Revijo subvencionirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, {t. 415-174/92 {teje revija med proizvode, za katere se pla~uje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Jo`e Vogrinec Jo`e Vogrinec David Morley Michel Chion TEORIJA TELEVIZIJE KOMAJ ZNOSNA LAHKOST TELEVIZIJE SPREMINJANJE PARADIGEM V RAZISKAVAH TELEVIZIJSKEGA OB^INSTVA ZVOK NA TELEVIZIJI ALI ILUSTRIRANI RADIO Michel SERRES Intervju z Michelom Serresom 11 5PRE^ENJE VEDNOSTI 15 Michel Serres 121 NARAVNA POGODBA POPIZMI: ’70 Peter Barbari~ 143 PUZZLE Z NALEPKO "SEDEMDESETA LETA" Jure Potokar 173 ROCK IN GLSBENA INDUSTRIJA V SEDEMDESETIH LETIH Andrej Ilc 179 SEDEMDESETA ­SREDNJI VEK POPU­LARNE GLASBE prikazi in recenzije 195 Michel Serres, LE CONTRAT NATUREL (Igor Pribac) Al Gore, EARTH THE BALANCE ­Ecology and the Human Spirit (Andrej Klemenc) Franacis Fukuyama, THE END OF HISTORY AND THE LAST MEN (Igor Luk{i~) Edvard Kova~, MODROST O LJUBEZNI (Melita Poler) Gorazd Ku{ej, Marijan Pav~nik, Anton Pereni~, UVOD V PRAVOZNANSTVO (Milan Brglez) Marijan Pav~nik, ARGUMENTACIJA V PRAVU (Milan Brglez) povzetki 205 Ob svojem glasnem grmenju duh ~asa ‘e nekaj ~asa {epe~e, da so ujemanja in nasprotovanja v njegovi identiteti samo brkljarija izsekov zgodovine njegovega nastajanja; da sta kontinuiteta in prehodnost, atri­buta njegove domnevne enotnosti, imaginarna konstrukta pripovedo­valca zgodbe. Ko pa v mno‘i~nih medijih grmi in bliska in si nadene podobo, primerno prilo‘nosti, pose‘e po bergli: nenehno govori o de­setletjih. Dvajseta, trideseta, o {tiridesetih obi~ajno pietetno mol~i, pet­deseta, {estdeseta, sedemdeseta, osemdeseta, devetdeseta... O ni~tih {e ni bilo besede. Do zdaj so v ob~ilih, ki ponujajo drobce identitet naj{ir{i skupini kupcev, kraljevala {estdeseta. Na na~in, ki ga ni bilo mogo~e povsem zavrniti, so nam glasbene oddaje, televizija in revije ponujale dogodke, simbole, vzorce in kroje {estdesetih. Potem ko so osemdeseta iz‘ivela svojo evforijo nad brkljanjem vsevprek po zgodovini, so svoj kalejdoskop na prehodu v devetdeseta zaustavila pri {estdesetih. In zanimivo, bolj ko drvimo proti sredini devetdesetih, bolj se prevladujo~i pogled v pre­teklost iz {estdesetih prestavlja v sedemdeseta. Zdi se mi, da so se prodajalci podobic zna{li pred te‘ko nalogo. Zdaj, ko je vre~a stilemov sedemdesetih komaj odvezana, ni videti, da bi bilo iz nje mo~ potegniti veliko uporabnega: sedemdeseta se bodo slabo proda­jala - to dr‘i, kot dr‘i, da v devetdesetih manj kupujemo. Prodajala se bodo slabo, ker so neprepoznavna, kar pa je v njihovi sivini pre­poznavnega, je travmati~no. Lep kos identitete so jim ukradla {estdeseta, ki niso hotela zamreti samo zato, ker jih koledarsko ni bilo ve~. In kaj ostane? Nekaj zgodnjih poganjkov osemdesetih in veliko neprepoznavne sivine. V njej {estdeseta neopazno preniknejo v osemdeseta. Neopaznost tranzita sedemdesetih je vredna pozornosti na ve~ ravneh. Tudi ~e so sedemdeseta samo prehodno obdobje med {estde­setimi in osemdesetimi, ~e njihova identiteta izginja v prime‘u dveh bolj prepoznavnih desetletij, njihovega izginevanja ne moremo spre­meniti v popolno izginotje. Tak{en poskus izni~enja se kon~a kve~je­mu v zgostitvi: obdobje prehoda postane to~ka preloma. Sredi sedem­desetih se {estdeseta prelamljajo v osemdeseta. ^e na sedemdeseta lahko gledamo kot na posmrtno ‘ivljenje protestnih {estdesetih, bi v torej v njih morali prepoznati tudi jasne znake predrojstnega ‘ivljenja postmodernih osemdesetih. Kar danes imenujemo {estdeseta, se v resnici ve~inoma nana{a na kulturne vzorce, ki so nastali ob njihovem izteku, v~asih pa tudi po njem. V sedemdesetih ti vzorci {e ‘ivijo, vendar do‘ivljajo modifikaci­je. Kulturno industrijo je zaradi eksplozij nove senzibilnosti mo~no zaneslo. V svet je po{iljala izdelke, za katere se je zdelo, da bodo skupaj s svetom prej ali slej spodnesli temelje tudi njej. Pa ni bilo tako. Le mo~neje so jo razvejali in strukturirali. Industrija mno‘i~ne kulture je odkrila mlade, novo ciljno populacijo, katere potenciale ­njena identifikacijska iskanja, ki imajo na voljo nara{~ajo~o kupno mo~ -je prej samo slutila. Protikulturne vrednote drobnega segmenta prve generacije povojnih otrok miru so v sedemdesetih postopno postale del mno‘i~ne kulturne ponudbe. Primerno prirejene in diverzificirane so osvajale vedno {ir{e ciljne populacije. Del tistih, ki so poprej pozivali k uporu proti sistemu, se je vanj vklju~il in pri{el do novega spoznan­ja. Deprimirajo~e geslo sedemdesetih je bilo: “You can’t beat the sis­tem”. Establishment je vsrkal vse pobude, ki so se pojavile zunaj njega in nastopale proti njemu, vendar je moral glede vrednot prosto­~asne ponudbe postati manj izbir~en. Razli~nost in celo relativizem vrednot je postal del libertarno reformirane popularne kulture, popu­larnost pa vedno bolj njeno univerzalno merilo. Robert Altman je ‘e v pokennedyjevskih in predreaganovskih ZDA, ko je snemal Nashville, ugotovil, da pevci in politiki v bistvu po~enjajo isto: tekmujejo v pop­ularnosti. V demokracijah je tudi politika nujno del mno‘i~ne kulture, ekstremi pa se v njej obrusijo po mediokritetnem okusu. V sedemde­setih je nastajal svet z manj izboklinami in vboklinami, z manj opri­jemali{~i. Popolnost njegove ponotranjenosti je bila psihoti~na. Terori­zem je bil njegova zlove{~a senca, punk zgodba o tem, kako ga je mogo~e vnov~iti. Zadnji stadij preobrazbe nesprejemljivih skrajnosti {estdesetih v tr‘no uspe{nico sedemdesetih na podro~ju popularne glasbe najbolje simbolizira ABBA. Medtem ko je bila priljubljenost Beatlov {e vedno precej generacijska, je ABBA, njihova naslednica znorela staro in mla­do. Bili so med prvimi, ki so odlo~no odigrali karto spoja glasbe in video posnetkov. Zanje velja, da ni~esar niso prepu{~ali naklju~ju. ABBA ni bila le skupina, temve~ korporacija. Pesmi niso le prepevali in skladali, temve~ so jih tudi sami producirali in jih tr‘ili. Prav zaradi spodobnosti, ki jih je vseskozi odlikovala, pooseblja ABBA kon~no elaboracijo neznosnosti ideje spolne svobode. Njeno nek­danjo {okantnost je sprevrgla v sladko skrivnost. Pol njihovega ~ara je v njihovem (‘enskem) imenu: ABBA, velike za~etnice, ki delujejo kot matemati~ni simboli elementov. [tirje simboli za {tiri ~lane skupine. Niso le matemati~ni: dva sta oglata, dva zaobljena. Prva in druga ~rka abecede zamenjata mesti. Droben intriganten rebus, igra zrcalnih podob, past za libidinalne investicije. Dvakrat po dva enaka simbola razvr{~ata ~lane skupine tako v nedol‘no opozicijo svetlolasih in tem­nolasih kot v manj nedol‘no opozicijo dveh mo{kih in dveh ‘ensk. Kak{no je razmerje med njimi? Kdo je v paru s kom? So homoeroti~na razmerja izklju~ena? Ali pa gre celo za ljubezenski ~etverokotnik swing­erjev in gredo ti [vedi skupaj tudi v posteljo? Waterloo do zadnjega tudi za najbolj pregnane enigmatike. Njihov diskreten nastop je to fantazmati~no seksualno kombinatoriko podpiral in jo hkrati zvra~al v brezspolni svet uniseksa, ki je relativiziral samo relativnost spolov. Sedemdeseta so bila tudi ~as, ko se je vojna v Vietnamu kon~ala. Bolje, iz televizijskih ekranov se je preselila na filmska platna (Voja­kova vrnitev, Apokalipsa zdaj, Lovec na jelene). Pomen televizije je rasel. Vpra{anje odnosa televizijskih posnetkov do zunanjega sveta, ki v njih nastopa, {e ni bilo postavljeno na ravni mno‘i~ne kulture. Kul­tura gledanja televizije se je razvijala ob tehnolo{ki pridobitvi, ki je iz opcijskega dodatka zelo hitro pre{la med standardne dele televizijskega sprejemnika: daljinski upravljalec. Hi-tech couch potatoes brez nje­ga ne bi mogli dose~i popolnosti. Popularni “daljinc” je televizijskemu ob~estvu vsilil sku{njo preskakovanja iz programa v program. [portni prenos je v hipu postal vojno boji{~a, melodrama, risanka. Daljinsko upravljanje programov, ki je omogo~alo sprotno nastajanje transverzal­nega programa po meri gledalca, je na~elo trdnost razli~ne referen~ne vrednosti oddaj. Dokument je postal del neznosne lahkosti spektakel­skega sveta, del monta‘e atrakcij, ki si jo je omislil Veliki re‘iser ­gledalec s prstom na daljincu. Da bi se nam razgrnila medijska osem­deseta, potrebujemo le {e osebni ra~unalnik. Tudi ta je ‘e bil na poti. Dva adolescenta iz San Francisca sta ‘e v prvi polovici sedemdesetih sestavila in prodajala blue box, kontrakulturno napravo, ki je telefon­skim naro~nikom omogo~ala brezpla~ne klice po vsem svetu. Potem ko se je za napravo za~elo zanimati podzemlje, sta jo opustila in raje sestavila drugo kontrakulturno napravo: leta 1975 nastane Apple. So desetletja res kot ljudje, ki pridobijo identiteto {ele, ko odrastejo? Bomo ~ez ~as na dana{nji ~as gledali kot na zrela osemde­seta? Ne vem. Vem pa, da se, ko re~emo sedemdeseta, {estdeseta, gibljemo na ravni pop kulture. Pa ne ‘e zato, ker govorimo o njeni zgodovini, pa~ pa zato, ker o zgodovini popularne kulture govorimo na njen na~in, popularnokulturno. Legende kujemo iz {tevil z ni~lo in ljudskim {tevilom dodajamo imaginarna bitja, ki jih ustvarja deseti{ki {tevil~ni sistem. Ravni razmisleka ne dolo~a predmet, temve~ razmi­slek sam. Govorico o pop kulturi so v preteklosti dolo~ale opozicije med vi­soko in nizko, med elitno in mno‘i~no, med klasi~no in ljudsko, med resno in zabavno kulturo. Pop so kot kdaj prevajali in identificirali v nizkem, mno‘i~nem, ljudskem in zabavnem. Vse oznake skupaj ka‘ejo, da je pop znotraj kulture deloval kot njeno nasprotje, posami~ pa bolj ali manj zgre{ijo. Pop kultura ni nujno zabavna. Med ljudsko in pop kulturo je brezno, ki ga ustvarja vrtin~asto {irjenje tehni~ne reproduktibilnosti umetni{kega dela, globalna telekomunikacijska pove­zanost in klasi~na izobrazba njenih ustvarjalcev. Medtem ko avtohto­na ljudska kultura ‘ivi predvsem v rezervatih in muzejih nacionalnega pomena, je pop vseprisoten. ^e se zdi, da se za nacionalne meje ne meni, je to samo zato, ker spretno prikriva, da je transnacionalnost v njegovi genetski zasnovi. Najve~krat je njegova lingua franca angle{~ina v naj{ir{em pomenu besede, vse pogosteje angle{~ina, ki je ne govorijo nativni anglofoni. [e raje pa se jezikovni identifikaciji svo­jega porekla odre~e in se zateka k neverbalni komunikaciji, ki jo ob­likuje kombinatorika zvenov, podob, gibov in kvaziuniverzalnih sim­bolov, na primer “okroglih” letnic. Veliko te‘je kot nacionalne meje, uradno prestopa pragove posve~enih hramov elitne kulture, na primer univerz. Tihotapsko to po~ne brez te‘av. Popularna kultura kot moder­na medijska kultura zahodne civilizacije je najresnej{i izziv tezi, po kateri nobena kultura ni istovetna sama s seboj. Je res, da se vse, kar je pomembnega, dogaja zunaj mno‘i~ne kulture, ali narobe, da ni ni~esar zares pomembnega, razen tega, kar je mno‘i~no kulturno? Dvaindvajsetega aprila leta 1970 so v campusih ZDA prvi~ delovno praznovali dan Zemlje, sredi desetletja so postali zelo popularni {ejki in petrodolarji. “Pas assez cher, mon fils.” Igor Pribac GLEDANJE TELEVIZIJE Teorija televizije Problem sploh ni v tem, kaj ljudje gledajo. Problem je, da gle­damo. Re{itev je treba iskati v tem, kako gledamo. Verjamem namre~, da se moramo, po pravici povedano, {ele nau~iti, kaj televizija je. (Neil Postman, Amusing Ourselves to Death, 1986) Za pisca Zabave na smrt in pred njo Izginotja otro{tva, dveh med laiki nemara najbolj razvpitih knjig o televiziji v zadnjem de­setletju, je bistvo televizije redukcija slehernega diskurza (zlasti seve­da resnih diskurzov gospostva, torej politike, prava in {ole) na zaba­vo. Rezultat je neopazna sprememba ZDA v huxleyevski krasni novi svet. Glede na mcluhanovsko poanto Postmanovega dela, da so dru‘beni u~inki gledanja ameri{ke komercialne TV nujna posledica spoznavnih prisil in preferenc, inherentnih televizijski medijski teh­nologiji, so gornji stavki pa~ le sklepni retori~ni klic vpijo~ega v pu{~avi. Dosledno prebrani pomenijo, da je s televizijo narobe kratko malo le to, da je televizija. Nau~iti se, kaj televizija je, bi zanj pome­nilo, odu~iti se od gledanja, kakr{nega nam pripisuje on. Prva oseba mno‘ine v ’nau~iti se moramo’ je namre~ samo zna­menje njegove pedago{ke {irine; on ‘e ve, kako je z zadevo, spre­meniti se moramo mi drugi, gledalci. V Postmanovi bibliografiji ni niti enega samega imena, niti enega samega knji‘nega ali ~asopisnega naslova, ki bi izdajalo obstoj raziskovanja konkretnih televizijskih pro­gramov, zvrsti ali ob~instva. O tem no~e ni~ vedeti, o tem se mu ne zdi potrebno ni~ vedeti, ker je sveto prepri~an, da ve, kar je o tem treba vedeti. Te vrste anti-sokratovstvo je pri pisanju in govorjenju o TV vsak­danje in prav to bi nas smelo za~uditi. Nih~e ne pogre{a ve~ vednos­ti o televiziji od tiste, kolikor je premore. Problem pa postane tudi fenomen, o katerem postmanovska vednost ni~ ne ve: od kod ‘e kar nesramne koli~ine raziskav TV v zadnjih 10 ali 15 letih? Floskule o strahovitem impaktu sodobnih medijev, o generaciji, ki je sama zrastla pred ekranom, in podobne vsi poznamo in vemo, da pojasnijo, karkoli si izberemo. Spra{ujem po ne~em drugem, po teo­retski tradiciji (bolje: po tradicijah), od koder je lahko pri{la zahteva po teoretizaciji gledanja televizije. O~itno nikakor ni zadosten pogoj za teoretizacijo gledanja to, da ima{ televizor. Minimalni pogoj, ki pa je zgodovinsko zelo zahteven, je bil odprava pregraje, ki dru‘boslovje in humanistiko lo~i od mno‘i~ne kulture. Tako klasi~ni marksizem kot kriti~na teorija sta bila v kulturi skoraj brez izjeme antipopulisti~na. Statisti~ne raziskave pub­lik so tako v svojih tr‘no motiviranih variantah kot pri vzgojiteljih v imenu dr‘ave videle svoj predmet kot maso, skupek, objekt za pre­delavo - bodisi v potro{nike, bodisi v kulturne in osve{~ene (po meri in v kulturi osve{~evalcev) dr‘avljane. Literarna in filmska teorija sta se ukvarjali z avtorskimi deli, ki jim je bilo mogo~e pripisati umetnos­tno digniteto. Zakaj je pri{lo do preboja in razvoja prav v Veliki Britaniji, ki je {e vedno imperij, kar zadeva medijske {tudije, je vpra{anje, na katere­ga tu ne bomo odgovarjali. Kot spodbudo k razmi{ljanju pa objavljamo odli~en polemi~en pretres aktualnih dilem v koncipiranju gledanja TV v prevladujo~i anglocentri~ni raziskovalni tradiciji (David Morley) ter dvoje divergentnih, a s to tradicijo ne nezdru‘ljivih konceptualnih zastavkov (Jo‘e Vogrinc, Michel Chion). V bli‘nji prihodnosti pridejo na vrsto raziskave slovenskih televizijskih izdelkov! Jo‘e Vogrinc Jo`e Vogrinc Komaj znosna lahkost televizije* Kot ste lahko opazili, nocoj ne bomo gledali niti *(Predavanje na Humanisti~nem simpozi­ televizije niti videa. To bo nekatere izmed navzo~ih ju Filozofske fakultete v zanesljivo razo~aralo. Radi bi se namre~ naslajali. Ljubljani 21. maja 1991) Menijo, da je lahko Humanisti~ni simpozij vsaj nocoj prizori{~e nekak{nega sodnega govora v arhai~nem, na pol teatrskem smislu, ko govornik privle~e pred ob~instvo dokaze v vsej njihovi telesnosti. Ti domnevni dokazi igrajo vlogo relikvij: fascinirajo s svojo prezenco; prikrivajo in navidez ozdrav­ljajo nemo~ besede, da bi prepri~ala z logosom, ~e{: “Glejte! To Razlogi, zakaj vam ni~esar ne ka‘em, bi navseza­dnje lahko bili banalni in ne bi imeli nobenega opravka s predmetom mojega nocoj{njega govora. Pa vendar; ~e se ho~em ukloniti humanisti~ni tradiciji, ki jo na tem kraju ohranja teorija, moram najti tehtnej{i razlog. Teoretik ne sme navajati nezadostnih razlogov, ker niso zadostni razlogi; najti mora zadosten razlog ­~e ne, ni teoretik. In zadosten razlog lahko najdemo - {e ve~, spodobi se, da ga i{~emo in najdemo prav v humanisti~ni tradiciji. Zanjo bo dokazovalni govor prepri~evalni govor. Ekspozicija, ki si ne bo mazala rok {e z nekak{nim kazanjem ne~esa. Naj ne bo ni~esar med mojim govorilom in va{im posluhom, kar bi motilo ugodje te preproste, zdi se, da ~isto temeljne komunikacije v ~isti sinhroniji: eden govori, drugi poslu{ajo. Po koncu predavanja so na vrsti vpra{anja iz publike. To je novove{ki dodatek. Napaja se iz predsodka o enakosti med ljudmi, katerega korolarij in vnazaj podstavljeni temelj je normalizacija med~love{ke komunikacije. Norma slednje je poslej reverzibilni dialog v ‘ivo: ~e zdaj jaz govorim in ti poslu{a{, bo{ potem ti govoril/a in jaz poslu{al/a. Vzdr‘imo {e malo pri tej razse‘nosti dokazovalnega govora humanisti~ne provenience, ki bi jo imenoval odpovedovanje ostentativnosti. Odpovedovanje trikom, kakr{en je razkazovanje materialnih doku­mentov. ^e smo natan~ni, moramo priznati, da je govori in katere strune ubira. Tisto, o ~emer sem se namenil govoriti, pa niso primerki nekak{ne televizijske umetnosti ali umetelnosti. Govoril bom o gledanju televizije. televizor za tistega, ki govori o televiziji, lahko instrument, in da namesto kratko malo ’govor’, nam ‘e sama svoja metagovorica, hkrati pa svoje je ‘e sama svoja Ugovor, da je za govor o TV televizor instrument in ne masivno dopolnilo govornikovi jecljavosti, bi dr‘al, ~e bi vam nocoj kanil govoriti o tem ali onem konkretnem posami~nem primerku televizijske produkcije in bi citiral, kaj ta primerek ka‘e ali Preden postavim skrajnje vsakdanje vpra{anje, ’Kaj se pravi gledati