-didatinjsko listo, ki je prodrla na vsej črti. Občina je popolnoma v ženskih rokah. Rezultat teh volitev je vzbudil tem večjo pozornost, ker so ženske šle v boj z geslom, da možje dandanes tudi po majhnih vaseh mislijo le na svojo politično stranko in zanašajo svoje prepire v vsak občinski zastop, medtem ko so jim praktične potrebo prebivalstva deveta briga. Zato jih hočejo spraviti pod svojo komando, kar se jim je tudi popolnoma posrečilo. Kako se bo obnesla ta Seoska komanda in ali bo energičnim ob- činskim svetnicam v Gwodžecu posrečilo izbiti možem iz glave pogubno strank arstvo, o tem bomo mogli poročati še le pozneje. ZA LETALO »TRIE STE» Predsedništvo Društva državnih upokojencev nam sporoča naslednji I. seznam prispevkov od strani članov omenjenega društva, katerih vsak je daroval 5 lir: Antonio Roich, Conte R. Visco-vich ,Enrico de Mondolfo, Carlo Tribusson, Giuseppe Aussich, F. Potratta, Lucia v. Zuliani Tomaž Lubin, v. L. Barissevich, v. G. Ales-sandri, Ant. Adrian, Polk. V. Bou-squett, Bgon Bousquett, Rudolf Klieber, Jernej Apollonio, odv. F. Barich, G. Froglia, Tomaž Gaber, Adele Gaber, Jernej Sardotsch, Jakob Torossi, Lovrenc Bayer, G. N. Ivancich, Ana Furlani, Dony Pizzarello, Maks Du Ban, Peter Virant, vd. Ana Zotich, F. Dance-vich, Ana Peschir^ Alojz Lessar, kav. rag. Paoli F., Angela Pelliz-zaro, E. Pellizzaro, Ivan Karis, Friderik Liendl, Polk. Herbot E, Polk. Pohl F., inž. U. de Ubaldini, Polk. de Kern Ant., Polk. Henrik Mol ini, Polk. Josip Simonis, Leopold Bern-hardt, v. Lucija Casagrande, Anton Facchini, Urban Mamilovich, Karel Sobon, Josip Coffau, vd. Lucija Dardi, Henrik Ragusin, Aleksander Porenta, Jurij Fonda, Be-nita Roich, Flavija Roich, Jakob Roich, Julij Roich, Rihard Grom, v. Ida Polonic, Martin Berk>t, Simon Ladovaz, Angel Rosso, Ana Rosso, Josip Maly, Martin Petech, Ivan dr. Tamaro, Herminij Gruso-vin. Skupaj 335 lir. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG 31. 8. 1927. Mesec avgust je zapustil dobro bilanco, kar se tiče tržaškega blagovnega trga. Bil je najboljši mesec v letu. Tozadevna statistika bi kazala lepe številke, toliko kar se tiče količin pripeljanega blaga, kolikor v pogledu sklenjenih kupčij. Neznosna vročina, ki je vladala v začetku avgusta, je ustvarila dobro razpoloženje za zelenjavo in dala mogočen impulz sadnemu delu trga, ki je tekom tega meseca razpečal velike množine domačega in uvoženega blaga. Avgust šteje v svojo akti v o še nekaj. Trg se je namreč tekom tega meseca zresnil. Dočim je prej nudil obiskovalcu in interesirancu razno blago, ki je sicer bilo zelo važno za razprodajalce, a je imelo za direktnega konsumenta le relativen pomen, imamo sedaj na njem nagromaden pridelek, ki je zapopaden v besedi »vsakdanji kruh». Lepe množine vreč istrskega krompirja — tupatam kup ru-dečkastega kraškega, cel kupi zelja, na kamjonih, v vrečah in na tleh, vreče in jerbasi fižola, v stročju in že zluščenega — to so sedaj glavni elementi tržaškega blagovnega trga, okrog katerih se suče vse njegovo življenje, kjer se najresnejše kupčuje, kjer se največ baranta. In ne najdemo več na trgu le glavnih prodajalk s trga Ponte-rosso, ali tistih s trga Goldoni — tudi razne gospodinje manjših zelen jadnih trgovin igrajo sedaj skoro postransko vlogo — vidimo na trgu danes resnejše trgovce, ki se ne boje velikanskih količin blaga, ki je na razpolago in ki skušajo zmagati v boju s cenami; da napolnijo svoje zaloge z novim pridelkom. Kar se tiče cen, kaže trg letos izredno odpornost in naravnost čudno je, kako majhne izpremem-be je mogoče v tem beležiti. Sadje je odigralo svojo vlogo. Na vsak način je slika sadnega trga sedaj popolna. Tu letos ne bomo doznali ničesar novega. Raz-pečano je bilo mnogro breskev — čedplje so imele mnogo povpraae-valcev in so še edine, o katerih bo treba morda še pisati. Toda pravi trg za češplje je goriški — Trst se mora ravnati po njem. Edino sad- Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Prefekto* odlok glede lova. Prefekt je izpremenil lovski koledar za goriško pokrajino in je določil za lovsko dobo 1927 — 1928 sledeče: Prepovedano je streljati: srne, njene mladiče, mlado divje kozle (gamze), divje kokoši, gorske fa-zanke in navadne fazanke. Lov je pa odprt na jelena od 1. julija do 31. decembra; na divjega kozla od 1. avgusta do 31. decembra; na srnjaka od 1. junija do 30. novembra; na zajca od 15. septembra do 31. decembra; na navadnega fazana od 1. okt. do 31 jan.; na gozdno jerebico od 1. okt. do 15. decembra; na jerebico od 1. septembra do 15. decembra, na prepelice od 15. avgusta do 31. decembra; na kotorne od 15. septembra do 31. decembra; na kljunače (sloke) od 1. septembra do 20. marca; na mlade kljunače, plovce in na divje golobe od 1. septembra do 20. a-prila, na divjega petelina in gorskega fazana v gorskem času, na skalnega jereba in rdečo jerebico od 1. septembra do 15. decembra. Način lova: prepovedano je ubijati jelene, divje kozle in srnjake s šibrami katerekoli debeline; dovoljeno jih je streljati samo s kroglami. Istotako je prepovedano loviti rogato divjačino (jelene, divje kozle in srnjake) s sledilnimi psi; prepovedano je loviti katero-sibodi divjačino v pogonu z več ko štirimi lovci. Divjačina roparskega značaja se lahko v vsakem času lovi s sredstvi, ki so dovoljeni po zakonu. Razpcščeaa društva. Zadnja «Goriška straža« poroča o katoliških društvih, ki so jih ob-lastva zadnje čase razpustila. Raz-puščena so bila katoliška prosvetna društva v Lok ovcu, Ajdovščini, Oslavju, Vrhpolju pri Vipavi, v Pod ragi in v Budanjah, vse z motivacijo, da so delovale v nasprotju z nacijonalnkn redom. I^et sadjerejcev v Maesoleaibardo Tudi letos organizira goriški kmetijski urad izlet sadjerejcev v Massolombardo. Izlet se bo vršil 9. in 10. septembra ter bodo lahko sadjerejci pri tej priliki obiskali tudi sadjerejsko razstavo, najlepše sadovnjake Romagne, velike - izvozne tvrdke i. t. d. Odhod iz Gorice bo v četrtek S. septembra ob 3.58. uri popoldne. Popust na železnici znaša 50% železniške vožnje. Tja in nazaj znaša s popustom vred le 60 lir. Prijavijo se zakasnelci lahko Še v četrtek 8. septembra na postaji. Dosedaj se je teh vsakoletnih izletov udeležilo že polno na:1ih pravih, umnih sadjerejcev. Vsi so dosedaj odnesli najlepše vtise in koristne nauke iz teh potovanj. Zato prav toplo priporočamo našim sadjerejcem, ki zmorejo nizki trošek za potovanje v Massolombardo, da se tega poučnega izleta udeleže v čim večjem čtevilu. Pošten gostilničar Ko je gostilničar Žbogar pospravljal svoje prostore, je naš^l denarnico, katero je izgubil nekdo izmed veselih izletnikov. V denarnici je sto lir ter več izkaznic stanovskega značaja. Lastnik denarnice nai se iavi pri gorjem pod-uredništvu «Edinosti», kjer mu bo ta povrnjena. ŠKRBINA. Kakor je grd — najgrši zločin tatvina v cerkvi, vendar