234 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
Velik problem je skozi ~as predstavljala jetika. Zdravljenje {e ni bilo tako u~inkovito, bolezen pa je
vezana tudi na slabe socialne razmere, v katerih so ‘iveli bolniki. Prav zato so bile pogoste epidemije v
~asu politi~ne nestabilnosti. Dru{tvo je s svojimi neumornimi delavci ustanovilo postajo za pomo~
jeti~nim bolnikom, izolirali so neozdravljivo bolne, njihovim dru‘inam pa so nudili dodatno brezpla~no
pomo~. Bolezen pa ni zbirala svojih ‘rtev. Za jetiko je zbolel tudi 18. predsednik SZD, dr. Jamar, ki je
po bolezni okreval in ponovno nadaljeval zdravni{ko slu‘bo, dokler ni oslepel.
Tudi skozi leta med vojnami, ko je bilo posebej ~utiti politi~ni pritisk, je dru{tvo delovalo in pove-
zovalo zdravstvene delavce. V ~asu druge svetovne vojne je fakulteta ‘ivotarila, saj se je vse ve~ zdrav-
nikov predavateljev in {tudentov vklju~evalo v osvobodilno gibanje, bili so izgnani, zaprti, v tabori{~ih.
Zdravstveno osebje je pomagalo ranjencem in po{kodovancem. Skrivali so ilegalce in zapornike in jih
imeli prijavljene pod izmi{ljenimi imeni. Pri tem je sodeloval tudi medvojni predsednik dr. Zalokar. Iz
zapisa vidimo, da je med osvobajanjem Kidri~eve ‘ene iz bolni{nice pri{lo do streljanja, zaradi posle-
dic je bil dr. Zalokar zaprt in kasneje spu{~en, saj mu niso mogli dokazati sokrivde. [tevilni zdravniki
so delovali v prirejenih vojnih bolni{nicah, v gozdovih, kjer so zgradili skrite bolni{nice na te‘ko do-
stopnih mestih po vsej Sloveniji. Med pomembnej{e partizanske zdravnike {tejemo dr. Bogdana Brec-
lja, dr. Bo‘idarja Lavri~a, dr. Franjo Bidovec. Po slednji se imenuje Partizanska bolni{nica Franja pri
Cerknem.
Zdi se, da so na predsedni{ko mesto sedale osebnosti, ena vidnej{a od druge. V zadnjem obdobju po
svojem izjemnem strokovnem delu in delu predsednika SZD posebej izstopa dr. Dolenc, izjemni ~lo-
vek, ki je v zdru‘enje prinesel nove ideje, miselno sve‘ino, ustvarjalne re{itve. Predsedoval je v dveh
obdobjih, skupaj kar 14 let. Spo{toval je tradicijo edine stanovske organizacije. Dru{tvo je tesno pove-
zal s kulturo, bil je soustanovitelj {e danes delujo~ega Kulturno-umetni{kega dru{tva Klini~nega centra
in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher. Ves ~as je ostal zvest svojemu na~elu: »bolnikovo zdravje je
najvi{ji zakon«. Napisal je raznovrstne ~lanke na temo etike in deontologije v medicini, predvsem se je
posvetil pere~im tematikam, kot so splav, alkoholizem, samomori, transplantacija.
Avtorica doc. dr. Zvonka Zupani~ Slavec ne pozabi omeniti pomembnih mejnikov zdravnic. Danes
je medicinski poklic feminiziran, pred sto leti pa je bila slika popolnoma druga~na. Prva slovenska
medicinka v Ljubljani je bila zdravnikova h~i, dr. Eleonora Jenko, v ~asu ko je bil predsednik dru{tva
dr. Kopriva, leta 1906. Vsem dosedanjim 33 predsednikom dru{tva dela dru‘bo tudi edina predsednica,
dr. Stanka Kranjc Simoneti (1984–1988), ki je uspela prepri~ati sodelavce z intelektualno mo~jo in
prekiniti togost mi{ljenja.