TV?’, bo treba precizirati, kot kaj postavljam to vpra{anje in pred kom. Postavljam ga kot eden izmed vas v na{i skupni izku{nji: gledanje televizije smo izkusili dodobra in {e ~ez in izku{amo ga vsak dan. Prepri~an sem sicer, da jih je tu vsaj nekaj, ki se pri sebi na tihem izklju~ujejo iz skupnosti, ki jo pravkar cimpram skupaj, saj gledajo televizijo karseda malo ali sploh ni~ in {e svojim otrokom jo previdno dozirajo. Ne boste se izmazali! Prav to va{e ravnanje, izogibanje u~inkom TV, za katere menite, da veste, kak{ni so - in menite, da to veste bolje od onih, ki zijajo v svojo {katlo vztrajneje od vas, ali pa vsaj, da imajo {ibkej{o voljo od vas - prav to va{e ravnanje dela iz vas negative zasvo­jencev s televizijo (~e se izrazim v va{em `argonu), odsvojence od TV. Priznavate u~inke televizije. Vas, ki se ji upirate, so dosegli {e bolj: va{a vera glede TV je mo~nej{a. Pravzaprav Komaj znosna lahkost televizije zanimiv rezultat `e kar za za~etek, kajne: gledanje televizije pri udele`encih pove~ini predpostavlja (ravnanje izjem pa pred­postavko potrjuje a contrario ) {ibko voljo in nagnjenje k indiferenci v zadevah vere. A prelo`imo to na kdaj drugi~. Raj{i iz pravkar spoznanega povzemimo nauk: ni ga, ki ga u~inki televizije kot sive eminence vsakdanjosti ne bi zadeli kar blizu njegovega bistva, namre~ v zadevah vere in svobodne volje. A to je bil eksplicitni nauk. Implicitni nauk vle~em iz te`ko zadovoljiti, navadno ne `ele ve~, nego je premorejo. Da bi se v tem vsi hkrati motili, se ne zdi verjetno; verjetneje je, da je zmo`nost pravilne presoje TV in razlikovanja dobrega programa od slabega - in prav to imenujemo vednost o televiziji - po naravi enaka v vseh ljudeh. Potemtakem razli~nost na{ih mnenj o TV ne izvira od tod, da so eni zahtevnej{i gledalci od drugih, marve~ le iz tega, da ubirajo na{i prsti na daljinskih upravljalcih razli~na pota, in da torej nimamo pred o~mi istih oddaj.” jo. Da bi se v tem vsi hkrati motili, se ne zdi verjetno; verjet­neje je, da je zmo`nost pravilne presoje in razlikovanja resnice od neresnice - in prav to imenujemo zdravo pamet ali razum ­po naravi enaka v vseh ljudeh. Potemtakem razli~nost na{ih mnenj ne izvira od tod, da so eni razumnej{i od drugih, marve~ le iz tega, da ubirajo na{e misli razli~na pota, in torej nimamo na umu istih re~i.”1 dejstva, da ste me zdajle vsi razumeli, ne da bi bil moral vednost o televiziji: ni ga, ki je ne omnia mea mecum porto ~loveka pred koncem Razprave o metodi enkrat za vselej “Zdrava pamet je od vseh re~i na tem svetu porazdeljena najbolj enakomerno: vsakdo namre~ meni, da je ima v tolik{nem obilju, da si je celo tisti, ki jih je v vsaki drugi stvari zelo te`ko zadovoljiti, navadno ne `ele ve~, nego je premore­ Postavimo zdaj prave besede na prava mesta in videti bo takole: “Vednost o televiziji je porazdeljena enakomerno: vsakdo namre~ meni, da je ima v tolik{nem obilju, da si je celo tisti, ki jih je v vsaki drugi stvari zelo [ele zdaj, ko smo ‘e sredi zadeve, lahko odlo~itev, da nocoj ne bomo gledali TV, pojasnim z dovolj tehtnim razlogom: ker je vednost o televiziji hkrati vsesplo{na, pa obenem pri vsakomur malo druga~na, ~e ‘e ne idiosinkrati~na. Govor o gledanju televizije mora zdr‘ati brez hkratnega gledanja TV, saj bi bilo gledanje po 1 Descartes 1957: 31. 2 Masterman 1984: v. 3 Cazeneuve 1962: 28. 4 ibid. ga bomo zadovoljevali, obenem {e vzgajali.”3 Cazeneuve je brez cinizma verjel, da bo sprotno ugotavljanje mnenja gledalcev o programu omogo~ilo feedback med publiko in televizijci; televizijcem bo to omogo~ilo, da bodo gledalcem na dostopen na~in posredovali kar najvi{je vrednote. Od tod izpelje, da je v dr‘avi bolje imeti en sam dobro nadzorovan program kot ve~ razli~nih. Ob~instvo je za Cazeneuva in druge skrbni{ko razpolo‘ene sociologe TV sicer causa finalis televizije, samo ne tole banalno ob~instvo, ki gleda 3x3, pa~ pa ono sublimno ob~instvo, ki ti~i kot potenca v mediokriteti.4 “Da bi dvignili okus poslu{alcev radia in gledalcev TV, moramo imeti mo`nost, da vplivamo na njihove navade, zaradi ~esar kajpak tvegamo, da jih ne bomo vselej takoj zadovoljili. (...) Treba je poznati obna{anje in `elje ob~instva, da ga bomo takrat, ko Jean Cazeneuve je l. 1962 v knji‘ici, ki so jo kot uvod v so­ciologijo RTV prevedli tudi v SFRJ, sociologiji TV nalo‘il tole vzvi{eno poslanstvo: Takole naklonjenost piscev do njihovega predmeta je mogo~e razumeti kot reakcijo generacije, zrasle pred televizorjem, na nasprotno dr‘o velike ve~ine zgodnjih razpravljalcev o TV. Ti so se brez zadr‘kov postavljali za skrbnike javne morale, okusa in mere. televizijskih mitov. Govoriti o TV mitih se pravi govoriti v terminu Barthesovih Mitologij in avtorjem zbornika, ki so se pri Barthesu zgledovali, se je zdelo primerno, da se mu oddol‘ijo s posvetilom: “V ‘iv spomin Rolandu Barthesu, ki je razumel, da mora biti kritik hkrati tudi fan.”2 Vpra{anje eti~ne dr‘e do gledanja ni niti najmanj nedol‘no. Nasprotno: napa~no razmerje do gledanja je ovira za vzpostavitev teorije o televiziji. Tako se je pred leti gru~ica britanskih piscev o televiziji odlo~ila natisniti zbornik kratkih obravnav tamkaj{njih festum. Med gledanjem lahko o TV razmi{ljamo samo takrat, kadar je program dovolj zani~, da nam pu{~a prilo‘nost za kaj takega. eni plati nepotrebno, ~e{, saj vsi vemo, kako je s tem, po drugi plati mote~e, saj to vsakdo ve na druga~en na~in in bi ga gledanje kve~jemu potrdilo v njegovi vednosti, namesto da bi mu omogo~ilo, da pogleda na svoje gledanje od zunaj, namre~ skoz lastna u{esa. Pogledati na svoje gledanje od zunaj: to je nujni in gledanju TV govorimo, pi{emo, razsojamo {ele post ki sem govor sestavljal. Vsi smo na istem, da o torej le za vas, ki me poslu{ate, marve~ tudi zame, zadostni pogoj za oprijemali{~e teorije o TV. Ne velja Komaj znosna lahkost televizije Razumevanju dr‘e, ki zahteva, naj bo kritik obenem fan, pa se nemara najbolj pribli‘amo, ~e angle{ko skraj{anko podalj{amo v njen latinski vir: fanaticus je obseden od bo‘anske sile, zato nimamo razlogov, da ne bi imeli za iskrene fans, ki so od svojega predmeta obsedeni in se vadijo v diskurzu, ki ho~e biti notri v svojem predmetu (kot so rekli punkerji: “Tle ni kej {tekat - al’ si in, al’ si pa out! ”). Fascinirani diskurz je dokument o viru in zadetku fascinacije. Kadar je kritika tak diskurz (in kritika je tak diskurz veliko bolj, kot pa je ponavadi pripravljena priznati), tedaj je kve~jemu verbalizirana konzumpcija, ne teorija. Niti najmanj se mi ne zdi potrebno, da bi za pisanje o TV moral biti navdu{en posameznem primeru fasciniranec Barthes sam ali poljubni naslovljenec mita) skoz osamitev mehanizma fascinacije. Bar­thesovo stali{~e ni: “Uf, tole me fascinira, napi{imo, kako me fascinira”, ampak: “Kako (,da) to fascinira?” Barthesovi posnemovalci so v nevarnosti, da prak­ticirajo kritiko kot opravi~evanje ali legitimiranje predmeta pisanja. Z njimi se ni te‘ko solidarizirati, ~e pomislimo, da so najbolj fascinantna prav tista Barthesova dela, kjer se je pustil najbolj fascinirati, 7 kakor Chambre claire 6 ali L’Empire des signes. Vendar tam, kjer izolira mite ali fascinacije, Barthes sam ni ali vsaj ni ve~ fascini­ran. In televizija - televizija nasploh, televizija kar tako, televizija v usedlinah od gledanja, ki jih je nalo‘ila v nas - ne fascinira. 5 Barthes 1957. V angle{~ino so bile Mythologies prevedene 1972. leta in sedemdeseta so tudi obdobje masivne recepcije Barthesa v Britaniji. 6 Barthes 1980. Knjiga je medtem iz{la v sloven{~ini: Camera lucida. Zapiski o fotografiji (prev. Zoja Sku{ek, Studia humanita­tis, 1992). 7 Barthes 1970. Hvale‘en sem za ugovor, ki sem ga pred kratkim sli{al na seminarju: “Gledal sem Laurie Anderson na TV in me je fascinirala; kako lahko re~ete, da TV ne fascinira?” Gre prav za razliko med TV in tistim, kar TV prena{a. Punkerja bo punk na TV fasciniral zaradi punka in ne zaradi TV; prav tako tenis zaradi igralcev in Kaj bi sploh bila fasciniranost s televizijo? Najustrez­nej{a podoba, ki mi pride na pamet, je pun~ka iz filma Poltergeist, ki pozno zve~er, ko vsa dru‘ina spi pred praznim ekranom televizorja, stoji pred njim in bulji vanj, ’demonizirana’ od stati~ne elektrike ali, ~e ho~ete, ’‘arkov’ z ekrana. Kako bi moglo in ~emu sploh naj bi fasciniralo nekaj, kar se vle~e skoz 24 ur vsak dan in je torej koeksten­zivno z ‘ivljenjem, kar se da izklju~iti, o ~emer se da ne-misliti, kar pa je mogo~e tudi dopustiti in trpeti, upajo~ in vedo~, da ni hudi~, da ne bi na{li, ~e le v ravno pravem trenutku pritisnemo na gumb, svojega u‘itka? Vztrajam torej, da je modus gledanja TV ’komaj znosna lahkost’: televizija se nam vdaja brez odpora, vselej ’pademo skoz’ in se bodisi ulovimo na kaj, kar nas fascinira, bodisi i{~emo naprej, bodisi (za zdaj) odnehamo. Poskusimo zato s primerjavo, ki je V eseju Ko grem iz kina je izvrstno izlu{~ena figura filmskega gledalca: kot buba v kokonu je v ~rnini kinodvorane, sam s fascinacijo, ki se mu s platna ka‘e kot njegova. Na mestu, kjer ho~e Barthes poudariti njegovo iztrganost vsakdanjosti kot pogoj za fasciniranost, potegne v primerjavo kontrast z okoli{~inami navadnega gledanja televizije: 8 Barthes 1987: 8. 9 Barthes je to pisal, {e preden je video bistveno modificiral gledanje televizije. Med drugim je zapletel vpara{anje eroti~nega na TV: omogo~il je privatno, od TV postaj, njihovega programskega ritma in dosega izolirano uporabo malega zaslona in vsebinsko in ~asovno izbiro, kdaj in kako se ukvarjati s skopi~nim samozadovoljevanjem. “Pomislimo le na nasprotno do`ivetje: tudi na TV predvajajo filme, a brez vsakr{ne fascinacije: ~rnina je tu zradirana, anonimnost potla~ena; prostor je doma~, artikuliran (s pohi{tvom, znanimi predmeti), ustaljen: erotizem - njegovo lahkotnost, neizpolnje­ samoumevnega antifamiliarizma neke zdaj ‘e ne ve~ samoumevne libertarne ideologije. A ~emu slu‘i karikiranje v tem hipu Barthesove argumentacije? @rtev kontrastiranja v tem trenutku ni niti neposredni modus gledanja, niti specifi~ni na~in produkcije podobe na zaslonu itn., ampak intersubjektivno okolje gledalca pri gledanju. Iz primerjave izhaja - ~e {e sam pokarikiram - da ’pred televizorjem nisi sam’. Z Barthesom rade volje sogla{amo, da filmi na TV zgubijo fascinantnost, ki veje s platna kinodvorane, saj dobro vemo, da je mogo~e filme na TV u‘ivati edino toliko, kolikor v nas evocirajo spomin na afekte, ki so jih v nas zbudili, ko smo jih gledali v kinu. Okoli{~ine pa, ki zadenejo gledanje filmov na TV, zadenejo cum grano salis tudi gledanje drugih re~i po TV 9, medtem ko bi predva­janje vsakodnevnega televizijskega repertoarja v kinodvorani Barthesovega gledalca iz bube v kokonu kaj kmalu preobrazilo v navadno te~nobo, kakr{na je sicer: si ga predstavljate, kako hitro bi bil ob fascinacijo ne le, ~e bi mu dali gledati dnevnik, pa~ pa celo, ~e bi mu pred filmom kot aperitiv servirali obi~ajno televizijsko uvodno modrovanje? Tisto, kar imenuje Barthes v navedenem odlomku Dru‘ina z velikim D, nima nobenega opravka z dru‘ino z malim d. Njegov opis ne zgubi veljave, ~e je gledalec samski, in tudi pribli‘anje okoli{~in gledanja tistim v kinu (zatemnitev, ~im ve~ji zaslon s ~im bolj{o lo~ljivostjo slike, ...) ne bi odstranili ’Dru‘ine’, {e vedno bi bila nekako navzo~a. To nam daje misliti, da gre za afekcijo, ki izvira iz samega televizijskega dispozitiva. nost, bomo bolje izrazili, ~e re~emo: erotizacija kraja - je izrinje­ 8 Seveda bi lahko Barthesu o~itali, da hudo karikira. ^e ne, bi mu morali pripisati {e vse kaj bolj neprijetnega, kakor, denimo, da Dru‘ino personifici­ra in demonizira - ~emu bi reva te‘ila subjektu s televizijo, ni razumljivo z druge pozicije kot iz Televizijskega dispozitiva tu ne gre razumeti kot skupka omejitev percepcije, ki izhajajo iz omejitev uveljavljene tehnologije, zlasti majhnosti zaslona in slab{e lo~ljivosti slike v primerjavi s projekcijo filma na platno v kinodvorani. Da velikost in oblika okvira determinirata, kaj, kako in koliko je mogo~e postaviti v okvir, ~e naj bodo dose‘eni optimalni za‘eleni vizualni efekti, je Komaj znosna lahkost televizije ‘e dolgo znano iz likovne teorije.10 [tevilni pisci o TV11 opozar­jajo, da so nekatere zna~ilnosti ali tipi~nosti televizijskega dis­kurza v zvezi z dimenzijami ekrana in s slab{o sliko. Omenjajo, da televizijski ekran slabo prena{a splo{ne plane in da televizij­ska re‘ija in monta‘a zahtevata zlasti v ’dramah’ koncentriranje na dialoge, najraj{i v interierjih, kjer predstavitvenim posnetkom oseb, ki se pogovarjata, ponavadi sledijo bli‘nji plani obraza vsakokratnega govorca, pri ~emer pride do rezov, ko se govorca zamenjata ipd. (polje-protipolje, spoji na osi pogleda itn.). Kljub temu, da, denimo, Fiske12 te in nekatere druge re‘ijske principe, ki jih zajame z imenom ’televizijski realizem’, {teje za ’ideolo{ki kod reprezentacije’, se mu le zdi samoumevno, da jih zahtevajo naravne (in) tehni~ne okoli{~ine gledanja, “ne ravno impozantna televizijska slika in tipi~ni na~in njenega sprejemanja”13. Ti dve omejitvi res nista brez u~inkov na na~in produkcije gledanja televizije, nikakor pa ne moreta gledanja aficirati z Dru‘ino. Ubral bom drugo pot in sledil Rastku Mo~niku, ko se je oprl na Scheferja in bistveno radikaliziral Barthesovo idejo o kinematografu kot ~rni {katli, kjer je subjekt zaprt s podobo v dualnem razmerju. Mo~nik izpelje, da “stroj v umetnostni rabi proizvaja protislovje med ideologijo kot zahtevo (diskurzom) in ideologijo kot substanco (strojem), proizvaja torej protislovje ideologije s seboj samo.”15 torej nizajo predstave, Vorstellungsrepraesentanten, pulzija je alienirana v vrtenje filmskega koluta, afekte pa priskrbi gledalec sam... Moment verovanja se v filmu prav tako umesti v teh­nologijo samo, kar pomeni, da to ni ve~ zunanja predpostavka 10 Npr. Schapiro 1971. 11 Npr. Fiske in Hartley 1978, Ellis 1982, Fiske 1987. 12 To stori v prvih poglavjih Television Culture, kjer tudi reinterpretira inicialno debato o televizijskem realizmu v ~asopisu Screen 1981. leta. Gl. Fiske 1987. 13 Fiske 1987: 27. Kinematograf je tak stroj, kjer tehnologija postane “tehnologija diskurza samega”, “substancializirana ideologija”: kot udejanjeni “model mehanizma fantazme, v katerem ... individua, ki bo interpeliran v subjekt, `e ~aka predpisani sede`... Na platnu se 14 Mo~nik 1983. Jean-Louis Schefer, L’homme ordinaire du cinema, Pariz, 1980. Gl. tudi Mo~nikov intervju z njim: Ekran 12, 1983. 15 ibid. ideolo{ke operacije, ki jo mora individuum prinesti od drugod, tj. iz drugih ideologij in na katero bi pa~ moral ’medij’ sam slepo staviti... Kino to ’objekti­vacijo’ vere dose`e tako, da klasi~no nasprotje med ma{ino in zunajma{insko (individualno) vero prenese v ma{ino samo (kakor prenese v notranjost sa­mega mehanizma `e tudi inter­pelaciji podvr`enega posamez­nika, tj. subjektivni faktor).”16 Navezavo na televizijo nam bo omogo~ila prav radikalna umestitev gledalca v kine­ matograf: ‘e iz vsakdanjega izra‘anja, ko re~emo, da smo gledali film (nismo gledali kinematografa; v kino smo kve~jemu {li) in da smo gledali televizijo (nismo gledali televi­zorja, ~eprav smo buljili vanj; in ~eprav smo morebiti gledali film, vmes pa preklapljali na MTV, bomo, ~e nas bo kdo vpra{al, v katerem kinu smo videli tainta film, odgovorili, da smo ga gledali na televiziji), razberemo neskladje: nekaj sili v primerjavo filma s televizijo, ~etudi televizija kot ’ma{ina’ sodi na isto raven kot kinematograf, medtem ko sodi film kot ’vsebina’ kina na isto raven kot ’vsebina’ TV, se pravi tisto, kar je na programu. Gledalec je za kinematografski dispozitiv mo~no druga~na figura kot za televizijski: o osebi, ki je danes ob 18h stopila v kino Union v Ljubljani, kjer sedi na 13. sede‘u v 13. vrsti in gleda Kostnerja, kako Ple{e z volkovi, po treh urah pa bo {la domov, no~e Komaj znosna lahkost televizije kinematograf ni~esar vedeti. Vsak film posebej prina{a v kinodvorano s seboj lasten diegetski prostor in ~as17 in da se subjekt v njem znajde, zado{~a splo{ni pogoj inteligibil­nosti filmov, namre~, da je nezavedno strukturirano kot govorica; kaj bo konkretno utrpela permanentna avtobiografija slehernika pod vtisom podob, ki se med gledanjem lepijo vanjo, ni ne stvar filma, ne kinemato­grafa; nezavedno vna{amo v kino na lastno odgovornost (Mo~nik). Televizija ni sicer ni~ manj substancializirana ideologija kot kinema­tograf, a njeno polje u~inkovanja je vedno hic et nunc, modus, ki bi mu lahko rekli sinhro­niziranost z aktualnim ~asom gledal~evega gledanja. Ta sinhroniziranost v kontrastu z zunaj~asnostjo gledanja filma v kinu je povezana s tem, da televizijski gledalec ni notri v televizijskem mehanizmu, marve~ sta TV in gledalec drug za drugega zunaj. 18 Za radiotelevizijo je konstitutivno, da oddaja program, v zvezi s tem pa tudi, da ga napoveduje, torej da ga vnaprej konstituira kot sleherni trenutek sinhroniziranega z vsakodnevnim ‘ivljenjem svojih domnevnih ^e je obiskovalec kina ’evakui­ ran’ iz kronotopa `ivljenja, da bi se potopil v zunaj~asno feti{isti~no iluzijo, pa radio in televizija svoje sporo~anje naslavljata na kraj, ki je zanju zunaj in se mu moreta pribli`ati le na razdaljo med televizor­jem in gledalcem pred njim, med radijskim 16 ibid. 17 Glede pojma diegeze gl.: Vrdlovec 1983. 