se še vedno kaj takega dogaja pri nas. Naš cerkovnik ie zapazil, da v cerkvi zjnanjkujejo različne stvari. Tat je moral hoditi — in celo večkrat — skozi vrata sakristije v cerkev in iz cerkve. Cerkovnik je poostril svojo pažnjo in posumil, da jo povzročiteljica takih dejanj neka Zofija Pipan. Javil jo je oblastvom. OFATJESELO Kakor drugod je pritiskala tudi pri nas huda suša, ker nismo imeli izdatnega dežja že od spomladi. Bilo je sicer nekaj ploh, ki so trajale pa le malo časa, toliko da so nekoliko osvežile zrak. Za letos nam je že usojena slaba letina. Žita je bilo srednje, krompirja in fižola malo, turščice nič, jesenskega pridelka: ajde, repe, zelja, pese in korenja tudi ne bo. Pred par dnevi je odšel iz Opat-jega sela 3 .polk težkega topništva, kateri se je nahajal mesec dni na strelskih vajah pri nas. Gg. častniki in vojaki tega polka so pustili pri odhodu v vasi res najlepši spomin, ker je bilo njih vedenje napram domačemu ljudstvu vsestransko hvalevredno. Tudi polko-va godba je včasih svirala na trgu in zvabila domačine skupaj. Dobili smo tudi novega orožni-škega brigadirja v katerem vidimo moža vsestransko na svojem mestu. Upamo, da ne bomo imeli razlogov* se pritoževati. Govori se tudi, da bodo našo občino Opatjeselo priključili k drugi občini. Brez izjeme izraža vsakdo željo, da bi se občina Opatjeselo priključila občini Miren. In sicer radi sledečih razlogov: Obseg občine Opatjeselo sega do prvih hiš vasi Miren in več posameznih posestnikov občine Opatjeselo pogoduje zemljo v območju občine Miren. Iz sredine občine do Mirna je komaj razdalja 6 kilometrov, kjer se nahaja tudi poštni urad za našo občino. Ljudje bi si želeli priključitve občine k Mirnu še radi tega, ker bi svoje eventuelne opravke pri občinskem uradu v M hm u opravljali kar mimogrede in ob priliki, ko gredo po drugih opravkih v Gorico. Zato, bomo oblastvom hvaležni, če se bo novica, ki smo zanjo zvedeli, tudi resnično izpolnila. Domačin. VOGERSK.O Orožniki so preiskali hišo Jožefa Gregorčiča, starega 23 let, m našli pod podom v hiši skritega veliko vojnega materijala (4 bombe, 4 pužke, 66 tablic nabojev, o kilogramov smodnika, 100 nabojev za navadne puške, 5 koles navitega telefona). Materijal so se-kvestrirali in Gregorčiča naznanili oblastvom. SELA NA KRASU Ko se je Jožef Krulc, 42 let atar iz Sel na Krasu vrnil s polja dc-mov, je začul v svoji hiši sum. lakoj nato je zapazil kako je nekdo bežal po hlevu iz hiše. Sluteč da ima tujec slabo vest, in domtshv-ši '•© takoj, da je morda prišel v njeiovo hišo po nepoštenih opravkih, je takoj Krulc stekel v svojo sobo, kjer je imel shranjenih 1300 lir da se prepriča, ali mu jih ni morda tat odnesel. Toda kako so je oddahnil, ko je zapazil, da se še vedno nahajajo na svojem mestu. Vendar je javil stvar orožnikom, ki so kaj kmalu iztaknili nekega An^el? Ferfoljo, starega 18 let, ki lo priznal, da je brskal po Krulče-vi niši, da pa ni iskal denarja, rac pa le samokres, ker da jo ved M, da ga ima Krulc. Rabil bi mu v obrambne svrhe zlasti, ker misli v kratkem v inozemstvo. Ker mu pa orožniki niso popolnoma vsega verjeli — so ga zaprli. V Trstu, dne 1. septembra 1627. dUUHOSTi m. r \i\\ i ' BUKOVO Končno, po tolikem odlašanju in po tolikih letih so Bukovci začeli popravljati vodo sredi vasi. Bila je to res skrajna potreba. Kajti voda, v kakršnem stanju je do sedaj bila, je služila vsemu: živini, ljudem, pericam, otrokom za igranje itd. Razumljivo je, da to ni bilo nikakor higijenično. Letina ne bo tako slaba, kot se čuje od drugod. Smo nekoliko bolj v hribih, kjer je močan svet in tudi vlage je bilo dovolj. Seveda kakšne izredno dobre letine ne bo. — V petek bomo imeli birmo. Pri-gel bo k nam goriški nadškof dr. Sedej in ljudje ga z napetostjo pričakujejo. Pripravljajo se na gorak in prisrčen sprejem. Birma bo za Bukovce gotovo največji praznik v letošnjem letu. Kar se tiče moralnega stanja naše bukovske mladine v teh zadnjih letih, je treba na vsak način priznati, da smo se veliko, veliko poslabšali. Čuje se po vasi noč za nočjo razgrajanje in vpitje, ki moti mirne in delavne ijudi pri njih nočnem počitku, zlasti ob pondelj-kih zjutraj in ob nedeljah zvečer. Ni v mladini, zlasti v najmiajši nobenega smisla za resnejšo stvar. Ni več v njih tiste resnobe in zmernosti ter inteligentnosti, ki je bila last predvojne mladine. Zlasti imamo v vasi nekaj najmlajših, ki jim rastejo samozavestno grebeni in je njih beseda vedno glasna in prva v vasi. Kar je resnejših in pametnejših ljudi, se drže večinoma cb strani in v skrbeh gledajo početje mladih. Bukovčan. iz tržiškejiokrajine SKOPO. Cerkvena slavnost. V nedeljo 28. avg. smo imeli popoldne tu izredno cerkveno slovesnost, namreč blagoslov kipa Ilirske Matere božje na stranskem oltarju v naši cerkvi. Slavnostni go-govor je imel tomajski župnik g. Albin Kjuder, ki je tudi blagoslovil kip ob asistenci štirih duhovnikov in vodil procesijo, ki se je razvila po vasi. Vaščani so primerno okrasili ulice in napravili tudi dva lepa slavoloka. Ljudstva je prišlo obilno tudi iz sosednih duhovnij, toliko ljudi ni bilo v Skopem gotovo že štirideset let. Kip je darovala neka gospa iz Trsta, rodom iz Skopega. — Bliža se praznik našega patrona sv. Mihaela, upamo da bodo naši fantje posnemali fante sosednih duhovnij in ne bodo letos na praznik našega patrona priredili plesa. Ze sama letošnja letina nas opominja, - da smo pametni in trezni! GORNJI KRAS. Po dolgi suši smo imeli pretekli petek 26. avg. par ploh, ki so ohladile zrak in nekoliko namočile vrhnjo plast zemlje, toda le za par dni. Upali smo da bo deževalo vsaj par dni tako je bilo nebo pripravljeno, tod«, kmalu je začela pihati burja in je razgnala dežonosne oblake. In sedaj imamo zopet lepe jasne dneve, toda vročina ni več laka kakor prej. Da bi se zemlja do dobra namočila, trebalo bi cia dežuje neprestano dva ali tri dni. Jesenska letina je itak izgubljena, a trta bi potrebovala izdatnega dežja. Znanest injimetnost ČM in priroda (Spomini na Brda) Večkrat si človeško srce zaželi onega., kaj* ga v resnici razveseli ter tako dvigne v svobodne vt&ave, kjer najde v raamiS-iLjevanju in idejnem svetu čisto samega sebe. In, to je mogoče doseči edino le tedaj, ako harmoniziramo dušni svet z lepoto prirode. V poslednjo se upira naše duševno oko in nam dona-ša one hrane, s katere pomočjo nam je možjio dvigniti se v nad-zemski, nevidni svet. Mogočen in v resnici velik je vkliv prirode na človeško dušo. Ta trditev je neovrtljiva in tega nihče no more zanikati. Zaželel sem si cgiedati naša draga Brda. In hrepenenje, da Iz zgačeelne dud Prepričan sem, da je med nami malo ljudi, ki so bili kdaj tako «9rečni», da so poslušali cvilečo godbo fe dud ali vsaj videli to starinsko meha#to go-ctailo, ki je zanimivo že po tem, da je starinsko. V starem Rimu so bile dude priljubljene