Vpliv Slovenskega zdravni{kega dru{tva je bil odlo~ilen pri organizaciji in razvoju podr‘avljenega
zdravstvenega varstva, ki pri nas ni do‘ivelo dehumanizacije, kot smo ji bili pri~a v vsem takratnem
vzhodnem bloku.
Knjiga bo ostala dragocen pomnik zgodovine slovenskega naroda skozi delovanje zdravnikov, ki so
bili ~lani svoje stanovske organizacije od 1861 do danes.
M a n j a  [ e { e k
D r a g a n  M a t i } , Nemci v Ljubljani 1861–1918. Ljubljana : Oddelek za zgodovino Filozofske
fakultete, 2002. 464 strani. (Historia ; 6)
Zgodovina Ljubljane, pa tudi precej {ir{ega okolja, je dobila novo pomembno knjigo. To je knjiga
Nemci v Ljubljani 1861-1918, ki je iz{la kot 6.zvezek znanstvene zbirke oddelka za zgodovino na
filozofski fakulteti ljubljanske univerze, s podporo {olskega in kulturnega ministrstva ter ljubljanske
ob~ine. V knjigi je zajeta 58 let dolga doba od februarskega patenta do konca prve svetovne vojne.
Avtor dr. Dragan Mati} je razdelil svojo pripoved na sedem poglavij, ki so po svojem obsegu seveda
zelo razli~na. Prva tri zajemajo {estdeseta leta: dobo ‘upana Mihaela Ambro‘a, dobo ‘upana Etbina
Henrika Coste ter »vmesni ~as 1868-1869«. ^etrto poglavje obsega sedemdeseta leta, ko je bila ustavo-
verna na Kranjskem deloma ali popolnoma na oblasti. Peto in {esto poglavje govorita o strmem padcu
in potem agoniji kranjskih ustavovercev /1880-1893/. Sedmo, kon~no in najdalj{e poglavje ka‘e utrjevanje
235ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
kranjskega nem{tva in njegov zaton ob razpadu habsbur{ke monarhije. Zajema ~etrt stoletja /1894–1918/
prijateljskega ali sovra‘nega so‘itja med Slovensko ljudsko stranko, nem{kimi veleposestniki in Narodno
napredno stranko. Poglavja, ki opisujejo dogajanja v ustavnem obdobju 1861-1918, dopolnjujejo {e
dodatki: Zaklju~ni povzetek, Razmi{ljanja o ljubljanskih oziroma kranjskih Nemcih, ocena rokopisa o
Nemcih na Kranjskem, ki ga je napisal Oskar Plautz in ga hrani gra{ki de‘elni arhiv, pa {e seznam
literature in virov. Zelo lepo dopolnilo knjigi dajejo po Plautzu povzete biografije enajstih kranjskih
nem{kih politikov. Hermann Brandt, Ferdinand Eger, Anton Laschan, Robert Schrey in Lina Kreuter-
Galle od izbranih so bili rojeni na Kranjskem, Adolf Schaffer in Josef Suppan sta bila iz kranjskih
dru‘in, toda rojena drugje, Josef Julius Binder, Friedrich Kaltenegger, Friedrich Keesbacher in Anton
Schöppl pa so pri{li od drugod.
Vrednost Mati}eve knjige je zelo velika. Avtor je skrbno pregledoval vire najrazli~nej{ih vrst, ~aso-
pisov, policijskih poro~il, de‘elnozborskih zapisnikov, popisnic s {tetij prebivalstva, »strogo zaupnih«
publikacij itd. itd. Mnogo teh virov je dostopnih v Ljubljani, mnogo pa jih je bilo treba najti v tujini.
