Urbani izziv, letnik 28, št. 2, 2017 80 Predstavitve in informacije Franklin Obeng-Odoom Ubranitev mest za ljudi, ne dobiček (recenzija knjige The city as commons) Naslov: The city as commons (Mesto kot skupno dobro) Avtorja: Stavros Stavrides, Massimo De Angelis (spremna beseda) Založba: Zed Books Kraj in leto izdaje: London, 2016 Število strani: i–xiv, 303 (ISBN: 978-783600-327-5) O skupnem dobru (angl. commons) se veliko govori, vendar njegov pomen ni jasen. Tako je leta  2016 organizacija Commons Strategies Group skupaj s Fundacijo Heinricha Bölla organizirala mednarodno konferenco o skupnem dobru, na kateri so sodelujoči predsta- vili mnenja in nato poskušali oblikovati enotno razlago pojma. Poročilo konfe- rence, ki je izšlo v publikaciji State power and commoning: Transcending a proble- matic relationship (Commons Strategi- es Group in Heinrich Böll Foundation, 2016), je močno razširilo razpravo o tej temi, ni pa prineslo končne reši- tve, predvsem je spodbudilo nadaljnje raziskave. Kaj je skupno dobro? Bi se morali pri razlagi nasloniti na zamisli Garretta Hardina, Elinor Ostrom ali koga drugega? Kako lahko ta pojmova- nja opredelimo v okviru urbanističnih in regionalnih raziskav? Katere politič- ne in ekonomske posledice moramo pri tem upoštevati? Obravnavana knjiga se ukvarja s temi vprašanji. Njen najopaznejši prispevek je, da se raje kot opredelitvi skupnega dobra posveča opisu uveljavljenih pri- merov skupnega dobra, njihovi obrav- navi in oblikovanju splošnega okvira na podlagi tovrstne refleksije. Skladno s tem induktivnim metodološkim pristo- pom je v knjigi večina teorij in razprav potisnjena na rob, glavna pozornost pa je namenjena praktičnim primerom, še zlasti iz bogatejših svetovnih gospodar- stev ali mest razvitega sveta. Citirani in na kratko predstavljeni so tudi izsledki Elinor Ostrom (glej na primer str. 52– 53), hkrati pa njenim poglobljenim člankom o tej tematiki (glej American Journal of Economics and Sociology, 75(2), 2016) in razpravam, ki so jih sprožila njena dela, knjiga ne namenja pozornosti. Niti Hardinova tragedija skupnega in z njo povezane razprave niso omenjene. Edino teoretično ozadje, ki ga avtor- ji upoštevajo, so razprave o tem, ali je prostor tisti, ki ustvarja družbene raz- mere (Lefebvre), ali pa so družbene razmere tiste, ki so odvisne od prostora (Harvey). Avtor ne navede izrecno, da obravnava ta vprašanja, a z natančnim branjem bralec ne more prezreti avtor- jevega stališča, ko ta opredeli skupno dobro kot niz prostorskih odnosov, ki jih oblikujejo prakse ustvarjanja skupnega (str.  2). Urednik knjige Massimo De Angelis v spremni besedi zapiše, da je to knjiga, ki opisuje najboljše v lefebvrianski tradiciji (str. xiv). Vendar v nasprotju z denimo Edwardom Sojo, ki prav tako neposredno nasprotuje Harveyjemu pristopu (glej na primer Soja, 2003), avtor – z izjemo nekaterih primerov, ko se ne strinja s Harveyjevimi instru- mentalističnimi pogledi na prostor, vključno z njegovo dozdevno strpno- stjo do nekaterih oblik ograjenosti (glej str.  265–266) – išče določeno spravo s tem, ko priznava, da prostor oblikujejo tudi družbene interakcije. Skupen pro- stor je tako konkreten produkt kolektivno razvitih institucij skupne uporabe kot tudi eno izmed ključnih sredstev, s katerimi se lahko te institucije oblikujejo in oblikujejo tiste, ki oblikujejo njih (str. 7). Glede na to, da je Stavrides po poklicu arhitekt, je razumljiva njegova trditev, da to, kako oblikujemo stavbe in pro- stor, v splošnem ustvarja nove družbene odnose in vpliva na stare. Kljub temu po njegovem mnenju pri ustvarjanju sku- pnega (ang. commoning) ne gre samo za to, v čigavi lasti je prostor (tj. javno skupno dobro, ki ga razvijejo ali imajo v lasti ljudje in ne država, in zasebni pro- stor, ki se razvije na podlagi zasebnih interesov), ampak tudi za nove družbe- ne