18 Seveda so koeksten­zivnost TV z vsakdanjim ‘ivljenjem pisci o TV opazili ‘e pred ~asom (npr. Ellis 1982). Sinhroniziranost pa je tu koncept, ki opredelju­je specifi~nost televizij­skega dispozitiva. Izhaja iz Benvenistovih (Benveniste 1988, zlasti poglavja v razdelku “^lovek v jeziku”) ugotovitev o subjektiviteti v govorici. Tako ob obravnavi glagolskih oseb kot ob pretresu narave zaimkov in deiktik ter problematike izjavljanja sploh Benveniste utrjuje status akta izjavljanja ter njegovega mesta kot samonana{ajo~e se instance, glede na katero so organizirane koordi­nate inteligibilnosti diskurza. Kot lingvist razumno abstrahira, ko predpostavi, da je polo‘aj, iz katerega izhaja, polo‘aj dialoga v ‘ivo, kjer se govorec in poslu{alec izmenjujeta in se torej njuna izjavljanja z medsebojno koordinaci­jo uskladijo, ’sinhronizi­rajo’. Vsak drug polo‘aj ­monolog, dialog s ~asovnim odlogom v obliki pisemske izmen­jave, vsakr{na bralna, interpretativna aktualiza­cija zapisanega - bi bistveno zapletel problematiko komuni­kacije med po{iljalcem in naslovljencem sporo~ila (tu uporabljam Jakobso­nove koncepte v prevodu Z. Sku{ek, gl.: Jakobson 1989). Kakor je jasno, da je na tak ali druga~en na~in naslo­vljenec zmeraj ‘e zvo~nikom in poslu{al~evim u{esom. Zato posku{ata produkcijo svojega izjavljanja prikriti in ga virtualno kar najbolj prili~iti aktualnemu ~asu, kraju in poziciji poslu{alca oziroma gledalca. ^e knjiga vle~e bralca in kino gledalca v svoj diegetski univer­zum, pa RTV prikriva diegezo in maskira izjavljanje za deklarira­no pozicijo, ki posku{a posnemati realno navzo~nost gledal~evega (poslu{al~evega) sogovornika v dialogu. Dialoga, za kakr{nega skupaj z lingvisti in ideologi komunikacije sploh predpostavlja, da je model (ne le) govorne komunikacije sploh (enakopravnost in reverzibilnost vlog govorca in poslu{alca, ki da si izmenjujeta sporo~ila o temi njune komunikacije). Televizija kot instanca ne more vedeti, kaj po~ne gledalec pred televizorjem (~e je sploh tam). Raziskave ka‘ejo, kar vemo ‘e vnaprej: “Allen je ugotovil, da kdorkoli je v sobi, kak{no petino ~asa sploh ne gleda proti televizorju. Poro~al vnaprej{nji odgovor na njegovo vpra{anje, zahtevo, ‘eljo..., ne glede na to, kaj mu pravkar ka‘e. Situacija je virtualno prili~ena dialogu v ‘ivo, kakr{en je tiha podmena komunikacijskih shem v lingvistiki, obogatena s posnetim zvokom in sliko, ki spremljata govor ’prav kakor v ‘ivljenju’. nantni modus televizijskega govora sploh. Direktni nagovor ni le naprava, s katero TV postaja za~ne in kon~a vsakodnevno predvajanje sporeda, marve~ vabi h gledanju programa nasploh med posameznimi oddajami, vabi h gledanju posameznih oddaj tik pred za~etkom oddaje, je dale~ najbolj bistveni modus nas­lavljanja v celi vrsti televizijskih form: v poro~ilih, dokumentarnih oddajah, kot komentar pri {portnih prenosih, kot gostiteljeva beseda pri zabavnih oddajah ali pri razgovorih v studiu itn. je, da otroci pred televizorjem ’jedo, pijejo, se obla~ijo in sla~ijo, 19 Vendar taki podatki zamegljujejo naravnanost televiz­ijskega sporo~anja na virtualnega aktualnega gledal­ca. ^e je differentia specifica prikazovanja filmov na TV prav direktni nagovor, s katerim TV gledalcu izro~i film v gledanje tu in zdaj, tedaj je to domi­ Nagovor je privilegirani na~in, kako iz programa, pa naj gre za katerokoli zvrst, narediti program za virtualnega aktualnega gledalca. S tako naperjenostjo se TV kot po{iljalec sporo~ila postavlja na raven, ko je za gledalca, ki se vklju~i v program, vedno ‘e Kajpak ni treba, da bi gledalec zares postavil vpra{anje; dovolj je, da zija v ekran. Prej ali slej bo bolj ali manj intenzivno stekel mehanizem indukcije u~inka odgovora na vpra{anje, pote{itve radovednos­ti, izpolnitve zahteve, ... Izberimo nala{~ banalen Komaj znosna lahkost televizije zgled: nikakor ni treba, da smo posebni ljubitelji vremenskih poro~il, zado{~a, ~e nas ob~asno doleti, da jih sli{imo, skratka, da za nas v principu izvirajo z malega ekrana. Prej ali slej bomo -recimo, preden se odpravimo zdoma - postavljeni v situacijo, ko se bomo vpra{ali, ali naj pod suknji~ oble~emo jopico, ali naj vzamemo s seboj de‘nik? V takem polo‘aju ni nujno, da nam bo dovolj stopiti na balkon in se odlo~iti po lastni izku{nji, ampak se bomo posku{ali spomniti, kak{no vreme so v~eraj zve~er napovedali v TV Dnevniku. Od tod pa smem izpeljati, da se je virtualno ‘e v~eraj zve~er v nas induciralo vpra{anje k ‘e danemu odgovoru, kak{no bo vreme naslednji dan. Skratka, nikakor ni treba, da uganjamo nami{ljene dialoge s TV, ker to za nas ves ~as po~ne TV. Videli smo, da efekt indukcije vpra{anja na dani odgovor predpostavlja nachträglichkeit in virtualnost vpra{anja. Odgovor je tisti, ki strukturira virtualno vpra{anje. Lacanova shema20 simbolne komunikacije je najnavadnej{i na~in funkcioniranja RTV.21 Tisto, kar communication research najbolj moti pri radiu in televiziji, da namre~ ni neposrednega stika med po{iljateljem in naslovljen­cem sporo~anja, da njuni vlogi nista zamenljivi ipd., je prav temelj uspe{ne - se pravi, z Lacanom, sre~no zgre{ene - komuni­kacije med televizijo in njenim gledalcem. Eden nikoli ne vpra{a, na kar mu drugi zmerom ‘e odgovarja. Za funkcioniranje RTV je nujen pogoj razcepljenost subjekta. Ker ne ve, kaj ‘eli, lahko kadarkoli vklju~i televizijo. Sezam, ki se mu je odprl, mu govori: “Vpra{al si me, kaj ‘eli{, in ka‘em ti odgovor: tole. Ker te odgovor ne bo zadovoljil, bo{ iskal odgovor naprej in gledal TV.” Kot pri bratih Marx sicer nismo dobili odgovora na vpra{anje svoje ‘elje, imamo pa zato televizijo. [e ve~: nezadovoljstvo ob gledanju je nujni u~inek televizijskega dispozitiva in temelj uspeha TV. ^e si prikli~emo v spomin Mo~nikove besede o kinematografu, lahko odgovorimo, zakaj je med substancializirani­mi umetnostnimi ideologijami televizija tako superiorna: ker ravnodu{no prenese sleherno umetnost ali neumetnost, ki jo pa~ prenese, uprizarja protislovje ideologije same s seboj v splo{ni obliki, kot protislovje med njeno ’neposredno’ in ’preneseno’, se pravi televizijsko, formo. Zato je ’umetnosten’ ves program, kar ga je, ves ~as - tako ga tudi gledamo in zato tudi re~emo, da gledamo televizijo, en bloc, ne pa nekak{ne primerke televizijske umetnosti. Tak polo‘aj pa je docela nov in izjemen v primerjavi s konzumpcijo v vsej poprej{nji umetnosti, vklju~no s filmom - le radio je na istem kot TV. impliciran v po{iljal~evem diskurzu, da pa je, z druge strani, to, da sem sporo~ilo zmeraj ‘e prebral, pa ~etudi narobe, sploh pogoj, da menim, da sem sporo~ilo sploh prejel in da sem se potemtakem pripravljen najti v po{iljal~evi implikaciji, pa nas kinematografska, radijska in televizijska tehnologija, kolikor so substancializirane ideologije, kjer je vnaprej predpisano, kam in kako se individuum lahko umesti kot subjektni moment, obvezujejo, da dolo~imo moduse izjavljanja in komuni­kacije, kakr{ne predpisu­jejo njihovi dispozitivi. 19 Comstock 1980. 20 Lacan 1978 in drugod. 21 Ker se radijski komunikacijski dispozitiv glede tega ne lo~i od televizijskega, lahko ponekod govorimo o RTV namesto posebej o radiu in/ali televiziji. PRIPIS (februarja 1993) Besedilo predavanja ­razen v prvem delu, ki je bil napisan posebej zanj ­temelji na poglavju “Gleda­lec” iz magistrske naloge na oddelku za sociologijo na FF v Ljubljani: Televizija kot infor mativni ideolo{ki aparat dr`ave: analiza ideolo{kih mehanizmov Dnevnika TV Slovenija Pri~ujo~a objava je prva. Besedilo je provizori~no in napisano v naglici. Zdaj bi marsikaj napisal druga~e. [e vedno pa menim, da je pra­vilno izhodi{~e za teorijo televizije. Njegovi koncepti so bili resda skovani skoz branje besedil, kjer ni niti besedice o TV, zato pa ve~ kot dovolj o statusu med~love{ke komunikacije in implikacijah za subjekt. Povod za objavo pa je lahko, da je predavanje ‘e izzvalo revolt pretenzije po prav{njem pisanju o TV. @e kar v prvih stavkih knjige ^as televizije (Znanstveno in publicisti~no sredi{~e, Ljubljana, spomladi 1992) Breda Luthar (brez navedbe mojega imena in z zgovornim lapsusom glede naslova, ki je bil zanjo “Neznosna (pod~. J.V.) lahkost televizije”) postavi tisto, kar je sli{ala, za zgled “razsvetljenskega purizma” (navednice B.L.), ki je po njenem “zna~ilno stali{~e intelektualcev komunikologiji sorod­nih strok”. Za tako stali{~e “nenaklonjenost televiziji nasploh in nepoznavanje njenega programskega menuja velja za pona{anja vredno lastnost, ki naj bi govorila o duhovnem bogastvu in izobra‘enosti sogovornika. ^e priznavajo {e nekako pravico obstoja televizijskim informativnim oddajam, pa o televizijski popularni kulturi ne gre re~i prav ni~ dobrega... Temu eti~nemu stali{~u le‘i v osnovi temeljna dihotomija med visoko in popular-no kulturo..., obenem pa vsaj za na{ intelektualni prostor velja, da vsakokrat, ko razpravljajo o televiziji, govorijo o televiziji nasploh”. Skratka, prav zgornje besedilo ji slu‘i za negativni zgled, nasproti kateremu afirmira sebe kot prakti~arko medijskih {tudij, ki se sklicuje na svoj postmoderni okus in “ugodje, ki ga avtorica ob~uti ob gledanju nove televizije”. Komaj znosna lahkost televizije Ob taki uporabi svojega dela sem bil skrajno neprijetno presene~en. Toliko bolj, ker sem vedel, da si je Lutharjeva precej pred objavo svoje knjige sposodila izvod moje magistrske naloge in sem pri~akoval, da bo v njenih teoretskih izhodi{~ih (prav njihov klju~ni del je zajet tudi v besedilu predavanja) in v prikazu diskurzivnih prijemov TVD videla epistemolo{ko utemeljeno konkretno analizo dolo~ene ravni konkretne televizijske oddaje. Mojo magistrsko nalogo B.L. navaja v seznamu literature svoje knjige, z njo pa na kratko opravi v opombi, kjer obra~una z naslovom (pri tem ignorira moje zelo jasno distanciranje do naslova, ki je tak, kakr{nega sem moral navesti ob priglasitvi naloge vsaj dve leti pred njenim nastankom!). B.L. tudi prav z ni~imer ne naka‘e, da bi med mojim spisom, ki ga navaja, in delom istega spisa, ki ga je (kot predavanje z napa~no navedenim naslovom in brez navedbe imena predavatelja) uporabila kot odsko~i{~e za afirmacijo lastnega stali{~a v prvih stavkih svoje knjige, obstajala kakr{nakoli zveza! Ne le, da stali{~a, ki bi bilo vsaj na dale~ podobno temu, ki ga je ... razbrala iz “Komaj znosne lahkosti televizije”, nikakor ne prepoznam v ni~emer, za kar omenjena avtorica navaja, da je mojega sli{ala ali brala, pa~ pa celo verjamem, da ga nisem nikoli zagovarjal. Nasprotno: na oddelku za sociologijo FF sem od 1987 najprej predaval sociologijo kulture vsakdanjega `ivljenja, od 1990 pa predavam sociologijo medijev. Ves ~as je bila moja glavna poanta naperjena zoper vrednostno delitev kulture in v analizo konkretnih primerkov popularne kulture, ob obojem pa v preuda­rek teoretskih izhodi{~ za obravnavo zgodovinsko in strukturno raznorodnih pojavov, ki se jih trpa v ’popularno’, ’mno`i~no’ kulturo ipd. Ker B.L. tega ni mogla sli{ati in ker ni verjetno, da bi bila okrog 1980. leta na Radiu [tudent poslu{ala mojo redno glasbeno oddajo o rocku Rockovnja~i (da ne ome-njam primerkov visoke kulture, kot so bile Tolpe bumov, glasbene opreme ipd.), le najosnovnej{a orientacija po moji kulturni publicistiki do 1991: serija ~lankov “Mno`i~na godba” v Glasbeni mladini 1982/3, vrsta filmskih kritik (prete`no o grozljivkah) in spisov o filmu in televiziji v Ekranu, kolumen o TV v Stopu leta 1985 (“i”), pa ob~asni medijski kolumni v Mladini ob koncu osemdesetih, kronografski kolumen “1889” vse leto 1989 v Tele-ksu in, da bo konec visokokulturen, uvod in (skupaj s Saxom) prvi spis v zborniku Vesela znanost 1-2 (KUD F. Pre{eren, 1991). Polemika z nekom, ki tako popolnoma - recimo benevolentno ­zgre{i smisel mojega dela, ni mogo~a. Bralci in bralke bodo “Komaj znosno lahkost televizije” stehtali sami. Izku{nja pa me sili, da na kratko poudarim dolo~ilnice okolja, v katerem sta nastali najprej ma­gistrska naloga in potem predavanje na Humanisti~nem simpoziju. Zavest, da kolegi z oddelka za sociologijo na FF dovolj dobro poznajo moje teoretske okvire in izhodi{~a, mi je omogo~ala, da implicitnih referenc, inspiracije, ka‘ipotov (strukturalna lingvistika, Lacan, Foucault, ...) ni bilo treba na dolgo razkladati in je bilo mogo~e nizati elipti~ne stavke. Ozra~je Humanisti~nega simpozija mi je narekovalo ekspozicijo, ki s sredstvi studiorum humanitatis obdela pogoje mo‘nosti lastne pojavitve kot govora, ki mora iti ~ez rob diskurza, ki je doma na tem kraju, ki pa to zmore po pravilih tega diskurza samega. Prvo izmed pojasnil pove, zakaj sem si drznil upati, da uporaba temeljnih Lacanovih konceptov (npr. zgre{eno sre~anje) za karakterizacijo lastnosti, ki omogo~ajo stik TV z gledalcem, ne bo povzro~ala tragikomi~nih nesporazu­mov (npr. da je to negativno vrednotenje TV posamez ali pov­prek). Nejevernim do konca to ne bo zadosti. Naj jim torej na kolenih priznam, da mi MTV vsake toliko re{i ‘ivljenje (npr. kadar otrokom rastejo zobje, ali kadar po vrnitvi iz sveta sli{im, da je doma novica dneva stoletnica planincev)? Ali, ~e se izpovem v duhu, ki je inspiriral Humanisti~ni simpozij: In ore fel, in core mel. Jo‘e Vogrinc , mag. sociologije, asistent za sociologijo kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer predava izbirni predmet Sociologija medijev. LITERATURA BARTHES, R. (1957) Mythologies, Pariz: Seuil. BARTHES, R. (1970) L’ Empire des signes, @eneva: Skira. BARTHES, R. (1980) La chambre claire: note sur la photographie, Pariz: Gallimard/Seuil. BARTHES, R. (1987) “Ko grem iz kina”, Lekcija teme (ur. Z. Vrdlovec), str. 5-11, Ljubljana: DZS. BENVENISTE, E. (1988) Problemi splo{ne lingvistike I, Ljubljana: Studia humanitatis. CAZENEUVE, J. (1962) Sociologie de la radio-television, Pariz: PUF. COMSTOCK, G. (1980), Television in America, Beverly Hills: Sage. DESCARTES, R. (1957), Razprava o metodi, Ljubljana : SM. ELLIS, J. (1982), Visible Fictions (Cinema : Television : Video), London: Routledge. FISKE, J. (1987) Television Culture, London: Routledge. FISKE, J., Hartley, J. (1978), Reading Television, London: Methuen. JAKOBSON, R. (1989), Lingvisti~ni in drugi spisi, Ljubljana: Studia humanitatis. LACAN, J. (1978), Seminaire II, Le moi dans la theorie de Freud et dans la technique de la psychanalyse, Pariz: Seuil. MASTERMAN L. (ur.) (1984), Televisiom Mythologies. Stars, Shows and Signs, London: Comedia/Routledge. MO^NIK, R. (1983), “O polo`aju kinematografije v zgodovini idej”, Ekran 7-8 (Problemi 12), 1983. SCHAPIRO, M. (1971) “O nekaterih problemih v semiotiki likovne umetnosti. Polje in nosilec v slikovnem znaku”, Problemi -Razprave 98/99, 1971. VRDLOVEC, Z. (1983), “Diegeza”, Ekran 7/8, 1983. David Morley Spreminjanje paradigem v raziskavah televizijskega ob~instva U~inki, rabe in dekodiranje Za zgodovino raziskav televizijskega ob~instva v povojnem ~asu bi lahko rekli, da gre za serijo nihanj med pogledi, ki poudarjajo vpliv teksta (oziroma sporo~ila) na gledalce, in oni­mi, ki poudarjajo prepreke, ki gledalce “varujejo” pred poten­cialnimi u~inki sporo~ila. Prvo pozicijo najbolj o~itno predstavlja celotna tradicija preu~evanj u~inkov gledanja TV, ki uvaja model zasvojevalnega vpliva medijev, po katerem so ti sposobni svojim ob~instvom “vbrizgati” dolo~ena sporo~ila, zaradi katerih se bodo obna{ala na dolo~en na~in. Ta tradicija vklju~uje desne perspektive, po katerih mediji povzro~ajo razsulo “tradicionalnih vrednot”, in leve, po katerih mediji povzro~ajo, da njihovo ob~instvo ostaja politi~no pasivno, oziroma da goji tako ali druga~no obliko napa~ne zavesti. V tem najdemo zanimiva protislovja. Po eni strani televizijo obto‘ujejo, da svoje gledalstvo potiska v polo‘aj “zombijev” oziroma “tepcev steklenih o~i”, ki se hranijo z ves ~as enako, ‘e pre‘ve~eno hitro pripravljeno hrano, zvarkom “klobasi~arske tovarne” ob~il, in trpijo za anesteti~nimi u~inki teh zasvojevalnih narkoti~nih snovi. Hkrati, ko velja za povzro~iteljico tak{nega somnabulnega stanja zavesti (kot posledico tega, da gledalci konzumirajo “`ve~ilni gumi za o~i”), pa naj bi nas televizija pripravila do tega, da po~nemo vse mogo~e. Zlasti v razpravah v zvezi s televizijo in nasiljem trdijo, da gledanje televizijskih oddaj, ki vsebujejo nasilje, lahko povzro~i, da gredo gledalci 1 Jane Root, Open the Box (London: Comedia, 1986). 2 James Halloran (ur.) The Effects of Televi­sion (London: Panther Books, 1970). 