že pred mnogimi stoletji. Nekateri starinski zapiski nam pravijo, da je bil sam Nerofi ljubitelj rimskih dud, katere so tedaj imenovali «ti£>ia utricularis». Rimljani so bili, ki so dude zanesli celo na Britiske otoke. Oni so tudi ustanovili nekake glasbene šole, v katerih so se učenci poučevali v igranju dud. Ko so se dude v Angliji udomačile, so se razširile v Kaledonijo in na Irsko, kjer so še danes priljubljeno godalo. Na Škotskem so sploh postale naroden inštrument kakor med Slovenci harmonika. Na vsakem slavju, veselici ali ženito-vanju se morajo glasiti dude. vkikna ta moli svet, vinske griče m. razbičano grudo, se mi je izpolnilo. Radost in otožnost obenem sta mi jk>inc3i srce, stopali v globino duše oi> zavesti, da stojim na tleh, ki so bila a svžnčenkami razb&čana, od krvi poškropljena in namočena. — Zamišljen globoko in skoraj nem sena stopal s svojim tovarišem po tem svetu, ki mi je nudil vse polno novih vtisov, kateri mi pa bodo ostali neizbrisni v spominu, dokler ne bo uscKče mili Gospodar položil svoje nofce na moje pozemsko delovanje— Solnce je lilo svoje tihe žarke na Gorico. Biseri sami so se mi zdela polja, ki so se hladila in umivala lica v jutranji rosi. Prah se je močno dvigal na cesti1; ptice so ubirale svoje mile strune in pošiljale slavospeve Onemu, ki jih je ustvaril in jim dal živeti srečne in vesele dni. Drevje in trte ob cesti so šepetale tihe, a skoraj umi j ive besede. Pred menoj je stala Podgora. Tu sva se s tovarišem za hip ustavila, obiskala dvoje znancev, se njih poslovila ter krenila preko Ločenika proti Vi-polžam in dospela v Dobrovo. Tu sva se nekoliko odpočila in z zlato vinsko ka.pljico tudi malce napojila ter tako zadostila žeji. — Napotila sva se proti Biljani.In od tu, oh, koliko lepih vtisov! Prijazni in veseli obrazi teh vaščanov so mi bili povsem dragi. In nisem se mogel načuditi, od kod neki prihaja izraz radosti in življenja med to ljudstvo, ki doživlja in preživlja često velike gospodarske nezgode. Vidi se torej, da je ta rod skoz, in skoz plemenit na duži in srcu, ki se zna prilagoditi vsemu. Vojna šiba ga je neverjetno Še bolj utrdila in po-plemenitila ter tako dvignila nad. trpko vsakdanjost. Brda so kraj, kjer pesmi donijo! Počno v večernih urah, ob svitu brleče petrolejke, pri «lupljenju češfp», mladeniči in dekleta prepevajo lepe ubrane narodne pesmi, katerih, sladka melodija se razliva preko vasi ter se naposled spoja s tišino mirne noči — Pesmi prepeva starček na klopi, dekle pri studencu, ko s «pmjato» vliva vode v «bojirfcc». Vstalo je lepo sobotna jesensko jutro. Polje je še dremalo in snivalo v rosi; na nebu pa so ugašale jutranje zvezde. Zažsr-nelo je nebo na vzhodu, a brda so se še zibala v pol snu, ko sem se od njih poslavljal. Težko mi je bilo pri srcu in bridkost mi je pojila dušo. Zapustil sem Fo-jano, ki se mi je zdela tako lepa in domača, ko še nikoli prej. Bila je tako tiha in ljubka, kakor jutro samo... Potnik. Prilastile so si jih celo škotske vojaške godbe. Kdo je dude izumil, ne vemo, njihov postanek pa moramo inkatl v največji davnini Poznali so jih ie stari P erzi, Kal-dejci in Grki Na starih spomenikih Egipčanov in Asircev sicer ne najdemo nakakih reprezentanc i j tega godala, toda is*-štrument, ki je zelo sličil dudam, so našli pmieg mumije v krsti in tega majo danes shranjenega v muzeju v Tuiinu. Podobo istejjn inštrumenta so našli nekoč med hieroglifi. Imenoval se je tedaj «as-ii». Starinoelovec Jacques de Morgan je našel med starimi razvalinami v Perziji Človeške podobe iz žgane ilovice, ki so ^rale na nekaj, kar je bilo zelo podobno dudam. Te podobe so bile narejene v osmem stoletju pred Kristusom. Na velikem oboku v Takht-i-Bostajiu v Perziji, ki je iz šestega stoletja po Kristusu, tudi najdemo podobo dud. Te podobe so sicer zelo neokretno izdelane, vsekakor pa nam dokazujejo, da so bile dude v rabi tekom štirinajstih stoletij ki so pretekla od časa, ko so bile narejene od Morgana najdene figure, pa do tedaj, ko so isto podobo vklesali v kamen oboka v Takht-i-Bostanu. Dion Chrysostom, grški govornik, ki je bil rojen ob koncu prvega stoletja po Kristusu, o-menja dude in to dokazuje, da so bile med Grki1 v rabi že tedaj. Sodijo, da so dude prejeli Grki od Egipčanov ali pa Kaldejcev, bile so pa vsekakor skromen inštrument, na katerega so igrali le kmetje in pastirji V FvsMiciji so rekli dudam «musette». Priljubljene so bile v aristokratskih krogih in tudi na dvoru. Iz družine Hotteteme so izhajali izdelovalci dud, ki so si v svojem času s tem pridobili precejšen sloves, zlasti ker so bili njibevi učenci. Moda je tra^ jala skozi sedemnajsto in osemnajsto stoletje, potem je pa začela pojemati. Nekoliko drugačni vrsti dud sta prišli v Francijo iz Nizozemske in sta se i-meoovali «cornemuse» in pa «chalemie». Obe vrsti sta se v nekaterih malenkostih razlikovali med seboj. V Nemčiji so imeli «sackpfeitfe» ali «dudeteack». Te dude so bile narejene v petih različnih velikostih. V starih Španskih rokopisih se tudi omenjajo dude. V prelepi knjigi (pesmarici) «Cantigas di Santa Maria*», spisani v trinajstem stoletju za kralja Alfonza Modrega, se nahaja ena-inpetdeset slik, ki služijo pesmim kot nekak uvod. Med njimi so tri slike igralcev z dudami. Neki drugi španski rokotpas iz konca petnajstega stoietjai, katerega je ilustriral flemski umetnik za kraljico Izabelo, kaže v slikah razna godala, med katerimi so tudi dude. _ F. M. Mim\ zapiski razstava književne umetnosti t Idpekem. V Lip-skem je otvor j ena. in ostane še do 30. septembra odprta mednarodna razstava književne u-metnosti, ki ima namen poka^ zati vse, kar so Nemci in drugi narodi ustvarili lepega in pomembnega na polju vnanje u-metniške opreme knjige. Ta razstava je baje nad vse dobro uspela in jo po svojem mednarodnem značaju lahko imenujemo «zasedanje knjige zveze narodov)). Obiskovalca obkroža toliko jezikov, da misli, da se nahaja v Ženevi. Obisk razstave je zelo obilen. Tudi na zunaj je razstava taka, da jo lahko Štejemo med lipske posebnosti, ki si jo mora vsak tujec ogledati Makri« Gorki j je zadnje čase zelo plodovit. Neprestano naznanjajo njegove knjige, zdaj eno, zdaj drugo. Njegov naj no-. vej& roman se imenuje «2ivije-nje Klima Sameana*. Ta roman bo hkratu tiskan v raznih moskovskih in lemngradskih listih, ob enem pa izide tudi v berlinskem založništvu »Knjiga«. Podnaslov romana se glasi: »Štirideset let». To pomeni, da je pet sto strani romana, ki obsega življenje Klima Saangi-na, samo del do zdaj še neznane celote.