odnose in politike skupne uporabe. Kot to tudi navede (str. 261), je pojem skupnega dobra in ustvarjanja skupne- uiiziv-28-2_02.indd 80 12.12.2017 7:50:09 Urbani izziv, letnik 28, št. 2, 2017 81Predstavitve in informacije ga v popolnem nasprotju s pojmom lastništva in prostorske taksonomije, ki temelji na pravnih merilih (lastništvu, dostopnosti  itd.), političnih merilih (oblikah oblasti, ki nadzorujejo prostor) ali ekonomskih merilih (vrednosti, ki jo prostoru pripisuje neki zgodovinsko zakoreninjen sistem tržnih odnosov). V bistvu skupen prostor obstaja kot anti- teza javnemu/zasebnemu prostoru, zato je treba skupen prostor in ustvarjanje skupnega razumeti kot nekaj povsem drugega, kot je dihotomija med javnim in zasebnim prostorom. V nasprotju z drugimi arhitekti avtor priznava, da predmet njegove obrav- nave (tj. skupno dobro) ni konkreten. Pri skupnem prostoru gre za delo v nastajanju oziroma za trajen družbeni proces, zato je treba pojem ustvarjanja skupnega vedno razumeti v povezavi s skupnim prostorom (str.  259). Avtor v zvezi s tem priznava, da je o skupnem prostoru še veliko neznanega: za siste- matično proučevanje tega, kako se nove oblike razumevanja jaza pojavljajo v praksah ustvarjanja skupnega v mestih, je treba še veliko narediti na področju teorije in raziskav (str.  262). Hkrati pa podrobno opiše vse tisto, kar je doslej o tem znanega. Kot trdi, se lahko skupen prostor v fi- zičnem smislu ustvari z ograjenim ali zaprtim sistemom, sam pa daje pred- nost trajnemu procesu ustvarjanja sku- pnega, ki ga poimenuje proces odpiranja (str.  3). Izrecno nasprotuje statičnemu skupnemu dobru in podpira dinami- čen proces odpiranja. Meni, da je treba znanje deliti in da ne sme biti omejeno samo na tiste, ki ga ustvarjajo, ali na po- dobno misleče strokovnjake. Zavzema se za zaprtje vrzeli med proizvajalcem in potrošnikom ter umetniške uprizori- tve, ki umetnika ne ločijo od občinstva ali potrošnikov. Vztraja pri tovrstnem pojmovanju, saj se ustvarjanje skupne- ga pogosto dobro začne, na koncu pa prevzame značilnosti, ki so jim ljudje sprva nasprotovali. Kot primere tega, kako lahko prakse ustvarjanja skupnega pokvarijo skupno, omenja t. i. občinske parke in mestne trge, ki jih vodijo biro- krati, ki trdijo, da to delajo za lokalno skupnost (str.  4). Skupno dobro lahko torej razumemo kot mejne prostore, s katerimi poudarimo prakse ustvarjanja skupnega prostora, ki presegajo ograjenost in se odpirajo novim uporabnikom sku- pnega dobra (str. 5). Avtor o teh značilnostih in naravi sku- pnega prostora v smislu protikapitali- stičnih družbenih odnosov razpravlja v devetih poglavjih, v katerih obravnava tri teme. Prva tema, na katero se osre- dotoči, je ustvarjanje skupnega prosto- ra (prvo in drugo poglavje), pri čemer nakaže vsebino knjige, poda ustrezne argumente (prvo poglavje) in močno zagovarja protikapitalistično prostor- sko-družbeno dialektiko (usmerjeno zoper obstoječe mehanistične okvire skupnega dobra; drugo poglavje). Kot drugo temo (od tretjega do šestega po- glavja) obravnava različne stanovanjske in prostorske prakse, zlasti v Atenah, ki določajo ustvarjanje skupnega do- bra ali pa mu kljubujejo. V nasprotju s konkretnejšo naravo druge teme se pri tretji temi (od sedmega do devetega poglavja) posveča simboličnim praksam ustvarjanja skupnega dobra, vključno s popačenjem javnega prostora, grafi- ti in oblikovanjem drugih podob, s čimer ponudi slikovit vpogled v svet ustvarjanja skupnega dobra. V zadnjem poglavju (str.  259–274) strne ključne argumente, pri čemer poudari potrebo po popolnem zavračanju kapitalizma in drugih oblik nadvlade ter zagovarja raz- širitev skupnega prostora in ustvarjanje skupnega kot edini pristop, s katerim lahko zrušimo skrivnostno moč obla- sti, ki uniči tudi najbolj progresivne posameznike, ki prevzamejo nadzor nad državnim