3 Stuart Hall, “Encoding/ Decoding”, v Stuart Hall, Dorothy Hobson, Andrew Lowe in Paul Willis (ur.) Culture, Media, Language (London: Hutchinson, 1980), str. 128-38. ven in so tudi sami nasilni.1 Ena izmed zanimivosti s tem v zvezi je, da so ti “televizijski zombiji” vedno drugi. Le malo ljudi razmi{lja na tak na~in tudi o lastni rabi televizije. To je teorija o tem, kaj televizija povzro~a pri drugih, manj odpornih ljudeh. Druga klju~na perspektiva je delo, ki se razvija zlasti v ok­virih {ole o rabah in zadovoljitvah (uses and gratifications ). Ta perspektiva gledalcu pripisuje dejavno vlogo in gre torej za to, da, kakor pravi Halloran, opazujemo, kaj po~no ljudje z mediji, in ne za to, kaj po~no mediji njim.2 Tako zastavljena perspekti je bila o~itno zelo pomembna za to, da se je razprava premak­nila naprej - da so za~eli opazovati dejavno povezanost ob~instva z medijem in s posameznimi televizijskimi oddajami, ki jih gleda. Ena bistvenih prednosti perspektive rab in zadovoljitev je raznovrstnost odzivov in interpretacij. Iz te per­spektive ni ve~ mogo~e govoriti o “u~inkih” sporo~ila na ho­mogeno maso gledalcev, na katere naj bi po pri~akovanjih enako vplivalo. Slabost omenjene perspektive pa je, da ostaja individualisti~na, kolikor se razli~ni odzivi in interpretacije pri­pisujejo individualisti~ni razli~nosti osebnosti oziroma psihologiji. Jasno je, da predstavlja perspektiva rab in zadovoljitev s tem, ko na~enja vpra{anje diferencirane interpretacije, pomemben razvoj teorije u~inkov. Kolikor vse reducira na raven variacij individu­alne psihologije, pa ostaja zaradi svoje nezadostne sociolo{ke oziroma kulturne perspektive resno omejena. V tem kontekstu je Stuart Hall iz Centra za sodobne kul­turne {tudije kot poskus nadaljnega razvijanja spoznanj, ki so bila dose‘ena znotraj vsake od teh perspektiv, razvil svoj model komuniciranja kot enkodiranja/dekodiranja.3 Ta od teoretikov u~inkov prevzema pojmovanje, da je mno‘i~no komuniciranje strukturirana dejavnost, v kateri imajo ustanove, ki proizvajajo sporo~ila, mo~ dolo~ati teme in opredeljevati probleme. S tem se odmika od predstave o mo~i medija, ki da povzro~i, da se oseba obna{a na dolo~en na~in (kot neposreden u~inek, ki ga povzro~a dra‘ljaj, ki ga oskrbi medij), vztraja pa pri tem, da medij dolo~a aktualne teme in oskrbuje kulturne kategorije in okvire, znotraj katerih ~lani te kulture praviloma delujejo. Model sku{a iz perspektive rab in zadovoljitev tudi vklju~evati model dejavnega gledalca (viewer), ki ustvarja pomen iz znakov in simbolov, ki jih prina{a medij. Po drugi strani pa je bil zami{ljen tudi tako, da iz dela, razvitega v okvirih interpreta­tivnih in normativnih paradigem, prevzema zanimanje za na~ine, na katere se odzivi in interpretacije strukturirajo in tvorijo vzorce na ravni, ki presega individualno psihologijo. Poleg tega je model kriti~no ~rpal iz semiolo{kih perspektiv, ki se osredinjajo na vpra{anje, kako “deluje” komuniciranje. Osrednje mesto je imelo spoznanje, da imamo seveda opraviti z znaki in simboli, Spreminjanje paradigem v raziskavah televizijskega ob~instva ki imajo pomen le v okvirih referenc, ki jih oskrbujejo (tak{ni ali druga~ni) ob~instvu in proizvajalcem sporo~il bolj ali manj skupni kodi. Skratka, model enkodiranja/dekodiranja naj bi zagotovil sintezo spoznanj, ki so rezultat cele vrste razli~nih perspektiv ­teorije komunikacije, semiologije, sociologije in psihologije ­poleg tega pa naj bi zagotovil tudi celovit model komunikacij­skega tokokroga, kakor deluje v svojem dru‘benem kontekstu. Ukvarjal se je z vpra{anji ideolo{ke in kulturne mo~i, ‘elel pa je spremeniti tudi polje razpravljanja, tako da bi bil poudarek premaknjen k razmisleku, kako se pomen lahko sproducira. Razviti je hotel argumente za to, da bi ne iskali pomena teksta, pa~ pa pogoje prakse - denimo, da bi preu~ili temelje komuni­kacije in, kar je bistveno, da bi jih preu~evali kot dru‘bene in kulturne fenomene. S tem se je ukvarjala sociolingvistika in je povezano z razpravami v okvirih sociologije izobra‘evanja (zlasti okrog del Basila Bernsteina), kar je bilo o~itno na za~etku razvoja modela enkodiranja/dekodiranja.4 Navezoval se je tudi na podro~je politi~ne sociologije, {e zlasti na delo Franka Parki­na, kolikor je njegova teorija sistemov pomena, ki nemara ob­stajajo znotraj dane dru‘be (dominantnih, kompromisnih (negoti­ated) in opozicijskih), zagotavljala temelje trem “potencialom” dekodiranja, ki jih je mogo~e identificirati v Hallovem modelu.5 Vendar pa model ostaja omejen, kolikor prina{a le tri logi~ne mo‘nosti za sprejemnika, ki bodisi obvlada, delno obvlada ali pa ne obvlada koda, v katerem je bilo sporo~ilo oddano, in je torej v tolik{ni meri verjetno, da bo izvedel dominantno, kom­promisno ali opozicijsko dekodiranje enkodiranega sporo~ila. Nadalje, na osnovi sre~anja z delom Hymesa, Bourdieuja in Bernsteina je model enkodiranja/dekodiranja6 predstavljal tudi poskus, da bi razvili analizo vloge dru‘bene strukture in distri­buiranja razli~nih oblik kulturnih kompetenc skozi vse razli~ne segmente ob~instva medijev. V zadnjem ~asu so ugotovili, da ima omenjeni model celo vrsto pomanjkljivosti.7 Kritike zadevajo denimo to, v kak{ni meri razmi{lja o jeziku zgolj kot o sredstvu prena{anja vnaprej konsti­tuiranih pomenov ali sporo~il; to, kako pome{a pomen teksta z zavestnimi namerami RTV; in te‘njo, da bi pod skupnim ime­nom dekodiranje nerazpoznavno pome{ali tisto, o ~emer bi bilo bolje razmi{ljati kot o lo~enih procesih vzdol‘ osi razumevanje/ nerazumevanje, v nasprotju s strinjanjem/nestrinjanjem z zami{ljeno vsebino sporo~ila. Tudi koncept “prednostnega bran­ja” (preferred reading ), ki je za model enkodiranja/dekodiranja osrednjega pomena, je bil dele‘en cele vrste kritik. Po eni strani se je mogo~e vpra{ati, koliko je ta koncept sploh specifi~en za podro~je oddaj o aktualnih zadevah in poro~il (znotraj katerega je bil obravnavani model najprej uporabljen). Nere{en ostaja 4 Basil Ber nstein, Class, Codes and Control, 3 knjige (London: Routledge & Kegan Paul, 1973). 5 Frank Parkin, Class Inequality and Political Order (London: Paladin Books, 1973). 6 Glej npr. Dell Hymes, “On Communicative Competence” v J. B. Pride in J. Holmes (ur.) Sociolinguistics (Har mondsworth: Penguin, 1972), str. 269­93; Pierre Bourdieu, Distinction (London: Routledge & Kegan Paul, 1984); Ber nstein, Class. 7 Glej npr. Justin Wren-Lewis, “The Encoding-Decoding Model: Criticisms and Redevelop­ments for Research on Decoding”, Media, Culture and Society 5 (1983): 179-97. tudi problem, kako ta model u~inkovito prenesti v analizo fikcijskih oddaj, poleg tega pa ostajajo odprta {e nekatera druga vpra{anja o natan~nem statusu “prednostnega branja”. Je to nekaj, kar je v tekstu (lastnost teksta), ali nekaj, kar je mogo~e z dolo~enimi metodami semiolo{ke analize izpeljati iz teksta, ali pa je trditev oziroma napoved analitika o tem, kako bo ve~ina ~lanov ob~instva empiri~no brala dolo~eno oddajo oziroma sporo~ilo? V zvezi s tem modelom obstajajo torej {tevilni problemi, {e zlasti glede koncepta prednostnega branja, ki je manj specifi~en. Vendar je po mojem mnenju vseeno koristen, kolikor se izogne temu, da bi od predstave o tekstu z vnaprej dolo~enim pome­nom (ki bi se neizogibno vsilil vsem ~lanom ob~instva enako) zdrsnil v enako absurdno nasprotno stali{~e, predpostavljaje, da je tekst za bralca popolnoma “odprt”, da je le mesto, na kate­rem bralec konstruira pomen. Zdi se, da slednje stali{~e o “bral­cu kot piscu” zdru`uje teorije, ki so navidez prav tako od­daljene druga od druge kakor one o “rabah in zadovoljitvah”, in mnoge oblike “postmoderne” teorije. V obeh primerih ideja o posebnih formah organizacije kot omejitve pri proizvodnji po­menov povsem izgine in tekst se zdi brezmejno (in enako) odprt za vse interpretacije. Namen modela prednostnega branja je vztrajati pri tem, da bralci seveda delujejo ustvarjalno, a pod nata~no dolo~enimi pogoji. Te natan~no dolo~ene pogoje pa zagotavljajo tako tekst in proizvodna ustanova kakor tudi dru‘bena zgodovina ob~instva. Psihoanaliti~ne teorije subjekta Drug klju~ni pogled na ob~instvo, ki se je v zadnjih letih razvil zlasti v okvirih filmske teorije, je korpus del, ki temeljijo na psihoanaliti~ni perspektivi. Ta se ukvarja zlasti z umestitvijo (positioning) subjekta s strani teksta. Navzlic temu, da je velik del tega korpusa, ki ponuja razvitej{i model razmerij tekst/subjekt, teoreti~no zelo sofisticiran, je k empiri~ni analizi ob~instva le malo prispeval. Temu je tako iz preprostega vzroka, ker se tisti, ki delujejo znotraj te tradicije, v celoti vzeto, zadovoljujejo z “deduciranjem” odzivov ob~instva iz strukture teksta. Kljub teoreti~nim dose‘kom tega korpusa del v drugih pogledih bi si glede na to upal trditi, da delo, ki temelji na psihoanalizi, v kon~ni instanci uporablja nekaj, kar je mogo~e imeti za ina~ico teorije zasvojevalnih u~inkov, kolikor je - vsaj v svojih za~etnih in temeljnih formulacijah ­univerzalisti~na teorija, ki si prizadeva razlo‘iti na~in, kako tekst neizogibno umesti subjekt. Kar se ti~e preu~evanja ob~instva, je te‘ava tega korpusa del, ki gradi na univerzalisti~nih kriterijih, Spreminjanje paradigem v raziskavah televizijskega ob~instva da ne zmore zagotoviti teoreti~nega prostora, znotraj katerega je mogo~e predvideti in potem preu~evati razli~na branja, inter­pretacije oziroma odzive ob~instva. Temu je tako iz preprostega vzroka, da sku{a ta teorija dejansko razlo‘iti specifi~ne aspekte razmerja tekst/bralec v okvirih univerzalisti~ne teorije formiranja subjektov nasploh. Iz te perspektive se pozornost usmeri na univerzalne, primar­ne psihoanaliti~ne procese, skozi katere se vzpostavi subjekt. Tekst je zaradi tega razumljen kot nekaj, kar reproducira, oziro­ma ponovno odigra primarno umestitev, ki je potem temelj vsakega posebnega branja. Po mojem mnenju bi se morali zamisliti nad predpostavko, da je mogo~e vse specifi~ne diskur­zivne u~inke zreducirati na en sam univerzalni komplet psihi~nih mehanizmov in jih z njegovo pomo~jo razlo‘iti - kar je precej podobno teoriji platonskih form, ki najdejo svoj izraz v kateremkoli posebnem primeru. Klju~ni problem je, da ta oblika psihoanaliti~ne teorije zastavlja problem politike ozna~evalca (boja za ideologijo v jeziku) izklju~no na ravni subjekta in specifi~nih diskurzivnih polo‘ajev, ne pa na se~i{~u med konsti­tuiranimi subjekti in specifi~nimi diskurzivnimi pozicijami - se pravi na mestu interpelacije, kjer je jasno, da diskurzivni subjekt deluje znotraj interdiskurzivnega prostora. To svojo trditev opiram na Hallovo kritiko lakanovske per­spektive. Hall trdi: “Brez nadaljnjega dela in nadaljnih podrob­nosti so mehanizmi ojdipovega kompleksa v diskurzu Freuda in Lacana univerzalisti~ni, nadzgodovinski in torej “esencialisti~ni””.8 V toliko, trdi Hall, teh konceptov v njihovi univerzalisti~ni formi brez nadaljnje opredelitve in razdelave ni mogo~e koristno uporabiti za analizo zgodovinsko specifi~nih dru‘benih formacij. To pomeni poskus ohranjanja razlikovanja med konstituira­njem subjekta kot splo{nega (oziroma mitskega) momenta in med momentom, ko diskurzivna formacija specifi~ne dru‘be interpelira subjekt nasploh. To pomeni vztrajanje na razlikovanju med formacijo subjektov za jezik in rekrutiranjem specifi~nih subjektov na mesta diskurzivnih formacij skozi proces interpe­lacije. Pomeni tudi odmik od prepostavke, da je vsako specifi~no branje ‘e dolo~eno s primarno strukturo pozicij sub­jekta in vztrajanje na tem, da te interpelacije niso nekaj danega in absolutnega, ampak da so pogojne in za~asne, kolikor se boj znotraj ideologije dogaja natanko skozi artikulacijo/dezartikulaci­jo interpelacij. To pomeni poudarjanje mo‘nosti protislovnih interpelacij in nestanovitne, za~asne in dinami~ne lastnosti pozi­cioniranja subjekta. Pomeni tudi priznavanje, da subjekti imajo svojo zgodovino in da predhodne interpelacije delujejo na te v sedanjosti, namesto da bi “deducirali” subjekte iz njihovih pozicij, kakor jih ponuja tekst; pomeni trditev, da bralci niso le nosilci oziroma marionete svojih nezavednih pozicij. Z besedami 8 Stuart Hall, “Some Problems with the Ideology/Subject Couplet”, Ideology and Con­sciousness 3 (1978): 118. 9 Stuart Hall, “Recent Developments in Theories of Language and Ideology”, v Hall et al., Culture, Media, Language, str. 157-62. 10 Paul Willemen, “Notes on Subjectivity”, Screen 19, {t. 1 (1978): 41-69; Steve Neale, “Propagan­da, “Screen 18, {t. 3 (1977): 9-40. 11 Neale, “Propaganda”, str. 39. 12 Michel Pecheux, Language, Semantics and Ideology (London: Macmillan, 1982). Volo{inova (Bahtina) pomeni to vztrajanje na “multiakcentual­nosti znaka”, kar omogo~a, da postane diskurz bojno polje.9 Toda priznati je treba, da se znotraj psihoanaliti~ne perspek­tive same vse bolj zavedajo razkoraka med resni~nimi, empiri~nimi bralci in med “vpisanimi” (inscribed), skonstruirani­mi in markiranimi (marked) v tekstu oziroma z njim. V toliko je resni~ne bralce mogo~e imeti za subjekte v zgodovini, ki ‘ivijo v dru‘benih formacijah, in ne le za subjekte enega samega teksta (prim. razliko med bralcem, vpisanim v tekstu, in med dru‘benim subjektom, ki se ga povabi, da zasede to mesto). To nadalje pomeni priznanje, da naslovitev ne pomeni istega kakor tekstualna naslovitev in da so dolo~eni polo‘aji proizvod tekstu­alne naslovitve v spoju z neposrednimi diskurzi in aparati, ki jih obkro‘ajo in podpirajo, ter da dru‘beni subjekt vedno presega subjekt, ki ga tekst implicira. Na tem mestu je mogo~e opozoriti na delo Paula Willemena in Stevea Nealea, ki sta oblikovala ta odmik od nezgodovinske in neopredeljene rabe kategorije subjekta.10 Iz tega odmika sledi, da pomena, ki se proizvede iz sre~anja med tekstom in subjektom, ni mogo~e brati naravnost iz zna~ilnosti teksta oziroma iz diskurzivnih strategij. Upo{tevati je treba tisto, kar je Neale tako posre~eno opisal kot “rabo, ki ji je bil dolo~en tekst prepu{~en, njeno funkcijo znotraj dolo~ene konjunkture, zlasti v razmerju institucionalnih prostorov do posameznih ob~instev.”11 To nadalje pomeni spoznanje, da je pomen teksta skonstruiran razli~no, odvisno od diskurzov, znanj, predsodkov ali upiranj, s katerimi bralec vpliva nanj. Eden klju~nih razmejitvenih dejavnikov s tem v zvezi je seveda repertoar diskurzov, s katerimi razpolagajo razli~na ob~instva; polo‘aj posameznika znotraj dru‘bene formacije praviloma dolo~a, katere skupine diskurzov so danemu subjektu verjetno na voljo in jih bo torej uporabil pri sre~anju s tekstom. To so po mojem mnenju glavne te‘ave v zvezi z mnogimi sodobnimi psihoanaliti~nimi deli, kolikor je to teoreti~na perspe­ktiva, ki predpostavlja enostransko fiksiranje polo‘aja bralca, zapiranje v svoje strukture, tako da se proizvede en sam in zajam~en u~inek. Tekst seveda lahko nudi bralcu specifi~ne pozicije razumljivosti, nemara deluje tako, da imajo ena branja prednost pred drugimi; tisto, ~esar ne more narediti, pa je, da ne more zajam~iti dolo~enih branj - to mora vedno ostati empiri~no vpra{anje. Tako je deloma zato, ker subjekt, s katerim se tekst sre~a, kot trdi Pecheux, ni nikoli “surov” oziroma “neakulturiran” subjekt. Bralci so vselej ‘e formirani, oblikovani kot subjekti z ideolo{kimi diskurzi, ki so nanje delovali pred njihovim sre~anjem s tekstom, za katerega gre.12 ^e naj teoretiziramo o televizijskem subjektu, je treba o njem teoretizirati v njegovi kulturni in zgodovinski specifi~nosti, to pa je podro~je, na katerem je psihoanaliti~na teorija o~itno {ibka. Spreminjanje paradigem v raziskavah televizijskega ob~instva Le tako lahko prese‘emo teorijo subjekta, ki se sklicuje zgolj na univerzalne, primarne psihoanaliti~ne procese, in le tako je mogo~e predvideti prostor, kjer je mogo~e spoznati, da se boj z ideologijo dogaja tudi v trenutku sre~anja teksta in subjekta in da ni “vedno `e” vnaprej dolo~eno na psihoanaliti~ni ravni. Valerie Walkerdine je pred kratkim opravila analizo, ki se spoprijema z vpra{anjem, kako razviti analizo psihoanaliti~ne vrste in se izogniti problemom “univerzalizma”. Walkerdinova se je tega lotila tako, da je ponudila razlago navad gledanja televizije in ugodij konkretne delavske dru‘ine ({e zlasti ugodja, ki ga ~rpa mo‘ iz gledanja filmov Rocky) v okvirih tega, kar je poimenovala “etnografija nezavednega”. Zanimalo jo je “proizva­janje subjektivnosti v dejanskih regulativnih praksah vsakdanjega ‘ivljenja” in “u~inkovitost filmskih reprezentacij v okvirih ‘ivetih odnosov dru‘inskih praks”. Walkerdinova se sku{a izogniti zlasti ob~emu problemu, povezanemu s psihoanaliti~nimi razlagami, ki praviloma ‘elijo “posameznim situacijam gledanja pripisati univerzalisti~ne pomene”.13 Walkerdinova nam je ponudila pou~no analizo razredno specifi~ne oblike mo{kosti. Ko je sku{ala razumeti obsedenost omenjenega mo{kega iz delavskega razreda s filmi o Rockyju, ga je Walkerdinova - namesto da bi bojevanje v teh filmih razumela preprosto kot “ma~isti~no nasil­nost” (in s tem kot ustrezen objekt patologiziranja v liberalnem protiseksisti~nem diskurzu) - opazovala v njegovem razmerju do videnja samega sebe kot “bojevnika”, ki se bojuje za svoje (in svoje dru‘ine) pravice v zatiralskem sistemu. Za tega mo{kega iz delavskega razreda, ki je brez mo‘nosti, da bi napredoval prek intelektualnega dela, ostaja le telo - boj za napredovanje se izra‘a bodisi skozi fizi~no delo bodisi, konec koncev, skozi bojevanje. Iz te perspektive je “bojevanje klju~ni termin v dis­kurzu nemo~i, nenehnega boja, da ne bi potonil, da bi pri{el do svojih pravic, da bi ne bil izrinjen. V tej ‘iveti zgodovinsko­sti je bojevanje po svojem pomenu povsem specifi~no in torej ne pomeni istega, kot bi pomenilo v dru‘ini izobra‘enskega srednjega razreda. To je argument proti univerzalizmu pomena, branja in interpretacije.”14 Z mojega stali{~a je analiza Walkerdinove zanimiva ne le zaradi pomembnega “preloma”, ki ga je dosegla s tem, da je razvila obliko analize, izpeljano iz psihoanaliti~ne teorije, ki je vsaj tokrat zgodovinsko in tekstualno specifi~na, temve~ tudi zaradi tega, ker je na~ela vpra{anje, kako razumeti specifi~ne pogoje formiranja “ugodij” za posamezne skupine v nekem danem zgodovinskem trenutku. Poleg tega predstava o dolo~ujo~i u~inkovitosti enega sa­mega teksta, ki je temeljni kamen velikega dela filmske teorije, ni preprosto nezadostna, ko se ukvarjamo z vlogo promocij­skega materiala znotraj kinematografije. Zagotovo pa je neza­ 13 Valerie Walkerdine, “Projecting Fantasies: Families Watching Films” (neobjavljena {tudija, Londonska univerza, 1986). 