- Moskovski časopisi izdajajo tajnost, da je to delo prvi del večje trilogije. Seveda je iz enega dela celotnega romana težko sklepati na celoto, ob enem pa je iz debele, 500 strani obsegajoče knjige, tudi mogoče dobiti približen po-jem, kakšna bo knjiga v celoti. Kritiki pravijo, da je ta del romana sam na sebi zelo šibko delo. Klim Samgin, (junak romana, je sam na sebi zelo brezbarven in brezkrven, in ni v stanu, da bi držal jčitatelja V mape tosti ali družil dogodke okrog sebe. Morda j© Gorkij nalašč postavil tega nebistvenega, praznega človeka v središče romana, da so ostale, neosebne prvine, stopile bolj v ospredje. To bi bil pa pisatelj lahko dosegel tudi z junakom, ki je krepek značaj in kateri stoji z vsem, kar se godi, v tesnih notranjih odnošajih. Morda pa je hotel Gorkij v tem romanu uveljaviti princip množic in potrditi dejstvo, da zgodovine ne tvorijo takozvani junaki, ampak množice. V tem romanu se po ruski navadi mnogo debatira, nastopajo nibi-listi in narodnjaki, marksisti in bosonogi Tolstojeve!; ne manjka pa tudzvitih kmetov in lahkovernih kapitalistov ter podobnih prikazni tedanje ruske družbe. Gorkij je za poživitev dejanja vpletel tudi nekaj prizorov množic. Malenkostni dogodki so mehanično združeni med seboj, malenkostne osebe se malenkostno preganjajo med seboj m ne vzbudijo zanimanja čitatelja. Če je imel Gorkij namen, predočiti čitatelju kako nezmiselno in brezupno je bilo rusko življenje v opisani dobi, se mu je to izborno posrečilo. Vendar pa bi bil z nedolžnim čitateljem lahko postopal nekoliko usmiljene j še. Ironlk Mihail Bulgakov. Poleg Mihajla Zoščenka, ironičnega realista, je Mihail Bulgakov, i-roTiičm romantik, najznamenitejši zastopnik ironične smeri v novejši ruski literaturi. Bulgu-kov je nastopil svojo literarno pot Šele po končani svetovni vojni Začel je s črticami iz ruskega življenja, ki pa niso izšle v Rusiji, ampak v Berlinu. Njegovo večje delo «Belaja gvardijan je izšlo v Rusiji v listu, ki je bil pozneje zatrt. Nato je napisal pisatelj zaporedoma zbirko novel: «Biavoliada», dramo «Dni Turbinyh» in komedijo «Zojkina kvartfe*a». Vsa ta dela so ja&la z velikimi težkočami; cenzura je bila z njim neusmiljena, nekatere stvari mu je kar črtala. Kljub temu se je pisatelj prebil skozi vee te težkoče. Njegove drame polnajo gledališče, njegovo prozo ljudje požirajo. Občinstvo je na njegovi strani, ker je talent na njegovi strani. Bulgakov piše sijajno ruščino, (Dalje na IV. strani) Bralao In ptviks društvo naznanja s potrtim in žalostnim srcem, da je ■jen neutrudni Stan in tajnik Joieff DolJak zasebni uradnik po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil jutri, v četrtek, dne 1. aepterabra 1927. ob 17.30 na domače pokopališče. STANDREŽ, dne 81. avgusta 1927. BE8UTMCH06L vodi v vseh jezikih. Via Fabio. Filzi 23, pouk in preli 57 SE MALO upogljivih naslanjačev po L 26.90. Porabit« priliko. P. Oberdan 1. 1209 PISALNE STROJE, razne tipe, tudi majhne za potovanje, prodaja Miiller. Irene o 6, telefon 9-97 1210 KROJAČ izdeluje obleke, L 150.— z pod-vlako. Corso Garibaldi 1, vhod Zudecche. - 1212 15 LETNA deklica želi vstopiti v kako trgovino ali mlekarno. Greta 15. 1213 VINOGRADI, njive, gozdovi, v bližini mesta, se prodajo. Pisati pod «Trte» na upravništvo. 1214 TRGOVSKI pomočnik, s 6 letno prakso, vešč slovenskega, italijanskega in deloma nemškega jezika, išče službe. Nastop takoj. Via Istituto 40/1X1 pri Šušte ršiču. 1215 PRILIKA. Gosposko podjetje v Sežani, dobro vpeljano, popolno opremljeno, me proda. Cena nizka. Sulligoi, Kavarna Stazione. 1216 GOSTILNA, dobroidoča, na prometnem kraju na deželi, se da v najem. Natančnejša pojasnila pismeno ali ustmeno pri A. Rovanu, Col pri Vipavi. 1217 DEKLICA, boljših stari.šev.z meščansko šoLo,z znanjem slovenskega in italijanskega jezika, želi vstopiti v kako trgovino. Planina 10J( Vipava 12C8 VINO« vipavsko, istrsko in kraški teran, na debelo. Stara vina v botiljkah. Pristnost zajamčena. Cene zmerne, postrežba na dom. Zaloga, Viale XX Settembre 94. Fr. Štrancar. 1218 MODISTKA se priporoča. Gorica,, Via Stretta 18. III. 1219 HIŠA« novo sezidana, 25 let davka prosta, s trgovino jestvin, z obdelanim zemljiščem (3 njive), ob glavni cesti v bližini Gorice, se proda. Pojasnila daje Pelicon, Gorica, Via Formica 7. 1220 ČEVLJARNICA, moderna. Lastna delavnica. Gustavo Derfler, Trst, Set te-fontane 8. Cene nizke. 1050 ELEKTRIČNE napeljave, svetilniki, električni aparati, po najnižjih cenah. Carlo Padoani. Corso Garibaldi 4, telefon 27-67. 1020 1009 q hrastovih drv prodam. Terčelj Leopold, Erzelj - Vipava. 1196 KONSUMNO društvo v Banah išče kramarja. Zglasati se je do prihodnje nedelje. 1188 GABT — Brilantina — 3aby — dobite jo izključno t dišavarnici Izidora Katz, Trst. Ponte della Fabbra. 1098 HIŠA s 7500 letnim dohodkom in prostim stanovanjem, z vrtom, se proda. Naslov pove upravništvo Edinosti 1096 MOTORNO kolo, v na;boIj£_-m stanju, proda po nizki ceni gostilna Furlan, Postara Sv. Ana. 1200 SEME &PINAĆE raznih vrst je dospelo. Tržaška kmetijska družba. SPREJMEM dijake na stanovanje in hrano. Jerman, Via Croce 9. Gorica. ANTON PEČAR, tovarna glasovirje*, Trst via Scussa 8, prodaja, popravlja, oglašuje m menjuje glasovirje, harmonije ia orgije. 1108 ZLATARNA Albert Povit Trst, Via Mazziai 46 Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja In prodaja zlatenino. — Cene zmerne. Specijaliteta kave HAUSBRANDT Novi veliki dohodi nam dovoljujejo da nudimo svojim odjemalcem rgv popust na conah. Pečena (ostanki) ... L 24*80 Zmes za družine . ... 26 — Santos .superlor" ...» 29*— Zmes posebno fina . . ,31*— Surova od . . L 21* — naprej 052 DVA jisnsiiafa gazile DVA (C IK iitfprcnraiUaiM It IH KURJA OČESA s Dobiva so v vsoh Mcamak FUBlUi SNeZA - na i« s. Km II - Tat kupim 9 nek! množini. Ponude na Gieseppe Btifis, Trst, m Mani 1, lil. Leta CsMuiJ Trst Via Giufiani 42 (Sv. Jakob) (S27) OkrepČevahio sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI ia za OKREVANJE LEKARNA ZAMETTfl - TRST - Via MantnB IMBUMMI1BBII liraSilili^»liSSiM«liaB Danes, četrtek 1. septembra se bo odprl [1 i Cmema popolnoma prenovljen in na novo okrašen. Odpretje sezije 1927-1928 Velika svečana predstava v delno korist „Congregaziene della. Carita" S Predstavljala se bo prvič v Trstu r krasna kinematogralična verzija g I moderna tragedija pisatelja LUIGI PiRANDELLO g uprizorjena po HAMLETU PALERMI M - Igralci: KONRAD VEIDT z ■ ORESTE BILANCIA - ANGELO FERRARI. (95i) g nnmiaiHBiH ume^sssisiHiisiiBd PODLISTEK RUDOLF pl. REYA. Dva lii lUiii zttd Poleg tega mora občutiti strah, ki ga bo v bodoče odvračal od tega. Le na ta način boste iztrgali iz njega one slabe sile, ki jih ni mogla uničiti niti vera niti morala. Vsekakor se mora gledati, da se te sile ie v klici zatre jo, preden se niso že razvile v večje zlo. Zato morajo oni zločinci, ki niso ravno mnogo zagrešili, toda se je ba&, da bi bili sposobni tudi za večje zločine — občutiti ostrejšo kazen kakor pa oni, ki so obsojeni za vse Življenje. Neki krivec mi je rekel: «Rajži se prej ubijem, kakor pa da grem spet v Lepogla-vo.» Evo, vidite, on se boji in prepričan sem, da ne bo več