aparatom. V skupnem dobru leži upanje o obstoju sveta brez hierar- hije, v katerem se birokratom ni treba pretvarjati, da so kot drugi uporabniki skupnega dobra (angl. commoners), saj skupno dobro ne pozna birokratov. V knjigi avtor uspešno predstavi, kaj je skupno dobro oziroma kaj bi moralo biti. Loči ga od javnega in zasebnega prostora, njegov analitični prispevek pa je nekoliko manj jasen. Z vprašanjem specifičnih posledic za gospodarstvo in družbo se sistematično ne ukvarja in zgolj na splošno omeni, da bomo z ustvarjanjem skupnega presegli kapi- talizem. Ocenjujem, da avtor v knjigi ne opredeli jasno posledic ustvarjanja različnih skupnih prostorov (tj.  zaseb- nih, javnih, javno-zasebnih, naravnih in umetnih prostorov). Ali ima z vidi- ka političnih in ekonomskih pobud in posledic ustvarjanje skupnih zemljišč enak učinek kot ustvarjanje skupnega produkta dela? Ali se pri ustvarjanju skupnih zemljišč pojavljajo podobna moralna vprašanja kot pri ustvarjanju drugih skupnih dobrin? Če to drži, zakaj je potem denimo Karl Polanyi (2001) zemljišča, delo in denar obravnaval kot posebne pri svoji analizi v delu The great transformation? Zakaj je Henry George (1981) zemljišča in naravo obravnaval kot posebno kategorijo v knjigi Progress and poverty? Stavros Stavrides se s temi vprašanji ne ukvarja, razen da le zatrdi (brez dokazov ali podrobne analize), da niso posebna (str. 34–39). Avtor poleg tega po empirični analizi ne ponudi nove teorije o skupnem dobru, zaradi česar je njegov analitični prispevek spet šibkejši. Proti koncu knjige sicer omeni spolno in rasno diskriminacijo, vendar primere premalo analizira, da bi poka- zal, da skupno dobro dejansko vključuje vse spolne, rasne ter druge manjšinske statuse in identitete. Jasno je torej, da ustvarjanje skupnega dobra preprečuje izkoriščanje, domneve, da preprečuje tudi izključenost v kapitalističnih siste- mih, pa avtorju ne uspe potrditi. Omenjene pripombe glede nenatančno- sti in šibkega analitičnega prispevka pa zbledijo v primerjavi z vsemi odlikami te knjige. The city as commons je knjiga, ki jo morate prebrati, če želite izvedeti več o tej temi, hkrati pa nudi izhodišče za nadaljnje raziskave. uiiziv-28-2_02.indd 81 12.12.2017 7:50:09 Urbani izziv, letnik 28, št. 2, 2017 82 Predstavitve in informacije Franklin Obeng-Odoom University of Technology Sydney, School of Built Environment, Sydney, Australia E-naslov: franklin.obeng-odoom@uts.edu. au Viri in literatura Bollier, D. (2016): State power and commoning: Transcending a problematic relationship. A report on a deep dive workshop convened by the Commons Strategies Group in cooperation with the Heinrich Böll Foundation. Berlin, The Commons Strategies Group and Heinrich Böll Foundation. Dostopno na: https://cdn8. commonsstrategies.org/wp-content/uplo- ads/2016/07/State-Power-and-Commoning. pdf (sneto 12. 9. 2017). George, H. (1981): Progress and poverty. New York, Robert Schalkenbach Foundati- on. Dostopno na: http://schalkenbach.org/ library/henry-george/p1p/ppcont.html in http://schalkenbach.org/rsf-2/wp-content/ uploads/2014/02/Progress-and-Poverty_- -Centenary-Edition-Henry-George.pdf (sneto 14. 8. 2017). Polanyi, K. (2001): The great transformation: The political and economic origins of our time. Boston, Beacon Press. Soja, E. (2003): Writing the city spatially. City, 7(3), str. 269–280. DOI: 10.1080/1360481032 000157478 Biografija Franklin Obeng-Odoom je avtor knjig Reconstructing urban economics (Lon- don, Zed Books), Oiling the urban economy (London, Routledge) in Gov- ernance for pro-poor urban development (London, Routledge). Zaposlen je na School of Built Environment (Universi- ty of Technology Sydney), kjer poučuje urbano ekonomiko. Informacije o knjigi Spletna stran: https://www.zedbooks. net/shop/book/common-space/ uiiziv-28-2_02.indd 82 12.12.2017 7:50:09