14 Prav tam. 15 Nick Browne, “The Political Economy of the TV (Super) Text” (referat, predstavljen na Medna­rodni konferenci televizijskih {tudijev, ITSC (Inter national Television Studies Conference), London, 1986). 16 Larry Grossberg, “The In-Difference of Televi­sion”, Screen 28, {t. 2 (1987): 33. 17 Tony Bennett, “Text and Social Process: The Case of James Bond”, Screen Education 41 (1982): 3-14. Glej tudi Tony Bennett in Janet Woollacott, Bond and Beyond: The Political Career of a Popular Hero (London: Macmill­an, 1987). 18 Pierre Macherey, A Theory of Literary Production (London: Routledge & Kegan Paul, 1978). Glej tudi “An Interview with Pierre Macherey, “Red Letters 5 (1977): 3-9. Slovenski prevod prvega dela francoskega izvir nika Machereyjeve knjige (Pour une theorie de la production litterai­re, Maspero, Pariz, 1971), “Nekaj temeljnih konceptov” (prev. Braco Rotar), je iz{el v Ideologija in estetski u~inek (izbr. in ur. Zoja Sku{ek Mo~nik, CZ, Ljubljana, 1980, str. 143­235). (op.ur.) dostna, ko se ukvarjamo s konzumiranjem televizije, saj obstaja med potekom televizijskega sporeda vi{ja raven medsebojnega pre‘emanja razli~nih materialov. Nick Browne je dal v tem kontekstu koristen predlog, televizijski tekst, ki se dodobra razlikuje od tradicionalne predstave o diskretnem in posebnem tekstu. Predlaga koncept “superteksta”, ki ga sestavlja “dolo~ena oddaja in vsi uvodni in vstavljeni materiali - zlasti najave in reklame - obravnavani glede na njihov specifi~ni polo‘aj v dnevnem sporedu.” On torej trdi, da “relevantni kontekst za analizo forme in pomena televizijskega teksta sestavljajo njegovo razmerje do dnevnega programa, se pravi do sveta televizije, in, drugi~, razmerje dnevnega programa do strukture in ekonomije delovnega tedna naj{ir{e populacije.”15 Kot pravi Larry Grossberg: “Ne le, da vsak medijski dogodek posredujejo drugi teksti, skoraj nemogo~e je tudi vedeti, kaj konstituira izlo~eni tekst, ki ga nemara analiziramo ali ki se ga dejansko konzumira.”16 Tako je zato, ker tekst ne zaseda fik­snega polo‘aja, ampak ga vselej na razli~ne na~ine mobilizirajo, vme{~ajo in artikulirajo drugi teksti. Ugovarjati je mogo~e, da to novo poudarjanje intertekstual­nosti prina{a (s seboj) ve~ nevarnosti, {e zlasti to, da bi kontek­stualna vpra{anja prekrila in v preveliki meri determinirala tekste in njihovo specifi~nost. Vpra{anje je, ~e s tem, ko krenemo po tej poti, ne tvegamo, da bomo pri{li do to~ke, kjer se tekst preprosto razgubi v svoja branja. Teksti in branja Osnovno vpra{anje, ki ga s tem v zvezi odpirajo sodobne {tudije, zadeva opredelitev samega teksta. V kolik{ni meri je mogo~e {e vedno koristno govoriti o posameznem tekstu v nasprotju s tistim, ~emur se re~e bodisi “paratekst” ali pa “su­pertekst”? Na tem mestu bi omenil najprej delo Tonyja Bennetta o problemih tekstualne analize, ki so osvetljeni v njegovi {tudiji fenomena “Jamesa Bonda”.17 V njej Bennett navaja Pierra Mach­ereya, ki zastavlja vpra{anje, kaj naj bi preu~evanje dolo~enega teksta vklju~evalo. Macherey trdi, da preu~evanje nekega teksta ne zahteva le preu~evanja tega teksta, ampak tudi vsega, kar je bilo o njem napisano, vsega, kar se je na njem nabralo ali se nanj navesilo, kakor se naberejo {koljke na obre‘ni kamen in oblikujejo skorjo. Na tej to~ki postane problemati~na celotna ideja o lo~enem tekstu. Macherey nas sili v tak{en pogled na tekst, za katerega je pomembnej{a zgodovina njegove rabe in njegovo vpisovanje v vrsto razli~nih materialov, v dru‘bene in institucionalne kontekste kakor tekst kot dolo~ena posebna entiteta.18 Spreminjanje paradigem v raziskavah televizijskega ob~instva John Fiske je pozival k ponovni teoretizaciji televizijskega teksta, ki naj omogo~i preu~evanje njegove odprtosti, za kar je uporabil Barthesovo razlikovanje med “delom” in “tekstom”. Barthes je trdil, da je delo fizi~ni konstrukt ozna~evalcev, ki postane “tekst” le, ko je bran.19 V tak{ni formulaciji ni tekst nikoli fiksirana ali stabilna stvar, temve~ se nenehno ponovno ustvarja iz dela. Fiske je to trditev raz{iril v smeri ideje o “osvo­bodilnem gibanju bralcev”, ki nosi s sabo teorijo branja ob~instva, ki “razgla{a pravico bralca, da iz oddaje naredi tekst, ki povezuje diskurze oddaje z diskurzi, skozi katere ‘ivi svojo dru‘beno izku{njo, in s tem za oddajo, dru‘bo in subjekt branja pravico, da se sre~ajo v dejavnem, ustvarjalnem ‘ivljenju kulture v trenutku branja.”20 ^eprav nimam ni~ proti skrbi za “bral~eve pravice”, vseeno menim, da je koncept pravic v tem kontekstu problemati~en, kolikor gre nemara manj za bral~evo pravico, da potegne iz oddaje kakr{enkoli pomen ‘e ho~e (kar verjetno vklju~uje eti~en oziroma filozofski diskurz, ki zadeva “pravice” nasploh), kakor za vpra{anje mo~i - denimo za prisotnost oziroma odsot­nost mo~i oziroma sredstev kulture, potrebnih za to, da se proizvede dolo~ena vrsta pomena (kar je konec koncev empiri~no vpra{anje). Jane Feuer je identificirala vrsto skritih problemov okrog tega. Kot pravi, je s stali{~a teorij recepcije, na katere se opira Bennett, vpra{anje, kaj konstituira tekst, izjemno zapleteno. Iz te perspektive postaja vse te‘je tekst lo~evati od so~asne inkrus­tacije - specializiranih revij, reklam, s tekstom povezanih proiz­vodov, knjig, propagandnih ~lankov itn.; dejansko se zastavi celo vpra{anje smiselnosti takega lo~evanja. Feuerjeva trdi, da ta pristop v nedogled zavla~uje dolo~itev pomena. Bennett trdi, da je “tekst mogo~e analizirati edino v kontekstu njegovih aktivi­ranj”, Feuerjeva pa pravi: “Zagovorniki teorije recepcije zahtevajo, naj beremo ta aktiviranja, naj beremo tekst, ki se formira skozi branje. S tem postane kritika odziva ob~instva le druga oblika interpretacije teksta, ki je sedaj preme{~en. ^e razvijemo koncept “odprtosti” ... teksta do njegove logi~ne skrajnosti, s tem celotno vpra{anje interpretacije le premestimo, saj tudi odzivi ob~instva konstituirajo reprezentacijo, v tem primeru jezikovni diskurz. S preme{~anjem teksta na ob~instvo teoretiki recepcije vedno tvegajo, da bodo s tem, ko inter­pretacijam ob~instev podelijo privilegiran status in jih postavljajo pred interpretacije kritikov, zdrsnili nazaj v empiricizem subjek­ta.”21 Po besedah Feuerjeve je problem v tem, da se za~nejo avtorji takrat, ko sku{ajo to perspektivo kombinirati z empiri~nimi raziskavami ob~instva, “izrekati proti teorijam, ki predpostavljajo totalno determiniranost ob~instva. Potem sku{ajo 19 Roland Barthes, Image-Music-Text (London: Fontana, 1977). 20 John Fiske, “TV and Popular Culture” (referat, predstavljen na Simpoziju o televizijski kritiki v Iowi, Iowa Symposium on Television Criticism), 1985. 21 Jane Feuer, Dynasty (referat, predstavljen na ITSC, London, 1986). 22 Prav tam. 23 Glej David Morley, The “Nationwide” Audience: Structure and Decoding (London: British Film Institute, 1980) in David Morley, Family Television: Cultural Power and Domestic Leisure (London: Comedia, 1986). brati svoje lastne podatke o ob~instvu. V vsakem primeru bere kritik drug tekst, se pravi tekst diskurza ob~instva. Za empiri~nega raziskovalca to, da podelimo odzivu ob~instva privilegiran status, ni problemati~no. To je problemati~no le za tiste teoretike recepcije, ki odzivu ob~instva priznavajo status teksta. Ti morajo potem nezavedno brati ob~instva, brez koristi, ki jih prina{a terapevtska situacija, ali pa se odre~i psihoanaliti~nemu konceptu subjekta - v tem primeru pa obstaja tendenca privilegiranja zavednega oziroma preprosto artikuli­ranega odziva.” Feuerjeva pride do sklepa, da ni nujno, da tovrstne {tudije “pridejo kaj bli`e nezavednim odzivom gledalcev na tekst kakor bolj spekulativni poskusi filmskih teoretikov, da bi si predstavlja­li mo‘ne implikacije dolo~anja pozicij gledalca s strani teksta.”22 Prav gotovo je velik del {tudij o ob~instvu, o katerih govori­mo (vklju~no z mojimi), neizogibno podvr‘en problemom refle­ksivnosti, ki jih izpostavlja Feuerjeva. V svoji raziskavi23 sem bralcu ponudil “branje” tekstov, ki sem jih dobil od svojih respondentov - pri ~emer so ti teksti razlage respondentov o njihovih gledalskih navadah. Vendar pa bi v zvezi s problemom statusa kakr{negakoli vedenja, ki bi utegnilo biti rezultat tega procesa “branja branj”, rad rekel, da je takrat, ko sku{amo razumeti, kaj ob~instva po~enjajo, kadar gledajo televizijo, in­tervju (~e niti ne omenim drugih tehnik, denimo, opazovanja z udele‘bo) {e vedno bistveno ustreznej{i na~in, kakor ta, da analitik preprosto ostane doma in si predstavlja mo‘ne im­plikacije tega, kako drugi ljudje gledajo televizijo, tako kakor to naka‘e Feuerjeva. V zvezi s svojo raziskavo priznam, da sem imel ob tem, da so umanjkali vsi resni elementi opazovanja z udele‘bo razen in­tervjujev, o dejanskem obna{anju na voljo le zgodbe, ki so mi jih respondenti hoteli povedati. Te zgodbe so po eni strani omejene, po drugi strani pa so indikativne za kulturne in jezikovne referen~ne okvire, s katerimi respondenti razpolagajo in skozi katere lahko artikulirajo svoje odgovore, ~eprav so, kakor Feuerje­va pravilno ugotavlja, omejene na raven zavednih odgovorov. Omeniti pa je treba {e vrsto drugih stvari. Prva zadeva dom­nevno manj{o vrednost razlage respondentov o njihovem obna{anju v primerjavi z opazovanjem dejanskega obna{anja. Problem je ta, da opazovanje obna{anja vedno pu{~a odprto vpra{anje interpretacije. Morda me vidite, kako sedim in strmim v ekran, toda tak{no obna{anje je enako zdru‘ljivo s popolno fascinacijo kakor s popolnim dolgo~asjem - nikakor ni nujno, da bo opazovano obna{anje ponudilo klju~ za razlikovanje. [e ve~, ~e bi ‘eleli vedeti, kaj po~nem, bi bilo verjetno najbolje, da bi me vpra{ali. Seveda je ~isto mogo~e, da bom iz kakr{negakoli razloga lagal ali kako druga~e napa~no predstavil Spreminjanje paradigem v raziskavah televizijskega ob~instva svoje misli ali ob~utke, pa vendar boste skozi moje verbalne odgovore vendarle dobili vsaj majhen vpogled v vrsto jezika, kriterije razlikovanja in vrste kategorizacij, skozi katere gradim svoj (zavestni) svet. Brez teh klju~ev bo moje gledanje televizije (ali drugo obna{anje) nujno ostalo neprosojno. Po mojem mnenju je metodo intervjuja treba zagovarjati ne le zato, ker raziskovalcu omogo~a dostop do respondentovih zavestnih mnenj in izjav, temve~ tudi zato, ker omogo~a dostop do jezikovnih terminov in kategorij ( Wittgensteinovimi beseda­mi “logi~na nosilna konstrukcija”24), skozi katere respondenti gradijo svoje svetove in razumevanje svojih po~etij. Nevarnosti “spekulativnega” pristopa, ki ga zagovarja Feuerje­va, ko si teoretik sku{a preprosto predstavljati mo‘ne implikacije umestitve gledalca s strani teksta, so dobro ilustrirane v kritiki Ellene Seiter et al., ki se nana{a na delo Tanie Modleski (glej 12. poglavje). Seiter et al. trdijo, da {tudija Modleskijeve o tem, kako tekst ume{~a gledalke soap opere - kot “idealno mater”, ki razume vse razli~ne motive in ‘elje junakov v melodrami25 ­dejansko temelji na nepreverjeni predpostavki pozicije bele gledalke iz srednjega razreda. Tako se torej empiri~no izka‘e, da tisto umestitev subjekta, ki si jo Modleskijeva “predstavlja”, da jo v odnosu do melodrame zasedajo vse `enske, zavra~ajo mnoge delavske ‘enske, ki so jih intervjuvali Seiterjeva et al.. Skratka, tukaj vidimo, kako lahko “spekulativni” pristop v~asih vodi k neustreznim “univerzalizacijam” analize, za katero se izka`e, da je temeljila na dolo~enih predpostavkah v zvezi z dru‘benim ume{~anjem gledalca. Prav to je smisel empiri~nega dela - da, kakor pravi Ien Ang, “ohranja na{e interpretacije ob~utljive za konkretno specifiko, za nepri~akovano, za zgodovino” - za mo‘nost, z besedami Paula Willisa, “biti presene~en, priti do spoznanja, ki v izhodi{~ni paradigmi ni bilo predvideno.”26 Konteksti, mediji in na~ini gledanja Vpra{anje, ki se nam zastavlja na tem mestu, je, kako bi bilo mogo~e razviti tak{no analizo, ki bi osredinjenost na na~ine gledanja zdru‘evala z obravnavanjem branj materialov specifi~nih oddaj v specifi~nih kontekstih. Obravnavati ‘elim tri glavne probleme. Prvi zadeva ustreznost tradicionalnega modela v okvirih filmske teorije, ki se nana{a na gledalca (spectator) filmskega teksta oziroma filma. Drugi zadeva problem ne­prenosljivosti na~inov gledanja, ki so povezani s filmom, na glavne na~ine gledanja, povezane s televizijo. Tretji pa zadeva potrebo po podrobnej{i opredelitvi variacij razli~nih na~inov gledanja televizije. 24 Ludwig Wittgenstein, Tractatus Logico-Philosophicus (London: Routledge & Kegan Paul, 1961, str. 40). 25 Tania Modleski, “The Search for Tomorrow in Today’s Soap Operas”, v njeni Loving with a Vengeance: Mass-Produced Fantasies for Women (Hamden, Conn.: Archon, 1982), str. 85-109. 26 Ien Ang, “Wanted: Audiences: On the Politics of Empirical Audience Studies”, 5. poglavje te knjige; Paul Willis je naveden v eseju Angove. 27 Andrew Buchanan, navedeno v: Philip Corrigan, “Film Enter­tainment as Ideology and Pleasure (neobjavljena {tudija, Londonska univerza, 1984). 28 Grossberg, “The In-Difference”, str. 32. Najprej o teoretizaciji filmskega ob~instva v kontekstu kine­matografa. Snov, ki je v filmski teoriji v glavnem obravnavana, je tekst, torej film. Po mojem mnenju gre {e za nekaj ve~ kot le za vpra{anje filmskega teksta in je enako pomembno premi{ljevati o kontekstu in o objektu gledanja. Preprosto pove­dano, filme je po tradiciji treba gledati v dolo~enih prostorih in v vsaki analizi tega, kaj “iti v kino” pomeni, mora imeti razume­vanje teh prostorov osrednje mesto. Po mojem mnenju je celot­na ideja kinodvorane (“picture palace” ) enako pomembna ka­kor vpra{anje “filma”. To pomeni vpeljavo vpra{anja fenome­nologije “zahajanja v kino”, ki obsega “dru`beno arhitekturo” ­v smislu notranje opreme in vzdu{ja - konteksta, v katerem v glavnem gledamo filme. To ~isto preprosto pomeni trditev, da je iti v kino ve~, kakor gledati film. To pomeni zve~er iti ven, ob~utek sprostitve v kombinaciji z ob~utkom zabave in vznemirjenosti. @e samo ime “picture palace”, ki so ga dolgo uporabljali za kinematografe, ujame velik del te izku{nje. Pri kinu ne gre toliko za prodajanje posameznih filmov, kakor za prodajanje navade oziroma dolo~ene vrste dru‘abne izku{nje. Ta izku{nja obsega okus romantike in ble{~ave, toplote in barve. To pomeni opozoriti na fenomenologijo celotnega “momenta” zahajanja v kino -“vrsta, predverje, avla, blagajna, stopnice, hodnik, vhod v dvorano, prehod med sede‘i, sede‘, glasba, uga{anje lu~i, tema, platno, ki za~enja ‘areti, ko se svilene zavese odstirajo.”27 Vsaka analiza subjekta filma, ki se ne loti teh vpra{anj - o kontekstu, v kate­rem film konzumiramo - je po mojem mnenju neustrezna. Na ‘alost se ve~ina novej{ih del v okvirih filmske teorije tem vpra{anjem dejansko izogne in v veliki meri sledi navadam literarne tradicije, ki daje prednost statusu teksta, ne oziraje se na kontekst konzumiranja. Drugi~, raziskati ‘elim mo‘nost prenosa spoznanj, pri­dobljenih z analizami filmskega ob~instva, v druga~en kontekst obravnavanja televizijskega ob~instva. Kot pravi Larry Grossberg, “filmska teorija temelji na predpostavljenem privilegiranju ... posebne forme subjektivnosti ..., kjer imamo opraviti z gledal­cem sredi akta koncentracije, ki ga potegne v svet filma.”28 Ne le, da to za film ne more ve~ veljati, kadar se ukvarjamo z njagovim konzumiranjem, ko je predvajan prek televizijske mre‘e ali pa na doma~em videu, kar v obeh primerih predstav­lja ~isto druga~en kontekst sprejemanja, s tem pa tudi povsem druga~en niz pozicij subjekta za gledalca. Problem je {e izra­zitej{i, ~e sku{amo prenesti teorije, razvite v zvezi z dejavnostjo filmskega ob~instva, na dejavnosti televizijskega ob~instva. John Ellis je uspe{no pokazal na razliko med filmom in televizijo glede na njune razli~ne re‘ime interpretacije, videnja in sprejemanja. Ellis sku{a opisati film in televizijo kot posebni Spreminjanje paradigem v raziskavah televizijskega ob~instva obliki organiziranja pomena, namenjeni posebnim oblikam pozornosti gledalcev. Trdi, da je televizija razvila prepoznavne estetske forme, ki ustrezajo posebnim okoli{~inam rabe. Gledal­cu je podeljena vloga nekoga, ki ima sicer vklju~en televizor, a mu namenja le malo pozornosti - to je povr{en gledalec, ki po~iva doma v krogu svoje dru‘ine. Za njegovo pozornost se je treba potegovati in si jo pridobiti ko{~ek za ko{~kom. Od tod, pravi Ellis, velikanske koli~ine samo-reklamiranja televizijskih kanalov, velikanske koli~ine neposrednega naslavljanja in osred­nje mesto zvoka v televizijskih oddajah. Kot pravi Ellis, “zvok pritegne pozornost pogleda, kadar ta odtava stran.”29 Ien Ang je opazila, da je s tem v zvezi {e zlasti zanimivo, da Ellis estetskih na~inov, ki jih je razvila televizija, ne obravnava kot nekaj nevtralnega ali naklju~nega, ampak kot retori~ne strategije, ki naj pritegnejo gledalce. Ponuja skratka za~etke televizijske retorike. Vendar pa v zvezi s tretjim problemom, omenjenim v uvodu tega podpoglavja, torej v zvezi s potrebo po podrobnej{i opredelitvi ina~ic razli~nih na~inov gledanja televizije, Ien Ang opozori, da Ellis kljub temu, da je njegovo delo v tem pogledu zelo pomembno, “kar naprej govori o televiziji nasploh in je nagnjen h generaliziranju razlage televi­zijskega diskurza, ki ga zavestno abstrahira iz specifik razli~nih kategorij oddaj, na~inov reprezentacije in vrst (neposrednega) naslavljanja ..., tako da se zdi, da ga zanima zlasti to, kaj zdru‘uje televizijski diskurz v ’specifi~no ozna~evalno prakso’. Posledica tega je, da postane te‘ko teoretizirati mo‘nost, da televizija konstruira za gledalca ve~ kot eno pozicijo.”30 Ien Ang v nadaljevanju trdi, da “televizijski diskurz lahko konstruira razli~ne vrste udele‘be, ki temeljijo na razli~nih ideo­lo{kih pozicijah. Nesmiselno je torej gledati na televizijski dis­kurz kot na v osnovi enovit tekst brez ... notranjih protislovij ..., namesto tega naj bi sku{ali analizirati razli~ne pozicije, ki se ponujajo gledalcem v razmerju do razli~nih delov televizijskega diskurza.”31 Klju~ni problemi, ki so tukaj ugotovljeni, so, ~e povzamemo, naslednji: status teksta; odnos med tekstom in kontekstom; upo­rabnost raz{irjenega pojma “superteksta”; problem “za medij spe­cifi~nih” na~inov gledanja; in nadaljnji problem ina~ic na~inov gledanja v okviru kateregakoli medija. Po mojem mnenju pred­stavlja ta skupina vpra{anj okvire, znotraj katerih je treba obrav­navati partikularna branja posameznih oddaj specifi~nih ob~instev. @anri, ugodja in politika konzumiranja Eden najpomembnej{ih uspehov na tem podro~ju v zadnjem ~asu je premik od ukvarjanja z interpretacijami specifi~nih filmov 29 John Ellis, Visible Fictions: Cinema, Television, Video (London: Routledge & Kegan Paul, 1982), str. 162. 