kradel. Ali to še ni vse. Zlasti na to se mora gledati, da kazen kolikor-mogoče povzdigne zločinca moralno; ona mora izvesti v njegovi duši moralno reformo, da postane spet vreden član človečke družbo in tako svojemu bliinjemu ne-fikodljir. Kar sta slaba vzgoja in slabe razmere pokvarile, to mora kaznilnica, kolikor mogoče, popraviti. Kar je bolnišnica za teto, to mora biti kaznilnica za dušo, zato j« popolnoma napačno, če ispustimo zločinca, preden se prepričamo, da se je res poboljA&l. To jo svrha in cilj kaznovanja in na krivi poti so oni, ki mislijo, d* ni več potrebna. Seveda se mora paziti, da se kazen omeji kolikor mogoče edino na oeefco zločinca. Najtežji problem sedanjega pravosodja je ravno tukaj, kajti kazen ne zadene samo zločinca, ampak vse one osebe, ki ao od njega odvisne. Kaj ni to največja nesreča, če se vzame družini oče — rednik? Tu ne trpi edino oče, ampak cela družina. On je celo na boljšem, ker je v ječi preskrbljen, toda kdo naj skrbi za njegovo ženo, kdo naj hrani njegove otročičke? Oni ne trpijo samo pomanjkanja materialnih sredstev, ampak tudi sramota jih globoko tišči. Tukaj se z vso grozo uresničijo besede Kristusa: »In grehi očetov bodo padli na vaše otroke.* Danee je ideal, da se ta nesreča kolikor mogoče ublaži, toda to je še vedno samo ideal in dvomim, da ga bomo kdaj dosegli. Vprašali me boste, kako se doseže ta svrha, za katero teži kasen. Tudi tukaj je bila potrebna dolga doba, preden se je prišlo do za^ dovolj i vih rezultatov, tudi metoda kaznovanja je morala preživeti dolg razvoj, preden je rodila dobre sadove. Vsak kazenski zavod mora kasti ti dve bistveni karateristžki: da se zločincu odvzame svoboda ta da se prisili k delu. Toda to M bito vedno tako. Kazensko pravo posna več sistemov, ti so vsi is danee več ali manj nepopolni. Prvi in obenem najslabši je asocijativni aH skupni Vti kaznjenci so sknpsj Seveda je ta sistem s ta bega kakor dobrega, kajti ao se zločinci fte bolj pokvarjali med seboj. Takšne ječe so postale pravi brlog zločincev, ker so se ravno tukaj oni šele dobro speci-jalkšraii. Po pravici govorijo ljudje, da so takšne ječe visoka šola sa zločinska dela. Da M sa to slabo svojstvo odstranilo, so iskali drugo metodo in so poskuše*ali to doseči s peni-tandjarokn sistemom. Kaznjenec žkri pnpftiiwtmyi sam v svoji celici in js brez vsakega dala. Na ta način so mislili, da as bo ras poboljšal, ker ns pride v dotiko s drugimi, toda rssnltati so MU gromi: vsi so snsvsU FVoakn vas, kako človek celo vrsto let imi stenami in to fte brez dsla? Toda kako naj se doseže molk v družbi? Celo pol ure ne moremo biti bree šepetanja in kako naj se ta disciplina zahteva od teh ljudi, ki so vsa leta in vsak dan skupaj? Zato tudi ta sistem se ni mogel strogo uveljaviti v praksi. Najbolj razširjen je takoimeno-vani Benthanov sistem ali sistem izolacije. Ta je danee vpeljan v Nemčiji, Avstriji, Španiji, na Francoskem in še največ v Belgiji. Fd tem sistemu so v« kaznjenci strogo izolirani eden od drugega; vsak ttvi za sebe v svoji celici, kfer dela, je, spi in celo svojo potrebo opravlja v posebni posodi. Vsak dan ga obiskujejo uradniki kazrnkuce* seveda predvsem duhovnik in učitelj. Iz celice gre edino v eerkev ali v šolo in tedaj si mora natakniti masko na in korakati v razdalji treh da ne vidi dragih in da pogovarjati. Cerkev in amftteetralično: ima svofe mesto, ki je poln is samo od spredaj odprto kakor pri odprtih zabojih. Kaznjenec stopi v svojo *loio» sname masko in svobodno gleda na oltar. Svojih sosedov ne more videti, toda duhovnik vidi vse pred seboj. Ta sistem ima to prednost, da se kaznjenci ne kvarijo med seboj in da je kazen zelo intenzivna. Za Jugoslavijo bi bila prestroga in čisto gotovo bi mnogo kaznjencev zbolelo. Zlasti slučaji blaznosti bi bili pogosti. Zato se je vpeljal drugi sistem, ki je modifikacija vseh prejšnjih in ki ga boste sami pozneje spoznali. Ta je vsaj za jugosloveii-ake razmere najboljši, ker no nasprotuje naravi ljudstva*. Dolgo razlaganje ga je utrudilo. Naslonil se je na rob klopi in poskušal zadremati. Nisem ga hotel več izpraševati. Zagledal sem se v pokrajino in tudi mene je že začela objemati drezaavica. Kolesa monotono udarjajo... počasi se vleče greben zelene gore... solnce vedno bolj pripeka^. Tedaj sem naenkrat oživel__ 08895258 IV. 4K0UKOT* v Trstu, me i. septensra 1V27L | -ima veliko fantazijo, vsaki problematiki se izogne. Njegova ironija biča posebno rusko sedanjost. Posebno 90 norele zbirke «Diavaliada» vettka satira na današnje rusko življenje. Za primer naj navedemo samo vsebino novele «Fatalna jajca*. Profesor Peraikov je luor mil aparat, s katerim je mogoče pomnoži te v življeoskega organizma povečati do neskončnosti. Sovjetska vlada je uporabila iznajdbo, da bi dvignila kokoš jer ej o. Zgodi se pa nekag strašnega. Po neprevidnosti u-radiiika so upora bili mesto ko-košj-h — kačja jajca. Radi tega se je zaplodila strašna in ne-številna kačja zalega. Nova na-dk^ra se je strašno razširila, cele pokrajine so bile radi nje v nevarnosti in uničene. Šele zima, je napravila konec tej nadlogi. — Druge novele o^nantu-jejo enako tezo: Kako je planeš v Rusiji vse fantastično in kako se zgodi vselej ravno na-sp40t.n0, kar hoče vlada. Piss£elj — slepec piše o slepcih, Oskaa* Baum je pisatelj, ki je oslepel. Njegov prvi roman «Življenje v temi» je vzbudil veliko pozornost, ker je opisoval v njem življenje slepca s tolikim čuvstvom in vernostjo, kot nihče pred njim, saj pe roman tudi sam doživeL Zdaj pa je napisal roman o slepcu, ki >e bil slep že od rojstva. Ta poizkus je drznejši, a se mu je tudi izborno posrečil. Roman se imenuje: «Poizkus živeti». Ta roman je skozi in skozi nesentimentalno, in zelo napeto delo. "^Car se zgodi, je tako plastično naiisano, da ne potrebuje nobene razlage. On opisuje nekega Bruna, ki se je slep rodil, mati je umrla, oče se mu je odtujil in ga je dal v neki zavod. Zavod je zapustil kot mladenič, postal glasbenik, si ustanovil družino in srečo. Na videz je dejanje za roman pre enostavno, toda koliko napetosti je v boju tega človeka, da se osvobodi teme in stopi v življenje drugih ljudi. Vsak korak, vse, kar drugi ljudje lahko na prvi pogled vidijo in spoznajo, je bilo njemu problem. — Kniitga ima trajno vrednost, je edina svoje vrste in nas uSL ljubezni do tzem-skega življenja v težkih in lepih dneh. ia raj Zelo zanimiva je zgodovina, to .je postanek in razvoj knjige. Ker v prastarih časih — kakor je menda vsakemu znano — še niso poznali papirja, so vrezovali razne podobe, znamenja in črke v ilnate ploščice, ki so jih potem na solncu posušili in ogreli, da se je pisava na njih strdifa. Stari Egipčani so razen v ilo vrezovali svojo pisavo, ki je obstojala iz raznih znamenj, tudi v bron, kamen, les in opeko. Mogočni Asirci in Babilonci so že 2000 let prad Kristusom