Mnogo tega gradiva ni doslej {e nih~e upo{teval. Knjiga zajema Ljubljano, ker so bili ljubljanski Nemci
»glava in srce kranjskega nem{tva«, na mnogih mestih pa posega tudi v zgodovino drugih Nemcev na
Kranjskem. Ta povezava je bila seveda nujna in se ji ni bilo mogo~e izogniti. Med obse‘no problema-
tiko je tudi precej vpra{anj, ki jih je razre{evalo ‘e dosedanje raziskovanje, naj omenim samo Dragotina
De‘mana, ki {e danes razdvaja duhove. Seveda pa vrednost disertacije ni v razpravljanju o slovenski
strani ljubljanske zgodovine in nem{ko – slovenskih odnosov. Njena vrednost, in to zelo velika vred-
nost, je na nem{ki strani te zgodovine, v nem{kih pogledih na nem{ko – slovenske odnose.
Nem{ko – slovensko razmerje, ki ga je avtor iz~rpno zajel, so predvsem propagandna stali{~a,
vro~a od polemik in nasprotij, polna pretiravanj. Kot pravi avtor v predgovoru, problematika ni iz~rpana.
Na strani je ostala zlasti kulturna in vsakdanja preteklost. Nem{ka in slovenska stran se ka‘eta kot dva
sovra‘na tabora. Zelo lepo je prikazal Mati} spremenljivost pogledov in razmi{ljanj na nem{ki strani,
pa tudi razlike med gledanji Nemcev na Kranjskem in Nemcev v sosednjih ali {e drugih avstrijskih
de‘elah. Svoje ~ase smo pisali narodnostno zaprte zgodovine, kjer si videl samo lastno podobo kraja,
de‘ele ali naroda, drugih narodnosti pa nismo upo{tevali. Od tega smo se v zadnjih desetletjih ‘e mno-
go in uspe{no premaknili. Spomnimo se na pot, ki jo je glede [tajerske ubral dr. Janez Cvirn. Tako se
razvija pred nami nov pogled na zgodovino Slovencev in slovenskega ozemlja. To ozemlje je celota z
vsemi ljudmi, ki so ‘iveli na na{ih tleh, od fevdalcev do ubo‘cev, z vsemi politi~nimi smermi, z vsemi
narodnostnimi te‘njami, z vsemi vplivi, ki so se uveljavljali z ve~jimi ali manj{imi uspehi, z vsemi
nasprotji in konflikti, pa tudi s so‘itjem in dobrimi odnosi, ki jih je bilo nekje manj drugje ve~. Zaradi
vsega tega moramo biti Mati}eve knjige o ljubljanskih Nemcih zelo veseli, tako zaradi splo{ne narav-
nanosti kot zaradi bogastva podatkov in vrste novosti. Knjiga ne bo pomembna samo za Slovence
ampak prav tako za Avstrijce ali Nemce razli~nih de‘el.
Va s i l i j  M e l i k
M e t o d  M.  M i l a ~, Resistence, Imprisonment & Forced Labor : A Slovene Student in World
War II. New York : Peter Lang, 2002. 260 strani. (Studies in modern European history ; 47)
Knjigo na{ega rojaka Metoda M. Mila~a (rojen leta 1924 na Prevaljah) »Upor, zapor in prisilno
delo« lahko uvrstimo tako med spominsko literaturo kot med »zgodovinsko-pri~evanjsko gradivo«.
Tisti, ki avtorja bolje poznamo, smo to knjigo ‘e kar nekako pri~akovali. O tej temi je pisal ‘e leta 1994
v reviji Slovene Studies (Vol. 16, no. 2 (1994), str. 31–47) in nato {e naslednje leto v reviji Zaveza (5,
{t. 4 (1995), str. 82–87). @e v teh dveh ~lankih je na kratko popisal svoje vojne do‘ivljaje, ki jih je sedaj
v knjigi {e dodatno in bolj poglobljeno obdelal.
Njegova »zgodba« je na prvi pogled podobna mnogim zgodbam tistih Slovencev, ki so se ob koncu
vojne, leta 1945 odlo~ili najprej za begunsko pot in nato za preselitev v prekomorske dr‘ave, kjer so
morali za~eti vse na novo (od {tudija do zagotovitve novih eksisten~nih pogojev). Tujina, ki jih je
sprejela, jim je sicer dala vse mo‘nosti za ta nov za~etek, vendar jim ob tem ni ni~esar podarila.