30 Ien Ang, “The Battle Between Television and Its Audiences” v Phillip Drummond in Richard Paterson (ur.) Television in Transition (London: BFI, 1986), str. 256. 31 Prav tam, str. 257. 32 Janice Radway, navedeno v Robert C. Allen, Speaking of Soap Operas (Chapel Hill: University of North Carolina Press, 1985), str. 185. 33 Bourdieu, Distinction. 34 Ian Connell, “In Defence of the Tyranny of Popular Taste” (referat, predstavljen na ITSC, London, 1984). oziroma televizijskih oddaj k preu~evanju vzorcev gledanja razli~nih tipov oziroma ‘anrov materialov. Gre za vpra{anje, ali je mogo~e razumeti partikularna ugodja, ki jih partikularne vrste (oziroma ‘anri) materialov ponujajo partikularnim ob~instvom v dolo~enih dru‘benih situacijah. Janice Radway ponuja s tem v zvezi po mojem mnenju zgleden predlog za ustrezen na~in ana­lize. Kot pravi, “mora dobra kulturna analiza ljubezenske zgodbe (romance) opredeljevati ne le, kako ‘enske razumejo te romane, marve~ predvsem to, kako dojemajo samo dejanje izbire knjige. Pozornost analize se mora premakniti od teksta, obravnavanega lo~eno, na kompleksen dru‘beni dogodek branja.”32 K tej temi se bom vrnil kasneje, ko bom govoril o potrebi po kombiniranju analize konteksta in na~inov gledanja z analizo specifi~nih branj, najprej pa bi se rad osredinil na vpra{anje, kako je splo{en okus in ugodja (popular tastes and popular pleasures) mogo~e obravnavati. Iz moje perspektive je najzanimivej{e vpra{anje, zakaj so dolo~eni tipi materialov za dolo~ene segmente ob~instva posebej privla~ni. Klju~na referen­ca je seveda delo Pierra Bourdieua o vzorcih okusov in njihovi distribuciji v razli~nih dru‘benih segmentih.33 Gre za vpra{anje, kako najbolje razumeti “prileganje” partikularnih kulturnih form in partikularnih vzorcev okusa. V nekem prej{njem ~asu je Barthes trdil, da je, kar je potreb­no, estetika, ki temelji na ugodju porabnika. Po mojem mnenju je odlo~ilnega pomena analiza partikularnih ugodij specifi~nih skupin ob~instva, ne pa kak{no abstraktno vpra{anje o naravi “Ugodja” kot takega. ^e bi {li po poti slednjega, bi tvegali ponovitev vseh te‘av, na katere je naletel poskus razviti teorijo “subjekta nasploh”, kolikor bi bili vsi specifi~ni primeri ugodij in vseh njihovih raznovrstnih oblik kot gole “ponovitve” posplo{enega psihi~nega mehanizma neuporabno povzeti v splo{no teorijo. Vse tako ka‘e, da se marsi~esa s tem v zvezi lahko nau~imo iz komercialnega sveta. V kontekstu mno‘enja {tevila televi­zijskih kanalov in z mnogo pompa najavljane diverzifikacije ciljnih publik je komercialni svet hitro ugotovil, da je eden od klju~ev za uspe{no ustvarjanje profita segmentiranje ob~instva. Zelo zanimiva je trditev Iana Connella, da je bil v okviru britan­ske televizije komercialni kanal ITV nedvomno tisti, ki je “utiral pot, ko je {lo za vzpostavljanje stika in za izra‘anje mno‘i~nih struktur ob~utenja.”34 Kot pravi Connell, notranja logika sili komercialne postaje, da sku{ajo ustre~i okusom in potrebam svojega ob~instva bolj neposredno kot druge postaje (pa naj bo levega ali desnega politi~nega prepri~anja), ki imajo do svojega ob~instva bolj pokroviteljski odnos. O~itno gre pri teh razpravah za vrsto politi~nih te‘av, kar se je v Britaniji jasno pokazalo v polemiki med Ianom Connellom Spreminjanje paradigem v raziskavah televizijskega ob~instva in Nicholasom Garnhamom v zvezi z vpra{anji, ki zadevajo komercialno televizijo, splo{ni okus in dr‘avno televizijo.35 Iste politi~ne te‘ave so dobile osrednje mesto tudi v nekem drugem kontekstu, v razpravah med pisci, kot sta Jane Root in Kathy Myers36, ki sta sku{ali analizirati specifi~ne forme ugodja, ki se ponujajo porabnikom (zlasti ‘enskam), in tistimi, ki tako kot Judith Williamson37 trdijo, da projekt obravnavanja splo{nih (popular) ugodij vedno tvega, da se bo kon~al kot nekriti~na perspektiva, ki preprosto potrjuje, da so ugodja splo{na, ker so mno‘i~na. Podobno kot Williamsonova je tudi Tania Modleski pred kratkim zapisala, da se soo~amo z nevarnostjo “paktiranja” med “kritiki mno‘i~ne kulture” in “potro{ni{ko dru‘bo”. Modleskijeva pravi takole: “Spoznanje, da ob~instva niso do konca zmanipuli­rana, ampak si lahko izdelke mno‘i~ne kulture prila{~ajo za svoje lastne potrebe, je dobilo tak{ne razse‘nosti, da se zdi, kot bi za nekatere “marksisti~ne” kritike mno`i~na kultura ne bila ve~ problem... ^e je bil problem enega dela frankfurtske {ole ta, da so bili njeni ~lani preve~ oddaljeni od kulture, ki so jo preu~evali, se za dana{nje kritike zdi, da imajo prav nasproten problem: potopljeni v svojo kulturo in napol zaljubljeni v svojo temo v~asih ne morejo vzpostaviti potrebne kriti~ne distance do nje. Zaradi tega se jim lahko zgodi, da, ne da bi to sami hoteli, kon~ajo tako, da pi{ejo apologije mno‘i~ne kulture in privzema­jo njeno ideologijo.”38 Modleskijeva trdi, da je poudarjanje “dejavne” vloge ob~instva/potro{nika dobilo prehude razse‘nosti. Skrbi pa jo tudi to, da bi preu~evanje ob~instev samo utegnilo postati nekak{no “kolaboriranje z industrijo” (mno`i~ne kulture). [e bolj bistveno je, da pritrjujo~e navaja komentar Terryja Eagletona, ki pravi, da socialisti~ne kritike “ne zanima prvenstveno revolucija potro{nikov. Njena naloga je prevzeti proizvodna sredstva.”39 Zdi se, da so s stali{~a Modleskijeve empiri~ne metode preu~evanja ob~instev “omade`evane” `e zato, ker so mnoge bile in so {e vedno uporabljane v sferi komercialnih tr‘nih raziskav. Poleg tega se z navedkom iz Eagletona kon~no zate~e k tradicionalni obliki klasi~ne marksisti~ne analize, katere {ibkost je prav “slepa pega”, kadar gre za vpra{anja v zvezi s potro{njo, seveda pa tudi to, da daje prednost analizi “proizvod­nje”, vse druge ravni dru`bene formacije pa pu{~a ob strani. Problem je v tem, da se proizvodnja dokon~no realizira v sferi cirkulacije in menjave, zaradi ~esar je preu~evanje potro{nje bistveno za celovito razumevanje proizvodnje. Ho~em re~i, da je kriti~na (oziroma “politi~na”) sodba, ki jo morda ‘elimo izre~i o priljubljenosti Dallasa ali pa kateregakoli drugega komercialnega proizvoda, nekaj ~isto drugega kakor pa potreba po obravnavanju njegove priljubljenosti. Funkcioniranje 35 Nicholas Garnham, “Public Service Versus the Market”, Screen 24, {t. 1, (1983): 6-27. 36 Root, Open the Box; Kathy Myers, Under-stains: The Sense and Seduction of Advertis­ing (London: Comedia, 1985). 37 Judith Williamson, “The Problems of Being Popular”, New Socialist (Sept. 1986): 14-15. 38 Tania Modleski, “Introduction”, Tania Modleski (ur.) Studies in Entertainment (Bloom­ington: Indiana Universi­ty Press, 1986), str. xi. 39 Eagleton, navedeno v Modleski, “Introduction”, str. xii. 40 Terry Lovell, Pictures of Reality: Aesthetics, Politics and Pleasure (London: BFI, 1981), str. 60. 41 Modleski, Studies; Dorothy Hobson, Crossroads (London, Methuen, 1982); Charlotte Brunsdon, “Notes on Soap Opera”, v E. Ann Kaplan (ur.) Regarding Television ­Critical Approaches, American Film Institute Monograph Series, knjiga 2 (Frederic, Md.: University Publications of America, 1983), str. 76­83; Janice Radway, Reading the Romance (Chapel Hill: The University of North Carolina Press, 1984); Ellen Seiter, “The Role of the Woman Reader” (referat, predstavljen na Konferenci filmskih {tudijev (Cinema Studies Conference), 1981); Ann Gray, “Women and Video” (referat, predstav­ljen na ITSC, London, 1986). okusa in ideologije je treba obravnavati kot proces, v katerem je komercialni svet uspe{en pri proizvodnji objektov, oddaj (in potro{nih dobrin), ~e so povezani z ‘ivetimi ‘eljami mno‘i~nih ob~instev. ^e ne uspemo razumeti, kako natan~no to funkcio­nira, potem po mojem mnenju to ni le znanstveno nazadnja{ko, temve~ tudi politi~no samomorilsko. Kot pravi Terry Lovell, ima blago, proizvedeno le zaradi profita, menjalno vrednost le v primeru, da ima za tiste, ki ga konzumirajo, tudi uporabno vrednost. Lovellova pravi takole: “Blago, za katerega gre - filmi, knjige, televizijske oddaje itn. -ima za uporabnike, ki ga kupujejo, druga~no uporabno vred­nost kot za kapitaliste, ki ga proizvajajo in prodajajo, in za kapitalizem v celoti. Domnevamo lahko, da ljudje ne kupujejo teh kulturnih artefaktov zato, da bi se izpostavljali me{~anski ideologiji ..., temve~ zato, da bi zadostili vrsti razli~nih potreb, o katerih lahko zaradi pomanjkanja raziskav in analiz le ugibamo. Nobenega jamstva ni, da bo uporabna vrednost kulturnega objekta za njegovega kupca vsaj primerljiva z njegovo koristnos­tjo za kapitalizem kot me{~ansko ideologijo in da bo torej dejansko zagotovil ’ideolo{ki u~inek’.”40 Oblike mno‘i~ne kulture: soap opera in ameri{ka kultura V teh splo{nih okvirih ‘elim sedaj iti naprej in si malo po­drobneje ogledati dve posebni podro~ji obravnavanja vpra{anja “prileganja” posameznih vrst (oziroma `anrov) oddaj in posa­meznih vrst ob~instev. Ti dve podro~ji sta, prvi~, preu~evanje soap opere v razmerju do ‘enskega ob~instva in, drugi~, preu~evanje “ameri{ke kulture”, ameri{kih fikcijskih oddaj (in posebej Dallasa) v razmerju do neameri{kih ob~instev. V zvezi s preu~evanjem soap oper obstaja sedaj ‘e obse‘en korpus del avtoric, kot so Tania Modleski, Dorothy Hobson, Ien Ang, Charlotte Brunsdon, Janice Radway, Ellen Seiter et al. in Ann Grey, a z njim se na tem mestu ne bom podrobneje uk­varjal.41 Rekel bi le, da je v teh delih najzanimivej{e prav priza­devanje, da bi razumeli, kako in zakaj prav ta posebna vrsta oddaj ugaja zlasti ‘enskam. Bodisi da je izhodi{~e preu~evanja teh ugodij homologija med pripovednim slogom tovrstnih oddaj in nenehno prekinjanim, cikli~nim gospodinjskim delovnim ~asom mnogih ‘ensk bodisi da za izhodi{~e jemljejo “prileganje” posebnih `enskih form dru‘bene in kulturne kompetence in osredinjenost teh tekstov na kompleksnost ~love{kih odnosov, so po mojem mnenju omenjene raziskave lahko zgled, kolikor resno jemljejo in si prizadevajo podrobno raziskati vrste ugodij, ki jih ta tip oddaj ponuja dolo~eni kategoriji gledalcev. Spreminjanje paradigem v raziskavah televizijskega ob~instva Ien Ang se opira na idejo Pierra Bourdieua, da je za ugodja mno‘ic zna~ilna neposredna emocionalna oziroma ~utna pove­zanost z objektom ugodja (se pravi mo‘nost poistovetenja), tako da je splo{no ugodje najprej in predvsem ugodje prepoznava­nja.42 Kakor pravi Angova, gre za vpra{anje, kaj ljubitelji Dallasa prepoznavajo v Dallasu, in kako deluje ugodje ter zakaj. O~itno se ‘ensko ob~instvo lahko deloma istoveti zaradi na~ina, na katerega soap opere izra‘ajo protislovja patriarhata. Tako je celo v primeru, da ‘enske v teh pripovedih ne morejo re{iti svojih problemov. Glede na strukturo, v kateri delujejo, so to vsaj oddaje, ki tak{ne probleme prepoznavajo in jih potrjujejo. Seve­da pa so te oblike istovetenja spremenljive. Nekatere soap opere o~itno delujejo na ravni empiri~nega realizma, kolikor so njihovi junaki predstavljeni tako, da ‘ivijo v situaciji, primerljivi s situacijo velikega dela njihovega ob~instva (Brookside v Britani­ji). V drugih primerih, denimo v Dallasu, pa, kot pravi Angova, realizem ni nujno empiri~ne vrste. Zgodbe je mogo~e prepozna­ti kot realisti~ne na ~ustveni, ne pa na dobesedni oziroma denotativni ravni. Z besedami Angove: “Kar je prepoznano kot resni~no, ni vedenje o svetu, marve~ subjektivna izku{nja sveta: ‘struktura ob~utenja’”.43 Kot trdi ona, se zdi, da je ta “tragi~na struktura ob~utenja” v soap operi tisto, kar mnoge ‘enske pre­poznavajo in s ~imer se lahko istovetijo. Vendar pa nam Dallas lahko predstavlja tudi koristen most k neki drugi prej omenjeni temi. To je osredinjenje ne toliko na Dallas kot soap opero, kot na “{e en dokaz ve~ za to, kak{no nevarnost predstavlja komercialna kultura ameri{ke vrste za “avtenti~ne” nacionalne kulture in identitete ..., torej Dallas kot simbol ameri{kega kulturnega imperializma”.44 S tem ne gre ve~ toliko za vpra{anje spola, kakor za vpra{anje, kako Dallas delu­je na neameri{ka ob~instva, se pravi, kako in zakaj lahko razve­seljuje celo vrsto razli~nih ob~instev zunaj Amerike, pa tudi zunaj prvega sveta. V tem kontekstu je najpomembnej{e delo tisto, ki sta ga opravila Elihu Katz in Tamar Liebes o branjih Dallasa v mednarodnih razse‘nostih.45 Cilj njunega projekta je bil raziskati, kako to, da je ameri{ka komercialna kultura po vsem svetu tako priljubljena - kako to, da jo lahko spremljajo tako raznovrstna mednarodna ob~instva in da se tako navdu{ujejo nad njo. Gre skratka za vpra{anje, kaj je tisto pri Dallasu, zaradi ~esar je zdru‘ljiv z ‘ivljenji svojih razli~no kul­turiranih gledalcev. Kako se ta zdru‘ljivost izra‘a? Oziroma, negativno, kdaj in kje te oddaje ne delujejo? Eno klju~nih vpra{anj, ki sta ga hotela raziskati Katz in Liebesova, je zadeva­lo dejstvo, da je za dolo~ene ravni oddaje mogo~e pri~akovati splo{no razumljivost (denimo univerzalnost dru‘inskih konflik­tov), pri dekodiranju drugih ravni pa lahko pri~akujemo, da bo prihajalo do razlik, odvisno od dru‘bene kategorije gledalca, 42 Ien Ang, Watching “Dallas” (London: Methuen, 1985). 43 Prav tam, str. 45. 44 Prav tam, str. 46. 45 Glej npr. Elihu Katz in Tamar Liebes, “Mutual Aid in the Decoding of Dallas: Preliminary Notes from a Cross-Cultural Study”, v Drummond in Paterson (ur.) Television in Transition, str. 187-98. 46 Tamar Liebes, “Ethnocriticism: Israelis of Moroccan Ethnicity Negotiate the Meaning of Dallas”, Studies in Visual Communication 10, {t. 3 (1984): 46. 47 S tem v zvezi glej tudi John Corner in Kay Richardson, “Reading Reception” (referat, predstavljen na ITSC, London, 1986). 