zapisovali svoje zgodbe. Ta pisava je bila zložena iz samih klinov in zato se tudi imenuje kli-noj»is ali klinasta pisava. Prvi je rešil uganko, kako čitati to pisavo, Nemec Grotefend leta 1802. Klhiasto pisavo so rabili tudi Per-zijanci. Pa tudi Kitajci so znali pisati že 2000 let pred Kristusom. PSajstarejšo pisavo so našli med ruševinami starih babilonskih laest Peloh in Nipur. Vendar se o knjigah v teh dobah še ne da govoriti in to predvsem zato, ker tedaj še niso poznali za to potrebnega materijala. Precejšen korak naprej zaznamujemo tedaj, ko so začeli rabiii za pisavo mesto današnjega papirja živak*ke kože. Zgodovinar Hero-dot poroča, da so Grki že zelo zgodaj pisali na neustrojene kože koz in jasajet. Najbolj pa so te kože izpopolnili prebivalci mesta Perfa«aon v Mali Aziji, ki so ž njim tudi veliko trgovali. Po svojem mestu so mu tudi nadeli ime pergament, ki je še dandanes v rabi. Pergamenci so tudi prvi začeli popisane liste zgibati, kar je brezdvomno mnogo pripomoglo do današnje oblike knjige. Približno 1500 let pred Kristusom so začeli uporabljati stržen neke vodne rastline, papyrus imenovane. Odtod tudi im© papir. Papyrus je kake 3 metre visoko in trirobato steblo ter broahstno. Da so dobili papir, so odvili od stebla ličje, stržen pa razklali na zelo dolge in tanke liste. Nato so jih dobro namočili v vodi, zgladili, zložili v sklad, iz-tanjšali s kladivom in. posušili na solncu. S tem so dobili najboljši papir starega veka; s tem se je tudi knjigi odprla pot v svet. Tedaj seveda tudi peres niso poznali, kakor jih imamo dandanes. Mesto teh so imeli leaene klinč-ke, ki so bili na koncu dobro poostreni, a nepreklani. Zato so bile tudi poteze vseskozi enako debele. Crnilo so napravljali iz saj, radi česar so bile črke izbočene. Knjige, če jih sploh smeoio tako imenovati, niso imele take oblike, kakor jo imajo dandanes. Popisane liste so zlepili podoljem in pisali le na eno stran. Dolge pa so bile te listme celo do 42 metrov. Saj so Grki na eno stran takega papirja napisali celo Homerjevo pripoveet. Da pa vrste niso bile predolge, in da jih je bilo laže Citati, so jih razdelili na več koktfi ali odstavkov. Da so take knjige lsfte hranili, so tih zvili zla palči-eo in kdor jo je hotel brati, je moral zavitek polagoma odvijati. Zar to so tudi rekli «knjigo odviti* in ne •odpreti«, kakor dandanes. V teh dasih je bilo troje mest, kjer je najbolj evstela umetnost in sicer Atene, Aleksandri j a in Rim. Tam so se shajali najslavnejši umetniki in učenjaki tedanjega časa. Ti so izrekli marsikar tero zlato resnico, ki je bila vredna, da se je zapisovala. Zato se je v teh mestih tudi zelo hitro razvijala trgovina z dobrimi spisi. Knjigotržci so zapisovali in kupovali razne pisane govore tedanjih modrijanov in spise pisateljev. Po knjigarnah so za narekovalcem prepisovali razne spise številni pomočniki, takozvani prepisovalci, pri bogataših pa so to delo opravljali nalašč za to izučeni sužnji. Pa tudi odlični možje so prepisovali svoje spise in jih širili med ukaželjno ljudstvo. Poleg učenja-ških razprav pa se je prodalo tudi zelo mnogo drugega blaga, kakor na primer kuharskih navodil, zbirk pravljic, navodil za lepo vedenje, razlag sanj, zapisnikov važnih postav itd. V Rimu so se pojavljale kjigo-tržnice kakor gobe po dežju. Največjo je imel Ciceronov prijatelj Atik, ki je zbiral in množil spise. Kmalu so ga začeli posnemati številni prepisovalci ter kupčevali s svojimi spisi, ki pa so bili večkrat zelo malo vredni. Pa tudi po drugih pokrajinskih mestih je bilo vedno več knjigotržcev. Knjige so tedaj Rimljani prebirali naravnost strastno. Sloveči učenjak Plinij (mlajši) je bil 24. avgusta leta 79. tako zamišljen v svojo knjigo, da ni čutil strahotnega potresa, ki je v njegovi bližini pokončal troje mest. Rimljani so imeli tedaj ogromne množine knjig, med katerimi je bilo veliko tudi mladinskih. Neki Rimljan, Seren Samonik po imenu, je imel v svoji knjižnici 62.000 rokopisov. Rimljanu je bila dobra knjiga neprecenljiv zaklad. Vedno je imel s seboj knjigo, pa naj si je bilo pri obedu, v postelji, na potovanju ali pa v toplicah. Najimenitnejši posel mu je bilo čitanje knjig in za njih nabavo se niti revežu ni smilil denar. (Kako je pa dandanes?!!) Med raznimi dolgotrajnimi boji srednjega veka je našla knjiga edino varno zavetje le za tihimi samostanskimi zidovi, ker je med ljudstvom tedaj skoraj popolnoma zamrlo vsako zanimanje za knjigo. Pisati in brati so znali le duhovniki in tupatam kak vedože-ljen vitez. Ako bi tedaj ne bilo samostanov, bi nam gotovo ostali neznani vsi rokopisi starega veka, Pa še tako se nam jih je ohranilo le bore malo. Menihi po raznih samostanih pa knjig niso samo skrbno čuvali, marveč jih tudi lično prepisovali in bogato vezali. Ker pa je papir v srednjem veku silno podražil, so pisali v pretežni večini le na pergament. Zato so rabili kože mladih jagnjet, ovc, koz in telet. Ako pa jim je pergament primanjkoval, so kar stare in že popisane liste prebelili in nanje pisali. Za bogate knjige so pergament tudi rdečili s škriatom in začetne črke pisali z zlatimi ali srebrnimi barvami. Začetnice so krasili tudi z minijaturami in sicer tako fino in nežno, da je le prav bistro oko moglo ra.v ločili vse one neštevilne poteze in črtt. Poleg lepe pisave 30 menihi skrbeli tudi za mično in bogato vezavo knjig. S početka so popisane liste skladali med Jesene, največ bukove liste ali platnice. (Odtod tudi beseda bukve; nemško Buch). Pa to je zadoščalo le malo časa. Kmalu so knjige, posebno bogoslužne, začele dobivati dragoceno zunanjo opremo. Posebno sprednje platnice so ovijali z dragocenim usnjem ter jih obkladali z zlatom, srebrom is. slo-novo kostjo in vlagali vanje bisere in dragocene kamne. Robovi zadnjih platnic so bili obdani s srebrnimi okovi, v sredini pa so platnice bile okrašene z blestečimi se kristali. Platnice so bile okrašene tudi s kovinskimi gumbi, da se usnje ni kvarilo. Knjig pa menihi niso prodajali, marveč jih hranili po samostanskih knjižnicah ali pa so jih poklanjali raznim dostojanstvenikom. Ako pa so tupatam kako knjigo vendarle prodali, je bila cena zelo visoka, kar nam potrjuje tudi dejstvo, da je leta 1054. prodal menih Ulrik mašno knjigo za precej obseften vinograd. Treba je omeniti, da so poleg papirja, ki so ga dobivali iz t line papyrus, v srednjem veku rabili tudi bombažev papir, ki so ga v osmem stoletju zanesli v Evropo Arabci. Prve tovarne papirja pa sta imeli Italija in Francija. Pisali so v srednjem veku z gosjimi peresi, tuintam tudi že s kovinskimi. Crnilo, ki so ga izdelovali menihi, je bilo prvovrstno, ko pa so ga začeli prodajati trgovci, je postalo mnogo slabše. V začetku 12. stoletja se je knjigi ponovno odprla pot v svet. Ustanavljati so se začela vseučilišča in dijaki, ki so jih obiskovali, so prvi jeli spoznavati, kako težko je učenje brez knjig. V Bo-lonji (Bologna) je bilo tedaj naj-odličnejše vseučilišče, ki je imelo tudi največ dijakov. V prvi četrti- ni 12. stoletja se je tam ra-vfio najmarljivejfte prepisovanje knjig. Prepisovalci so bili podloftni vse-BŽiHttlm profesorjem, ki so jih nadzorovali, pregledovali in popravljali njihove rokopise ter določevali cene za Izposojanje knjig. Prodajati pa ss tedaj knjige niso smele; vendar pa je ta zapored drftala le malo časa. Kakor v Italiji, tako je tudi na Francoskem na&la knjiga svoj dom na univerzah. Dijaki drugih visokih šol so tudi imeli svoje prepisovalce, vendar pa so najraje sami prepisovali in zapisovali predavanja svojih profesorjev. Kmalu je tudi vedno več meščanov znalo pisati in brati, šole so se začele množiti in kaj kmalu se je tudi širši sloj začel zanimati za knjigo .Nastale so cele zadruge prepisovalcev, posebno v Benetkah in Parizu. Knjige pa so prepisovali in jih prodajali tudi uradniki, učitelji, izdelovalci pergamenta in knjigovezi. Za knjige so se prirejali tudi že semnjL Ni pa s tem že rečeno, da so bile knjige tedaj tudi že tako po ceni, kakor so dandanes. Celo šolske knjige so bile razmeroma zelo drage. Za umetniško izvršena dela pa je bilo treba šteti visoke svote. Kako ceno so imele koncem srednjega veka, nam kaže tudi to, da je moral francoski kralj Ludvik XI zastaviti vso svojo srebrnino in dati za poroka še plemiča — bogatina z vsem njegovim premoženjem, da so mu posodili iz Pariza znamenito knjigo, ki jo je spisal arabski zdravnik Rhases. Grofica Anjou je dala za zbirko slovečih knjig škofa Hajmona 200 ovac, tisoč mernikov pšenice in ravno toliko ovsa in prosa. Količkaj dostojno sv. pismo je veljalo do 500 zlatov; knjiga rimskega pisatelja Lavi j a je stala 120 zlatov, knjiga Grka Plutarha pa celo 800 zlatov. Na taki stopnji slave in veljave je bila torej knjigž koncem srednjega veka, ko je stopil na pozo-rišče Janez Gutenberg s svojo iznajdbo knjigotiska, o kateri trdi Francoz Viktor Hugo, da je najslavnejša iznajdba v človeški zgodovini (česar pa menda ne trdi sedaj nihče več). Janez Gutenberg se je rodil v mestu Mainz na Nemškem leta 1397. Čeprav je bil plemenitega rodu in zelo marljiv, so ga trle skozi vse življenje denarne skrbi. Leta 1450. mu je posodil njegov someščan Janez Fust 800 zlatov na 6%, da «izvede na-črt», kakor je bilo pisano v pogodbi. Pa ta svota ni zadoščala; že dve leti pozneje mu Fust znova posodi 800 zlatov. Iznajdba je nato tudi res uspela. Sredi največjega dela pa zahteva Fust svoj denar nazaj, ker se je polakomil iznajdbe, katere se je pozneje tudi polastil. Gutenberg je bil od sodni je prisiljen, izročiti svojemu upniku vse črke in drugo tiskarsko orodje, kar ga je bridko užalilo, a ne potrlo. Kmalu je začel znova, ker mu je blag prijatelj priskočil na pomoč. Hinavski in nevoščljivi Fust mu je sicer delal veliko konkurenco, a slave mu ni mogel zatem niti. Škof Adolf Na- savski je Gutenbergu preskrbel miren kotiček, kjer je brezskrbno preživel svoja stara leta. Toliko o njegovem življenju. Gotovo je sicer, da Gutenberg ni bil prvi, ki je tiskal knjige. Kitajci so baje tiskali že 800 let pred Evropejci, vendar niso rabili posameznih in premakljivih črk, ampak so vrezali na leseno deščico narobe vse besede, ki so prišle na eno stran. To deščico so potom počmili in pritiskali na papir. Na enak način so v srednjem veku prirejali razne podobe, vrezane v les, ter jih pritiskali na papir (lesorezi). Kljub temu pa vse to Gutenbergu ne jemlje za-^ sluge, da je iznajditelj premakljivih črk, katere je potem zlagal v besede in črke Njegova zasluga je tudi to, da je črke ulival; da bi črke izrezoval iz lesa ni verjetno, ker bi to bilo prezamudno, posebno pa radi mehkobe lesa brezuspešno. Zanesljiva pa je trditev, da je črke zabijal v mehkejšo kovino, od tiske pa salival in tako dobil na lahek način potrebne črke. Gutenberg je tudi izboljšal tiskarsko črnilo in priredil tiskalni stroj za močen in uren pritisk. Prvo tiskarsko knjigo (latinsko slovnico) je izdal leta 1451. Zraven tega pa še 22 manjših del. Nato je začel tiskati sv. pismo v latinskem jeziku in sicer 36 vrst na vsako stran. Drugi njegov natis sv. pisma ima 42 vrst na vsaki strani in je bil natiskan že pred letom 1455. Istočasno je tiskal knjige tudi že Gutenbergov tekmec Fust in njegov drug Schoffer. Ce bi pa mislili, da je ves tedanji omikani svet radostno »prejel Gutenbergovo iznajdbo, bi se selo motili. Revež niti sedaj še ne zaupa raznim novotarijam, bogatašem se je tedaj pa kar za malo zdelo, da bo, da bo lahko vsak revež kupoval knjige. Zato so trdovratno prezirali novo iznajdbo. Tiskanih knjig niso marali in prepisovalci so še naprej dobro služili. Polagoma pa so raje stopili v družbo k tiskarjem in prepisovalcev je bilo kmalu konec^ Leta 1482. je imel že Dunaj prvo tiskarno; v Italiji pa jih je bilo leta 1480 že 40. Gutenbergova iznajdba se je naglo širila križem sveta. Na Francoskem so dobili prvo tiskarno leta 1470., na Angleškem 1477., v Belgiji 1471., v Španiji 1474., na Portugalskem 1*89., na Ogrskem 1472., na Poljskem 1491., v Skandinaviji 1474-, na Islandskem pa leta 1531. Le Rusija je dobila prvo tiskarno šele leta 15«-3. Od tedaj naprej se je tiskarstvo in knjigoveštvo vedno bolj izpopolnjevalo, vendar pa ta razvoj bistveno ni premenil knjigi niti zunanje "iti notranje obiike. R-s* RAZNE ZANIMIVOSTI Sodni J a na cesti Varaždinska sodnija je že več let nastanjena v4zasebni hiši Ko je nova stanovanjska postava dovolila zvišanje najemnine, je povišal lastnik hiše, grof Beroldingen, v precejšnji mea-i najemnino. Ker država ni sprejela povišanja, je grof odpovedal prostore pri varaždinski sodniji. Sodnija je obsodila državo, da mora s prvim septembra. izprazniti hišo. Ker se je izpraznitev zavlekla, je zaprosil grof Beroldiiigen pri sodniji, naj se prostori s posredovanjem sodne oblasti izpraznijo. Ker je razsodba postala pravomočna, mora sodnija ugodifti prošnji lastnika in tako se bo zgodilo, da bo sodnik samega sebe vrgel na cesto, kjer bo moral tudi o-stati, ker si še ni bil dobil drugih prostorov. Povrnitev ruske ekspedicije V Leningrad se je vrnila ekspedicija geološkega odbora, ki je raziskovala pamirsko planoto v Aziji. Ekspedicija je odkrila ogromno sneženo gorovje, ki doslej še ni bilo znano vedi, in ga narisala na zemljevid. V severnem Paimrj-u je izsledila precejšnje železne rudnike. Nabrala je najrazličnejšo znanstveno tvarino, ki kaže popolnoma novo podobo sestave in značaja Saalaiskega* goawja. Vsega skupaj je prepotovala ekspedicija tiri tisoč kilometrov. Jabolko ne pode daleč od drevesa Liberalna stranka v Ponty Pridd-u (waleška pokrajina na Angleškem) je priporočila svojemu vodstvu, naj postavi v o-menienem volilnem okraju kot kandidata za bodoče volitve najmlajšo hčer Lloyda Georgea, znanega