48 Dick Hebdige, “Towards a Cartography of Taste 1935-1962”, v njegovi Hiding in the Light (London: Comedia, 1987). bodisi glede na nacionalnost, etni~no poreklo, dru‘beni razred ali spol. [iroki okviri, znotraj katerih je bil ta projekt sprva zastavljen, so omogo~ali vpra{anja, kot je, denimo, ta, ali je “pomen” oddaje iskati v ‘anru, v interakcijah junakov, v moralnih vpra{anjih, ki so jih le-ti poosebljali, ali v obliki pri­povedi. Kot je zapisala Tamar Liebes, ta raziskovalni projekt ni imel za cilj “...demonstrirati u~inka, ampak ... raziskati procese, ki so nujni predpogoj za kakr{enkoli u~inek, namre~ razume­vanje, interpretacijo in ovrednotenje..., se pravi, spoprijeti se z vpra{anjem, kako lahko ameri{ki filmi in televizijske oddaje prehajajo kulturne in jezikovne meje.”46 Njuna raziskava je izpostavila vrsto primerov tega, kako ~lani razli~nih etni~nih skupnosti oblikujejo kompromisen pomen oddaje s tem, da tekst konfrontirajo z lastno tradicijo in z lastni­mi izku{njami. Poleg tega je raziskava osvetlila pomembno funkcijo, ki jo lahko imajo tovrstne oddaje za gledalce, ko jim nudijo “prilo`nost” oziroma forum, kjer razpravljajo o vpra{anjih, ki zadevajo njih same. Kot sta pokazala Katz in Liebesova, to ni preprosto proces refleksije, ki bi se odvijal po predvajanju odda­je - temve~ sam proces gledanja vklju~uje stalno komentiranje in razpravo v tej smeri. Naslednja bistveno pomembna zadeva je material, ki ga je prinesel projekt, ne le glede razli~nih interpre­tacij oziroma vrednotenj tega ali onega del~ka oddaje, temve~ v zvezi z razli~nimi “koti videnja” (denimo razlika med poeti~nimi in referen~nimi branji) razli~nih skupin ob gledanju oddaje.47 V britanskem kontekstu, kjer reklo “en sam velikanski Dal­las” predstavlja najslab{e (v osnovi ameri{ko), kar lahko ponudi televizija, je tovrstna natan~na raziskava specifi~nega pomena oddaje v razli~nih kontekstih {e posebej dobrodo{la. To, kar bi si rad sedaj na kratko ogledal, je skupina nadaljnjih vpra{anj v okvirih te razprave v zvezi z veljavnim prepri~anjem, da so “razko{ne” ameri{ke nadaljevanke “zavzele” evropsko kulturo. Rad bi vzpostavil zvezo med trditvijo o kulturnem imperializ­mu in vpra{anji o splo{nem okusu, o katerih smo prej govorili, vendar sedaj iz druga~ne perspektive. Predstava, da je angle{ka oziroma evropska “visoka kultura” v nevarnosti, da jo bo pogoltnila neizprosna “Americana”, ni ni~ novega. Dick Heb­dige je odkril, da so v britanskem kontekstu tovrstni strahovi obstajali ‘e vsaj v tridesetih letih tega stoletja, ko so se nad moderno arhitekturo, po~itni{kimi tabori, reklamo, hitro priprav­ljeno hrano, plastiko in seveda ‘ve~ilnimi gumiji dru‘no zgra‘ali tako razli~ni pisci kot konservativna Evelyn Waugh ali pa socia­list George Orwell.48 Za oba, Waughovo in Orwella, so bile to podobe “mehku`nega”, iz~rpavajo~ega “lahkotnega ‘ivljenja”, ki je grozilo, da bo zadu{ilo britansko kulturno identiteto. V pet­desetih letih se je zarisala bojna ~rta v tej razpravi: na eni strani prava kultura delavskega razreda, kakovost in okus, na drugi pa Spreminjanje paradigem v raziskavah televizijskega ob~instva la‘na blagodejnost blaga za enkratno rabo, aerodinami~ni avto­mobili, rock and roll, kriminal in promiskuiteta. Kot pravi Heb­dige, kadarkoli se je pojavilo kaj ameri{kega, so - vsaj tisti, ki so se posve~ali izobra‘evanju ali pa poklicni kulturni{ki kritiki ­to najraje razlagali kot “za~etek konca”. Hebdige opisuje, kako so za~eli podobe kriminala, uporni{ke mladine, krize mesta in duhovnega tavanja “povezovati s priljubljenim ameri{kim potro{ni{kim blagom in tako ustvarjali verigo asociacij, ki se je trdno usidrala v britansko zdravo pamet.”49 Tako je, denimo, ameri{ka hrana postala ustaljena prispodoba za padec standarda. Pojem amerikanizacije televizije ve‘e nase vrsto asociacij: komer­cializacija, banalnost in uni~evanje tradicionalnih vrednot. Razprava, ki jo s tem na~enja Hebdige, ima svoje za~etke 50 zlasti v delu Richarda Hoggarta The Uses of Literacy. Hoggarto­va knjiga je podrobna presoja tradicionalnega ‘ivljenja skupnosti delavskega razreda, zdru‘ena s kritiko “homogenizirajo~ega” vpliva ameri{ke kulture nanjo. Po Hoggartu so avtenti~no delavsko ‘ivljenje uni~evali “votla ble{~avost”, “polo{~eno divja{tvo “ in “duhovni razkroj” uvo‘ene ameri{ke kulture. To jadikovanje nad {kodljivimi u~inki amerikanizacije je prihajalo, in {e vedno prihaja, tako s politi~ne levice kakor z desnice. Toda, kot poudarja Hebdige, so ti ameri{ki izdelki - aerodinami~ni, plasti~ni in polni bli{~a - natanko tisto, kar je pritegnilo velik del britanskega ob~instva iz delavskega razreda (in so, kar se ti~e televizije, povezani s tisto dinamiko splo{nega okusa, ki je povzro~ila masovno preklapljanje delavskega ob~instva na komercialno televizijo, ko je ta v Britaniji v petdesetih letih za~ela oddajati). Medtem ko so s pokroviteljskega stali{~e bra­nilcev “tradicionalnih britanskih vrednot” ti uvo‘eni ameri{ki izdelki predstavljali “kromirano bogastvo, ki nas ogro‘a”, so, kot pravi Hebdige, za mno‘i~no ob~instvo predstavljali prostor, kjer je bilo mogo~e razpravljati in izra‘ati nasprotujo~e pomene (glede na prevladujo~e tradicije britanske kulture). S tem v zvezi ‘elim omeniti vrsto povezav. Prvi~, Hebdigova trditev o privla~nosti ameri{ke kulture za depriviligirane skupine v okvirih kake druge dru‘be se sklada z ugotovitvami Ien Ang, ki zadevajo naravo ugodij, ki jih ponujajo ob~instvu iz delavskega razreda v Holandiji komercialne oddaje ameri{kega tipa.51 Drugi~, delo, ki ga je opravil v Britaniji Tim Blanchard, ki je analiziral razlikujo~e se preference razli~nih kategorij najstni­kov do razli~nih vrst televizijskih oddaj, to trditev dodatno pod­pira.52 Pri mladih, ki jih je intervjuval, je odkril vzorec, po kate­rem temnopolti angle{ki najstniki zlasti visoko cenijo ameri{ke oddaje; vendar pa to nikakor nima opraviti le z dejstvom, da je v ameri{kih oddajah ve~ ~rnskih junakov, temve~ je tesno pov­ezano z Hebdigovo trditvijo o subverzivni privla~nosti dolo~enih vrst “vulgarnih” komercialnih izdelkov za podrejene skupine. 49 Prav tam. 50 Richard Hoggart, The Uses of Literacy (London: Penguin, 1957). 51 Ien Ang, “The Vicissitudes of Progressive Television”, New Formations 2 (poletje 1987): 91-106. 52 Tim Blanchard, neobjavljena disertacija, Institute of Education, London, 1986. 53 Charlotte Brunsdon, “Women Watching TV” (referat, predstavljen na konferenci @enske in elektronski mediji mno`i~nega komunici­ranja (Women and the Electronic Mass Media Conference), Copen­hagen, 1986). 54 Ien Ang, “The Battle Between Television and Its Audiences”, v Drummond in Paterson (ur.) Television in Transition, str. 252. 55 Thomas Lindlof in Paul Traudt, “Mediated Communication in Families”, v Mary S. Mander (ur.) Communi­cations in Transition: Issues and Debates in Current Research (New York: Praeger, 1983), str. 261-62. V zaklju~ku tega dela pa ‘elim zgodbi dodati {e en obrat. Podobe, ki jih Orwell in Hoggart uporabljata za ponazoritev {kodljivih u~inkov ameri{ke mno‘i~ne kulture, imajo dolo~ene ponavljajo~e se teme: “feminiziranje” avtenti~ne mi{i~nosti in mo‘atosti britanskega industrijskega delavskega razreda, ki ga ogro‘a prevelika doza ameri{kosti - ki jo zaznamujejo zlasti pasivnost, brezdelnost, navezanost na dom, kadi s toplo vodo, son~enje in “lagodno `ivljenje”. ^e razpravo o ameri{kih odda­jah kombiniramo z razpravo o oddajah kakr{ne so soap opere, ki so ‘e same po sebi razumljene kot feminilne forme, imamo s stali{~a Hoggarta ali Orwella o~itno opraviti z najslab{im od slabega ali, z besedami Charlotte Brunsdon, z “najbolj zavr`enim izme~kom”.53 Analiza ob~instva, ki bi nam pomagala za~eti razpletati niti, ki le‘ijo zavozljane za to besedno uganko, bi bila {e posebej dragocena. Televizija in vsakdanje ‘ivljenje: kontekst gledanja Eden najpomembnej{ih uspehov novej{ih del o ob~instvu je vse ve~je priznavanje pomembnosti konteksta gledanja. ^e gre za televizijo, je ta kontekst dom. Ko pa enkrat pridemo do spoznanja, da gre za dom, se glede na to, kako pomemben je spol v sodobnih oblikah organizacije doma, neizogibno hitro pribli‘amo vpra{anjem v zvezi s spolom. K temu se bom vrnil kasneje, sedaj pa skupaj z Ien Ang za~nimo z ugotovitvijo, da “Ob~instva ne sestavlja le agregat gledalcev specifi~ne oddaje, predstavljati si ga je treba tudi, kako sodeluje v praksi gledanja televizije kot takega..., tako da je treba imeti dekodiranje za nekaj, kar je del splo{ne prakse gledanja televizije.”54 S tem v zvezi sta Thomas Lindlof in Paul Traudt trdila: “Velik del raziskav TV ob~instev se osredinja na vpra{anje, zakaj, in zanemarja, kaj in kako. Raziskovalci ‘elijo opisati vzroke in posledice gledanja televizije, ne da bi dobro razumeli, kaj to je in kako se to po~ne.” Takole pravita: “Da bi lahko vsaj zadovoljivo uokvirili, kaj {ele, da bi odgovorili na nekatera od osrednjih teoreti~nih in prakti~nih vpra{anj, je treba zastaviti in raziskati vrsto predhodnih vpra{anj v zvezi s tem, kaj akt gle­danja televizije sploh obsega.”55 To nikakor ne pomeni vrnitve h kak{ni abstraktni ideji o specifi~nosti televizijskega medija ali celo specifi~nosti gledanja televizije kot takega, kot da bi {lo za nespremenljivo in homogeno kategorijo. Gre za to, da je treba razlikovati med gledanjem televizije kot prakso in, denimo, gledanjem filma v kinu ali gledanjem videa. Larry Grossberg trdi: “Mo~ in u~inek vsakega medija se bistveno spremenita, ~e je prestavljen iz enega konteksta v drugega (gostilna, gledali{~e, dnevna soba, spalnica, pla‘a, rock Spreminjanje paradigem v raziskavah televizijskega ob~instva koncert...). Vsak medij je torej spremenljivka, ki prevzema obli­ko s tem, ko se umesti ... v na{e preostalo ‘ivljenje ... Tekst se torej locira ne le intertekstualno, temve~ tudi v vrsto razli~nih aparatov..., tako da ~lovek le redko ne po~ne ni~ drugega, kot poslu{a radio, gleda TV ali gre v kino - obi~ajno ob tem {tudi­ra, se dogovarja za zmenek, se kam pelje itn.”56 Po Grossbergo­vi ina~ici trditve: “Premesti indiferentnost medijev problematiko kulturne teorije s kodiranja ... na problematiko aparata ... Pri televiziji je ta premestitev {e posebej o~itna in mote~a - kolikor gledanje televizije ~asovno predstavlja velik del na{ega `ivljenja... Zavedati se moramo njegove integriranosti v banalnosti vsakda­njega ‘ivljenja in hkrati njegove nenehne prekinjanosti z drugimi vsakdanjimi rutinami in navezovanja nanje.”57 Kot poudarja Grossberg: “^lovek le redko pozorno gleda televizijo in si dovoli, da ga delo povsem prevzame. Obi~ajno raztreseno pogleduje nanjo, oziroma jo vklju~i v svoje trenutno razpolo`enje oziroma polo`aj... Televizija je indiferentna do nas (ne zahteva na{e prisotnosti, a nas vedno ~aka).” Tako se moramo, kot trdi, sprijazniti s posledicami dejstva, da ji: “gledalci le redko namenjajo tak{no pozornost, kot si jo sponzorji (oziroma reklamni ogla{evalci) ‘elijo, in da je kaj malo zveze med tem, da je televizija vklju~ena, in tem, da je kdo navzo~ pred njo, in ~e je, da ji namenja vsaj malo pozornosti ali da celo interpretira, kar vidi.”58 Hermann Bausinger se problema doma~ega konteksta gle­danja loteva iz podobnega zornega kota in navaja naslednjo izjavo neke intervjuvanke: “Zgodaj zve~er redko gledamo televizijo. Le kadar je moj mo‘ res slabe volje. Pride domov, skoraj ni~ ne re~e in pri‘ge televizijo.”60 Bausinger pravi, da bi marsikak strokovnjak za medije interpretiral dejanje tega mo{kega kot ‘eljo, da bi gledal televizijo. Vendar v tem primeru “pritisk na gumb ne pomeni ’Tole bi rad gledal’, ampak ’Ni~esar no~em videti in sli{ati’.”61 Po drugi strani pa kasneje omenja nasproten primer: “O~e gre v svojo sobo, medtem ko mati sedi ob svojem najstarej{em sinu in z njim gleda {portno oddajo. Oddaja je sicer ne zanima, a to je poskus, da bi vzpostavila kontakt.”62 Poleg tega nas Bausinger s svojim protokolom oskrbi z vrsto zahtev, ki jih moramo imeti v mislih, kadar obravnavamo kon­zumiranje medijev v doma~em okolju: 1. Da bi opravili dobro {tudijo rabe medijev, je treba upo{tevati razli~ne medije, celoto medijev, s katerimi ima danes vsakdo opraviti - recipient integri­ra vsebino razli~nih medijev. 2. Praviloma se mediji ne konzu­mirajo v celoti in tudi ne s polno koncentracijo - stopnja pozor­nosti je odvisna od ure v dnevu oziroma od razpolo‘enja, sporo~ila medijev se kosajo z drugimi sporo~ili. 3. Mediji so sestavni del na~ina vsakdanjega ‘ivljenja (na primer ~asopis kot 56 Grossberg, “The In-Difference”, str. 34-5. 57 Prav tam. 58 Prav tam. 59 Hermann Bausinger, “Media, Technology and Daily Life”, Media, Culture, Society 6 (1984): 343-51. 60 Prav tam, str. 344. 61 Prav tam. 62 Prav tam, str. 349. 63 Prav tam, str. 349-50. 64 Paddy Scannell, “Radio Times” (referat, predstavljen na ITSC, London, 1986). 65 Richard Paterson, “Planning the Family: The Art of the Television Schedule”, Screen Education 35 (1980): 79-85. nujni sestavni del “zajtrka”) in z odlo~itvami (medijev) se nene­hno kri‘ajo in nanje vplivajo nemedijske okoli{~ine in odlo~itve. 4. Ne gre za lo~en, posamezen proces, temve~ za kolektiven proces. Celo kadar bere ~asopis, ~lovek ni zares sam, to se dogaja v kontekstu dru‘ine, prijateljev. 5. Medijskega komunici­ranja ni mogo~e lo~evati od neposrednega osebnega komunici­ranja. Medijski kontakti so snov za pogovore.63 Na podoben na~in je Paddy Scannell koristno analiziral to, kar imenuje “nevsiljivi na~ini, na katere radio in televizija iz dneva v dan, iz leta v leto hranita ‘ivljenja in rutine celotne populacije.”64 To dejansko pomeni, da namenimo pozornost vlogi, ki jo imajo mediji pri strukturiranju ~asa. Omeniti pa je vredno {e neko drugo posredno zvezo. Perspektiva, ki jo razvija Scannell, je tesno povezana z Bourdieujevim vztrajanjem na materialnosti subjekta, ki tako kot biolo{ki organizem eksistira kronolo{ko. To pomeni poudarjanje preu~evanja organizacije ~asa kot nujnega fokusa za vsako sociologijo kulture. Na neki drugi ravni pa se Scannell osredinja na vlogo nacionalnega radia in televizije, ki sta s tem, ko organizirata “udele`bo” pre­bivalstva v koledarju nacionalnega ‘ivljenja, osrednji dejavnik nacionalne kulture. Podobno analizira radio in televizijo, ki predstavljata kulturni vir, “skupen milijonom”, in na~in, kako denimo dolgotrajne priljubljene nadaljevanke predstavljajo “skup­no preteklost” celih populacij. S tem pa presegamo preu~evanje lo~enega teksta in hkrati tudi vsako abstraktno predstavo o preu~evanju televizije kot nediferenciranega “toka”. Namesto da bi se zatekli v katero od obeh nasprotnih, toda enako neu­streznih pozicij, se moramo posvetiti vpra{anju televizijskega sporeda in temu, kako - kot pravi Richard Paterson65 - RTV ustanove oblikujejo svoje sporede, da so komplementarni z osnovnimi re‘imi organizacije doma~ega ‘ivljenja, s ~imer pa nujno privzamejo dejavno in konstitutivno vlogo pri ~asovni organiziranosti doma. To pomeni razvijati perspektivo, ki sku{a vpra{anja inter­pretacije zdru‘iti z vpra{anji “rab” televizije (in drugih medijev), pristop, ki ga obi~ajno povezujemo s {iroko zasnovano so­ciologijo prostega ~asa. Ta perspektiva na novo dolo~i polo‘aj gledanja televizije v okvirih celotnega konteksta doma~ega prostega ~asa. ^e je televizija medij doma, potem je za ustrezno analizo enota konzumiranja televizije dru‘ina oziroma gospodinj­stvo, ne pa posamezni gledalec. To pomeni umestitev posa­meznega gledanja v okvir odnosov v gospodinjstvu, v katerem se dogaja, in vztrajanje pri tem, da je posamezno gledanje smiselno le v teh okvirih. S tem pa odpiramo vrsto vpra{anj o razlikah, ki se skrivajo za nerazlikovalno oznako “gledanja televizije”. To pomeni, da se za~nemo ukvarjati z razlikujo~imi se na~ini gledanja razli~nih tipov gledalcev glede na razli~ne Spreminjanje paradigem v raziskavah televizijskega ob~instva tipe oddaj, prikazovane v razli~nih ~asovnih delih celotnega programa in glede na razli~ne prostore v organizaciji doma~ega ‘ivljenja. Jasno je, da obravnava gledanja televizije v kontekstu dru‘ine vse skupaj precej zakomplicira. Najprej, posameznega gledalca ni mogo~e obravnavati, kakor da je svoboden oziroma racionalen potro{nik v nekak{ni kulturni veleblagovnici. Za mnoge ljudi (in zlasti za ~lane gospodinjstva z manj mo~i) oddaje, ki jih gledajo, niso nujno tiste, ki bi jih sami izbrali. V kontekstu doma se je o izbiri gledanja treba pogosto pogajati. [e ve~, ta perspektiva vpelje kot eno svojih predpostavk “politi­ko dnevne sobe”, kot temu pravi Sean Cubitt, kjer pa “vas, ~e vas kamera pritegne, da se zapletete v tisto, kar se dogaja na ekranu, dru‘ina verjetno vle~e ven iz dogajanja”.66 To pomeni tudi, da sku{amo prese~i na~in, na katerega je televizija pogosto obravnavana - preprosto kot motnja dru‘inskega ‘ivljenja, ter da opazujemo, kako jo ljudje pogosto uporabljajo tudi za to, da pri gledanju oblikujejo “prilo`nosti” za raznovrstne interakcije. S tem torej zavr‘emo predstavo, da ljudje bodisi ‘ivijo v dru‘benih razmerjih ali pa gledajo televizijo. Namesto tega analiziramo, kako se gledanje dogaja v okvirih dru‘benih razmerij v gospo­dinjstvu. Vendar pa iz tega sledi marsikaj. Kakor hitro za~nemo razmi{ljati o televiziji v kontekstu dru‘benih razmerij, neizogibno razmi{ljamo tudi o televiziji v kontekstu razmerij mo~i. In ~e razmi{ljamo o kontekstu doma, potem so to neizogibno spolna razmerja, so znotraj gospodinjstva {e posebej pomembna. To pomeni, da uvedemo vrsto mo‘nih povezav in razhajanj med spolnimi razmerji in organizacijo zasebnega in javnega ‘ivljenja ­ne nazadnje razli~no ume{~anje ‘ensk in mo{kih v doma~em prostoru gospodinjstva. Skratka, ~e je za mo{ke njihov koncept ~asa in prostora organiziran okrog “delovnega ~asa” in “javnega” in jim dom pomeni oddih, pa za ve~ino ‘ensk (celo tistih, ki delajo zunaj gospodinjstva) temeljni principi organiziranja deluje­jo druga~e. Zanje dom ni sfera prostega ~asa, ampak sfera, kjer imajo prednost druge (doma~e) obveznosti, ki komplicirajo in ovirajo njihove morebitne ‘elje po gledanju televizije. Nekatera od teh vpra{anj je obravnavala raziskava Dorothy Hobson o kompliciranih modalitetah ‘enskega gledanja televizije67, ~eprav je vredno omeniti, da je ‘ensko gledanje postalo “zaznamovana” kategorija in analiti~ni “problem” v nasprotju z “neza­znamovanim” (se pravi, mo{kim) na~inom gledanja, ki predstav­lja samoumevno normo dejavnosti. V tej zvezi je pomembno tudi, da se ozremo na delo Jamesa Lulla o gledanju televizije v kontekstu doma. Eden od proble­mov, ki jih obravnava Lull, je vpra{anje, “kdo je doma odgovo­ren za izbiro televizijskih oddaj, kak{en je proces izbire oddaje 66 Sean Cubitt, “Top of the Pops”, v Len Master-man (ur.) Television Mythologies, Stars, Shows, and Signs (London: Comedia, 1984), str. 48. 