angleškega politika, gospodično Megan, ki ima sedaj pet in dvajset let in ki že delj časa skupno z očetom deluje v stranki. Gospodična je lepa, preprosta in modra in je Že večkrat dosegla s spretnimi govori na potit lčnih. zborovanji odobravanje. V Kanadi in sicer v onih krajih, ki meje z Z edin j enimi državami Severne Amerike, so se pred nedavnim časom večkrat pojavili požari in skoraj vedno so gorele cerkve. Ta zaporednost je izključevala vsako nezgodo in oblasti so se trudile, da i&taknejo zločinca, ki mu tako ugajajo goreče cerkve. Radi tatvine so sedaj zaiprli v Colom-bus-u (država Ohio) nekega Marstna. V ječi je Marsten priznal, da je on tisti, ki1 je upopolil sedemnajst katoliških cerkev v Kanadi Koliko domačih živali ima Romunija? Človek si ne more predstavljati romunskega kmeta, ki bi ne razpolagal vsaj s par volov. Volovi so mu neobhodno potrebni pri vseh poljskih delih in so radi slabega stanja rumunskih cest najbolj pripravna vprega. Začetkom leta 1927. je imela Bum unija 4,800.000 volov za vprego. Konjev ima mnogo manj, okoli 1,877,000 in to večinoma majhne, mršave in slabotne živali. Kakor bolgarski kmet, tako tudi romunski rabi za vprego tudi bike, katerih število se suče okoli 200 tisoč repov. Razmeroma največ bikov ima Erdeljska. Najbolj bogata je Romunija na ovcah; leta 1921. jih je imela 11 milijonov, letos pa jih ima že 13,600.000. Svinj ima Romunija skoro stalno okoli 3 milijone 150.000. Kozoreja pa v zadnjih letih stalno pada; leta 1921. je bilo koz okoli 574.000, letos pa jih je samo 476.000. Društvo za nesrečne zakone Trgovec Hradil, ki je lansko leto ustanovil «Zvezo uničenih eksistenca, je osrečil sedaj Dunaj čane z društvom za nesrečne zakone. Po statističnih podatkih je ugotovil, da se na Dunaju razglasi štiri sto razsodb o ločitvi zakona. S tem novim društvom namerava Hradil organizirati prireditve in sestanke, kajti samota v zakonu povzroča naj češ če zakonske prepire. Obenem se ustanovi poseben u-rad, ki bo dajal brezplačne nasvete v zakonskih sporih med možem in ženo in bo tudi posredoval, da se vzpostavijo zopet znosni odnošaji med zakonskima. Odkrite!) prvine indiuma Profesor Boltwood, kemik na Yale vseučilišču, se je na svojem letovišču ustrelil, baje radi neozdravljive bolezni. Profesor Boltvsood je odkril radioaktivno prvino in jo imenoval indium. Orli in jagnjeta Po poročilih iz Adelaide (Avstralija) ugonabljajo cele jate orlov ovčje črede po vsej južni Avstraliji. Pri mlakah, kamor prihajajo živali pit, se zbere petnajst do dvajset orlov in napade ovce, ki so radi suše zelo oslabele. Lov na te roparice je zelo težak, ker izpljunejo vsako zastrupljeno vabo. Čeprav so razpisane denarne nagrade na posamezno glavo, se ustreli s puškami le malo Število orlov. aaroiaHrjlS" • ŠIRITE I „Naš glas" ! Mesečno družinsko revijo I g Naročnina za celo leto 10 L I Naslov: S Trfeste, Casella postale 348 W. J. KRIŽANOVSKA: NEMEZA ROMAN seprodaja v TRSTU : v Tiskarni „Edinost«, Via S. Francesco 20 (tudi trdo vezan) in v Knjigarni-papimlci Stoka, Via Milano 37. V GORICI: v Narodni knjigarni, Via Carducd 7, v Knjigarni kat tisk. društva, Via Carducd 2. V KANALU: pri Izidom Ivančiču. V IDRIJI: pri Franu Clnibark in Valentinu Tre-vena. V SOLKANU: pri Mariji Oom&ček. V POSTOJNI: pri Antona MUavcn. Tržnsn posojilnica in ferumm ica registr. zadruga z omej. poro&vom ura i uje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1, n. Sprejema navadne hranilne vloge M knjižice, vloge na tekočI račun in vlogt za čekovni promet, ter jih obrestuje «T po 4% večje ln stalne vloge po dogovoro. Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in o&ebne kredite. - Obrestna mera po dogovoru.-- Ha razpis nmM etike M Uradne nre za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt Stev. telef. 25-67. Uuti slo«, denarni mođ Cena 6' Po pošti L. 7-50 Prodajalci dobilo obi&Jni popast. JJIO -"»^■PT""1"1" 1............... Odhodi vlakov TRST — TRŽIČ 5.15 (b), 5.50 (o), 6.30 (b), 6.45 fb), 7.40 (ob), 8.35 (ob), 10.50 (b), 12.30 (ob), 15.05 (b). 15.15 (b), 15.25 (ob). 17,— (b), 17.15 ib). 18.10 (b), 18.20 (o), 19.05 (o), 20.10 (b), 23.30 (obj. TRŽIČ — TRST 437 (ob), 6.53 (o), 8.12 (b), 9.13 (b), 9.25 (b*), 10.10 (ob), 10.45 (b), 11.08 (ob), 11.56 (b), 13.56 (b), 13.37 (b). 14.10 (ob*), 16.28 ob), 16.53 (ob), 17.36 (b), 17.50 (o), 19.40 (b), 22.12 (ob), 22.52 (ob), 23.46 (b). *) do Nabrežine. TRST — BENETKE 5.15 (b), 6.30 (b), 8.25 (b), 8.35 (ob). 10.50 (b), 15.05 (b), 15.25 (ob), 17,— (b), 18.10 (b), 18.20 (o), 20.10 (b), 23.30 (ob). BENETKE — TRST 0.40 (ob), 5.10 (ob), 6.18 (b), 8.10 (b), 9 07 (b), 9.20 (ob), 10.57 (b), 12.08 (ob), L4.48 (b), 16.42 (b), 18.35 (ob), 20.55 (b). TRST _ GORICA — VIDEM a) iz Trsta: 5.15 (ob), 5.50 (o), 6.45 ^b), 7.40 (ob), 12.30 (ob), 15.15 (b), 1X15 (b), 19.05 (o). b) iz Gorice: 7.16 (ob), 5.54 (o), 8.10 b), 9.34 (ob), 14.25 (ob)r 16.43 (b), 18.58 (b), 20-59 (o). VIDEM — GORICA — TRST a) iz Vidma: 5.05 (o), 6.45 (b), 9JO (ob), 12.15 (b), 14.55 (ob), 17.35 (o), 18.15 'b), 20.21 (ob). b) iz Gorice: 6.— (o), 7.27 (b), 10.20 <>b). 13.09 (b), 15.58 (ob), 19.05 (o), 19.— (b), 21.23 (ob). TRST — GORICA — PODBRDO a) iz 1 rs t a: 6.10 (b). 6.50 (o), 11.50 (ob), 17.55 (b), 18.35 (o). b) iz Goricc: 8 (b), 8.56 (o), 13.59 (ob), 17 (o), 19.46 (b). PODBRDO — GORICA — TRST a) i z P o d b r d a: 5.45 (o), 8.22 (b). 11.35 (ob), 16.55 (o), 19.27 (b). b) i z Gorice: 5— (o), 9.51 (b), 13.19 (ob), 18.48 (o), 21.52 (b). TRST — POSTOJNA 1,— (b), 5.— (o), 7.30 (b), 9.05 (o), do Nabrežine, od hi zveza do Št. Petra na Krasu in Reke ob 10.08 (b), 12.— (ob), 14.45 (b), 15.50 (ob), 18.35 (ob), do Št. Petra na Krasu in Reke, 1930 (b*), 20.20 (b»*). 20.45 (b). *) Od 1. aprila do 30. septembra 1927 samo za potnike I. in II. razreda. **) Spalni vozovi. «rfat:l POSTOJNA — TRST 2 (b). 4.55 (o), 6.24 (b**), 7.35 (b). 8.20 ib), 9.30 (ob), 11.20 (b). 14.20 (b), 16.25 (o), 1737 (b, samo od Št. Petra) 18.15 (ob), 19.40 (b), 20.25 (o) samo do S*. Petra, od tu zveia z vlakom iz Reke ob 21.35 fob), *•) Spalni vozovi. REKA — ŠT. PETER 5.20 (o), 9.30 fb, 11.55 (m). 1530 (bj, 19.05 (ob). ŠT. PETER _ REKA 5.25 (m), 8.25 (ob), vozi samo od L aprila do 30. septembra 1927, 938 (o), 1L.47 (H 16.53 (ob), 21.40 (obV TRST — BUJE — POREČ 5.— M>L 9.45 (m), tam o do Bal. 1X55 (mj, 18.25 (m), uno do Buj). POREČ — BUJE — TRST 5.— (m), 1440 M 1*25 (m), moo do Boi). GOBICA — AJDOVSČDLL 7.95 M 1330 (obi. M-33 M- AJDOVŠČINA — GOBICA. 4.10 M 1145 M 17JD5 (al* ČEDAD — KOBARID 7.55 M. 1X13 (m). 1*42 M. KOBARID — ČEDAD ' 3J0 M. IL—J^IMS M. TRST—HERPELJB—PULA 5b25 M. 8.40 fb*}. 12-25 (m. do B«* pelf, to ob 1X58 zvexa z brroviakomfc 13 (bi 15.40 (b*>. 19,15 (ob). POLA — HERPELJE — TRST 4JO (o}, 8 (o, samo do Cerove& 9L25 (b*). 1138 (k), 15^5 fH 16AA (o*. ♦) Vocijo samo od 1. julija do 30. sep» tembra.