67 Hobson, “Cross­roads”. 68 James Lull, “How Families Select Television Programs”, Journal of Broadcasting 26, {t. 4 (1982): 801. 69 Prav tam, str. 809; glej tudi James Lull, “The Social Uses of Television”, Human Communication Research 6, {t. 3 (1980): 197-209. 70 Peter Collett in Roger Lamb, “Watching Families Watching TV” (Poro~ilo za Independent Broad­casting Authority, 1986). in kako na te aktivnosti vplivajo vloge dru‘inskega polo‘aja in dru‘inski vzorci komuniciranja.”68 Lull meni, da so odlo~itve o izbiri oddaje pogosto komplicirane dejavnosti medosebnih komunikacij, ki vklju~ujejo statusna razmerja znotraj dru‘ine, ~asovni kontekst, {tevilo aparatov, ki so na voljo, in konvencije komuniciranja, ki temeljijo na vlogah. S tem se pribli‘amo os­rednjemu vpra{anju mo~i. In v vsaki patriarhalni dru‘bi gre nujno za o~etovo mo~. Ta perspektiva nas pripelje do tega, da upo{tevamo, da so dru‘inski odnosi, tako kot vsi drugi dru‘beni odnosi, razmerja mo~i. V raziskavi o upravljanju s televizijskim aparatom je Lullovo osrednje odkritje, da so o~etje (ne nepri~akovano) najpogosteje navedeni kot tisti, ki vodijo izbiro televizijskih oddaj. Kot pravi Lull, je “mesto nadzora v procesu izbire, kaj gleda­ti, mogo~e razlo‘iti predvsem z dru‘inskim polo‘ajem.”69 Torej obravnavanje tega, kako se odvija gledanje televizije v okvirih dru‘inskih dru‘benih odnosov, neizogibno pomeni tudi ob­ravnavanje tega, kako se gledanje odvija v kontekstu razmerij mo~i in razlik v mo~i, ki jo imajo dru‘inski ~lani predvsem glede na spol in starost. Ko govorimo o teh zadevah v zvezi z doma~im kontekstom gledanja, je v dolo~eni meri smiselno preprosto ponovno izre~i stvari, “ki jih vemo” `e iz lastne izku{nje doma~ega ‘ivljenja. @e samo vztrajanje na pomembnosti teh banalnih razmislekov je te‘avno zaradi njihove “samoumevnosti”, ki jo imajo kot ne­vidne rutine in strukture, v okviru katerih je organizirano na{e ‘ivljenje. V Britaniji je leta 1985 opravil Peter Collett raziskavo, v kateri so dolo~enemu {tevilu gospodinjstev v televizijski aparat namestili video kamero. Tako so pri{li do filmov o dru‘inskem gledanju televizije, ki so tako odjeknili, da so postali ti razmisle­ki predmet javnih razprav.70 Nih~e, ki je te video trakove videl, pravzaprav ni bil presene~en nad tem, kar je bilo na njih videti - ljudi, ki sedijo v sobi in ka‘ejo televiziji hrbet, prazne kav~e pred televizijo, ljudi, ki obla~ijo otroke, jedo, se prepirajo med sabo in se pri tem o~itno sploh ne zavedajo prisotnosti aparata itn. In vendar se zdi, da so - vsaj radijci in televizijci - {ele takrat, ko so se pojavili ti “dokazi” na videokasetah, zbrani med resno znanstveno raziskavo v okvirih behavioristi~ne psihologije, za~eli ta vpra{anja resno jemati. Ko govorim o zadevah v zvezi s kompleksno naravo doma kot prizori{~a, na katerem ob~instvo gleda televizijo, ne zago­varjam nikakr{nega “novega optimizma”, ki bi nam dopu{~al, da bi se zadovoljni sprostili, prepri~ani, da zaradi tega, ker se hkrati dogaja toliko stvari, televiziji nih~e ne namenja nobene pozornosti in nam zato glede tega ni treba skrbeti. V resnici sku{am le premakniti osnovo, na kateri bi si morali preu~iti na~ine in variante pozornosti, ki jo razli~nim tipom oddaj v Spreminjanje paradigem v raziskavah televizijskega ob~instva razli~nih delih dneva namenjajo razli~ni tipi gledalcev. Dejavnost gledanja televizije je treba resno preu~iti prav v kontekstu vseh omenjenih komplikacij doma. Stare perspektive za nove V osnovi sku{am argumentirati, da je ve~ina koristnega dela, opravljenega v zadnjih nekaj letih v okvirih preu~evanja ob~instva, upo{tevala vpra{anja v zvezi s potekom televizijskega programa, ume{~anjem subjekta, kontekstualnimi dolo~ili, ki delujejo na razli~ne tipe gledanja razli~nih medijev, hkrati pa je tudi skrbno preu~evala razli~ne vzorce okusov, odzivov in interpretiranja s strani specifi~nih ~lanov ob~instva. Na tem mestu bi rad izrecno izrazil strinjanje z argumenti Elihuja Katza in Tamar Liebes, ki pravita: “Ne sogla{ava s tistimi, ki menijo, da je enoto gledanja televizije bolje konceptualizirati kot ozadje, kot “trak”, ki se vije v ve~erno gledanje, ali pa kot vztrajno bombardiranje s sporo~ili o dru‘bi, ki je prisotno skozi ves ~as najve~je gledanosti televizije (prime time). Preprosto trdiva..., da gledalci dolo~ene oddaje - nekatere bolj, druge manj - pre­poznavajo kot posebne zgodbe in da prina{a tak{no gledanje s seboj pozornost, interpretacijo, evaluacijo in nemara tudi dru‘bene in psiholo{ke konsekvence.”71 Prizadevati si moramo, da bomo na primer zelo pozorni na razli~ne vrste ume{~anja subjekta. Brez podrobnega empiri~nega zanimanja za to, kaj se v posameznih situacijah dejansko doga­ja, tvegamo, da bomo zdrsnili v strukturalisti~no perspektivo, za katero Peter Dahlgren pravi, da “gre za tak{no razumevanje pomena in zavestnega ... in nezavednega ..., kjer objekt dejan­sko dominira nad subjektom ... Kulturni tekst je zveden na abstraktno gramatiko, pomen pa biva le znotraj njenih meja. Zanikana je kompromisnost pomena in zgodovinskost zavest­nega.”72 Dahlgren nadaljuje takole: “Zdi se, da je ob nepremi{ljenem posnemanju strukturalisti~nega branja Freuda edina alternativa zloglasnega transcendentalnega subjekta pogled, za katerega je subjekt ne le razsredinjen, ampak ga ustvarjajo gramati~ne struk­ture nezavednega. Nezavedno postane abstrakno gonilo zgodovine, medtem ko je posamezen subjekt izpraznjen sle­herne zavestne intencionalnosti.”73 Menim tudi, da so razli~ice postmodernisti~nega relativizma, ki tekst razumejo kot neomejeno “iterabilen” oziroma zapisljiv, kakorkoli se subjektu zdi, enako nekoristne, ~eprav iz nasprot­nega razloga. Demonstrirati to, da se glede na potencialno mnogozna~nost vsakega teksta teoreti~no “vse izide”, je nekaj ~isto drugega, kakor nazorno prikazati, da se, ko gre za dejan­ 71 Katz in Liebes, “Mutual Aid”, str. 198, opomba 1. 72 Peter Dahlgren, “The Modes of Reception: For a Hermeneutics of TV News”, v Drummond in Paterson (ur.) Television in Transition, str. 240. 73 Prav tam, str. 247. 74 Robert H. Deming, “The Television Spectator-Subject”, Journal of Film and Video (poletje 1985): 48-63. 75 Elizabeth Ellsworth, “Critical Media Analysis, Radical Pedagogy and MTV” (neobjavljeno besedilo, navedeno v R. H. Deming, “Television’s Inscribed Spectator” (Fredonia College, neobjavljeno besedilo). 76 Deming, “The Television Spectator-Subject”, str. 54-6. 77 Glej npr. komentar Patricie Palmer o fizi~ni razdalji otrok do ekrana glede na bolj ali manj priljubljene oddaje v njenem referatu “The Social Nature of Chil­dren’s TV Viewing” (predstavljenem na ITSC, London, 1986). Glej tudi David Morley in Roger Silverstone, “Domestic Communications: Technologies and Meanings” (referat, predstavljen na ITSC, London, 1988). 78 Glej Dell Hymes, “On Communicative Compe­tence”, v Pride in Holmes (ur.) Sociolinguistics, str. 269-94. sko branje televizijskih tekstov, empiri~no dogaja “vse mogo~e”. Ne le, da se tak{en pristop odreka vsaki ({e tako zabrisani) ideji o u~inkovanju teksta, temve~ tudi namerno zanemarja empiri~ne dokaze, ki jih imamo o tem, kako pozornost, na~ini gledanja, odzivi in interpretacije v razli~nih segmentih ob~instva oblikujejo prepoznavne empiri~ne gru~e. Peter Dahlgren je vpeljal po mojem mnenju zelo koristno opredelitev perspektive, ki jo opisuje kot zanimanje za “dru`beno ekologijo” gledanja. To perspektivo si prizadeva kombinirati z obravnavanjem tega, ~emur pravi razli~na “epistemolo{ka pristranskost” razli~nih medijev (kolikor vsak medij goji nekoliko druga~no dispozicijsko razmerje med sabo in svojim ob~instvom) in z obravnavanjem razlikujo~ih se “epistemolo{kih pristranskosti” partikularnih tipov televizijskih materialov. V podobnem smislu je Robert Deming razvil analizo na~inov, na katere posamezni televizijski kanali svojim gledal­cem ponujajo specifi~ne mo‘nosti umestitve74. Ellsworth pa govori o tem, kako MTV (ameri{ki glasbeni kabelski kanal) “ponuja gledalcem {tudentovske starostne skupine njihovo pozicijo v razmerju do drugih posameznih skupin v kulturi..., dru‘beno identiteto..., ki gledalca naro~nika ume{~a kot potro{nika rock glasbe iz srednjega razreda, ki ima zadosti denarja, da kupuje plo{~e, vstopnice za koncerte, specializirane revije in obleke v rock stilu, medtem ko izklju~uje in evaluira tiste, ki so ‘enskega spola, druga~nega etni~nega porekla, iz delavskega razreda.”75 Deming pravi takole: “Pozicija, ki jo “jaz” zasedem, kadar me naslavlja Dynasty, je druga~na, ~eprav sorodna poziciji, ki jo zasedem, kadar me naslavlja Dallas ... Pozivajo me, naj zasedem pozicijo do teh dveh tekstov, vendar pa ne pozivajo vsega, kar sem, marve~ le tisto, kar ustreza ... Kot Realni Socialni Subjekt prina{am s seboj vso svojo kulturno kompetenco, specifi~no glede na moj spol in tip oddaje, vendar pa samo tisti del, ki ustreza poziciji subjekt-tekst.”76 Prav raven razlikujo~ih se umestitev subjekta glede na razli~ne tipe materialov je po mojem mnenju to, kar moramo raziskovati. Gre skratka za preu~evanje materialnih razli~ic ume{~anja subjekta, toda ne na kak{en nadzgodovinski ali univerzalisti~en na~in, temve~ iz perspektive, ki ustrezno vklju~uje povsem materialna vpra{anja o fizi~ni in bivalni organizaciji tistega stano­vanjskega prostora, kjer ponavadi gledamo televizijo.77 Iz tak{ne perspektive se potem preu~evanje osredinja na sisteme kulturnega obna{anja in se nujno ukvarja z organizacijo raznovrstnosti.78 Za to pa je mogo~e najti nadvse koristna vodila v tistem korpusu sociolingvisti~nih del, ki so se ukvarjala s preu~evanjem aktov komuniciranja v dolo~enih dru‘beno-kul­ Spreminjanje paradigem v raziskavah televizijskega ob~instva turnih kontekstih. Tudi po mojem mnenju bo preu~evanje gle-79 Richard Nice, “Bourdieu: A ’Vulgar danja televizije najuspe{nej{e, ~e bo {lo v to smer. Materialist” in the ^e stvari tako zastavimo, pa to konec koncev pomeni, da Sociology of Culture’, zagovarjamo, naj se pri obravnavanju komuniciranja na osrednje Screen Education 28 (1978): 24. mesto vrne nekolikanj diskreditirana disciplina sociologije. Zara­di tega bom zaklju~il z navedkom iz Richarda Nicea, ki je pred nekaj leti v komentarju o pomenu dela Pierra Bourdieuja dejal: “Tisti, ki bi radi izklju~ili sociologijo ..., ker so naklonjeni strogo notranji analizi tega, kar se dogaja na ekranu, oziroma kako se subjekt gledanja artikulira, lahko to naredijo le na osnovi neke implicitne sociologije, ki je - ~e zanemarja dru‘bene realnosti diferencirane distribucije kulturnih kompetenc in vrednot - napa~na sociologija in toliko bolj {kodljiva, ker ostaja neprepoznana.”79 Prevedla Lenca Bogovi~ David Morley (r. 1949) se je kot raziskovalec televizije formiral v specifi~no britanski gramscijanski smeri. V nasprotju z na~elno odklonilno dr‘o velikih imen kriti~ne teorije do “masovne” kulture je sku{ala ta smer uveljaviti tako razli~ico marksisti~nega branja sodobne (seveda zlasti britanske) kulture, v kateri je videla kompleksen skupek konkretnih dru‘benih bojev za ideolo{ko hegemonijo, kjer so silnice mo~i na slehernem podro~ju kulture razli~no razporejene. Vodilni imeni te tradicije sta pred kratkim umrli Raymond Williams in pa Stuart Hall, v najvplivnej{em obdobju (v sedemdesetih) direktor birmingham­skega Centra za sodobne kulturne {tudije, CCCS (Center for Contemporary Cultural Studies). CCCS predstavlja na ravni raziskovalnih in izobra‘evalnih ustanov usmeritev, ki je pozor­nost od literature in elitne kulture preusmerila k medijem, po­pularni kulturi, kulturnim praksam delavskega razreda, mladini, subkulturam. Rezultat vsaj dveh desetletij te delovne usmeritve so Cultural studies in media studies v u~nih programih univerz in na knji‘nih policah. Morley je za~el prou~evati televizijo z raziskavo zgradbe in ideolo{kih prijemov regionalne angle{ke (ITV) televizijske oddaje Nationwide (po vsebini podobne na{im obzornikom). Skupaj s Charlotte Brunsdon je 1978 o njej objavil monografijo Everyday Television: “Nationwide” (Vsakdanja televizija: “Nationwide”, v izdaji BFI, Britanskega filmskega in{tituta). Morley sam je nada­ljeval delo z raziskavo odziva gledalcev na to oddajo. Rezultat je bila odmevna knji‘ica The “Nationwide” Audience (Nation­wideovo gledalstvo, BFI, 1980). Poslej je bil problem, kako gledanje TV teoretsko zajeti v dejanskem socialnem okolju (praviloma torej doma, v dru‘inskem krogu), v ospredju nje­govega zanimanja. Plod teh raziskav je Family Television. Cul­tural Power and Domestic Leisure (Dru‘inska televizija. Kulturna mo~ in prosti ~as doma; Uvod S. Hall, Routledge-Comedia, London, 1986). V skladu z razvojem doma~e rabe medijev v zadnjem desetletju in s premikom pozornosti raziskovalcev televizije (vsaj v tradiciji, ki ji pripada Morley) od recepcije televizijskega teksta k etnografiji konteksta gledanja se je njegov interes v zadnjem ~asu raz{iril na raziskovanje doma~e rabe “kulturnih tehnologij” nasploh (gre zlasti za projekt “Doma~e rabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij”, ki ga vodi R. Silverstone z Brunel University). Morley trenutno predava medij­ske {tudije na Londonski univerzi. Pred kratkim je iz{el izbor njegovih (dokaj predelanih) kraj{ih spisov iz let med 1980 in 1991: Television Audiences & Cultural Studies (Televizijske pub-like & kulturni {tudiji; Routledge, 1992). Spis “Changing paradigms in audience studies” je preveden iz zbornika Remote Control (ur. E. Seiter et al.; Routlege, 1989), str. 16-43. Dodajmo {e, da je del spisa, kjer gre za tiste pristope k branju televizije, ki se sklicujejo na psihoanalizo, pisec uporabil v 2. poglavju Televizijskih publik & kulturnih {tudijev z naslovom “Psychoanalytic theories: texts, readers and subjects”. 1 Film je bil ob rojstvu nem, ~etudi ga je ob­dajala glasba. Osebam v njem to ni prepre~eva­lo govorjenja - v nakazanih, a nesli{nih /sous­entendus/ dialogih. Govoru, predvajanemu v podobi, se je kasneje seveda pridru‘il dejanski zvok glasov. Kaj pa televizija - bi se bila lahko rodila nema? Odgovor ne dopu{~a nobenega dvoma: ne, ne bi se mogla. Prve anticipacije televizije - denimo, Metrop­olis Fritza Langa iz 1927 ali Chaplinovi Moder­ni ~asi - nam jo prikazujejo kot telefon, ki po­ka‘e sogovornikovo podobo, torej kot v obeh smereh delujo~ sistem sli{anja na daljavo, do­polnjen z videnjem na daljavo. Kar je logi~no, saj je telefon obstajal pred televizijo. Videti je, kakor da je bilo televiziji ‘e od za­~etka usojeno, da postane klepetulja (un mou­lin a paroles ). Tem nadvse priljubljenim odda­jam, ki ka‘ejo preprosto ljudi, ki se pogovarja­jo, pravijo Ameri~ani talk-shows. Slep ~lovek lahko spremlja dobr{en del televizijskih progra­mov, ne da bi mu u{lo kaj ve~ kot le drobec danih informacij (v specifi~nem smislu besede ’informacija’). Zato pa bo prikraj{an za {arm, Michel Chion Zvok na televiziji ali ilustrirani radio lasten televiziji: za vse tiste drobne, drugotne, impresionisti~ne, improvizirane, neurejene infor­macije, ki jih prina{ajo podobe. Kajti toliko, ko­likor je govorjenje na televiziji pogosto razgla­bljajo~e, togo, organizirano, je tok podob, ki spremljajo to besedovanje, nepredvidljiv, impre­sionisti~en, slabo usklajen. Koordinacija med komentarjem in podobo na televiziji je pogosto tvegana in neobvladana, in v tem je resnica nju­nega razmerja. Pri gluhcu je prav nasprotno: s televizijskega zaslona ga bombardirajo podrobnosti, obrazi, gibljive slike, ni~ pa ne nakazuje njihovega smi­sla, logike, povezav, razen ~e je poprej pre{tu­diral spored v ~asopisu. Nih~e {e ni opazil, da si s to medsebojno neodvisnostjo zvoka in slike, ki jo nekateri in­telektualci, ljubitelji filma, na ves glas zahtevajo v kinu, televizija slu‘i vsakdanji kruh. Koliko je, denimo, {portnih prenosov, kjer reka besed in tok podob ne te~eta vzporedno, marve~ proiz­vajajo vsakega izmed njiju drugi individui na lo~enih krajih, in sta lahko nekaj minut celo popolnoma divergentna! Med nekim prenosom kolesarske tekme iz Barcelone je bilo na pri­mer videti posnetke iz helikopterja, ki so kazali Serija skic francoskega umetnika Alberta Robide, nastalih leta 1882, prikazuje prero{ko videnje televizije in na~ine njene potencialne uporabe, od katerih nekatere {e vedno nismo dosegli. Pari`ani v doma~em krogu u`ivajo v pu{~avski bitki; hi{na gospodarica s pomo~jo ~ude`ne televizije izbira izdelke; balerina, zbor in orkester vstopajo naravnost v dom spro{~enega gledalca; z velike razdalje se izvaja te~aj izobra`evanja odraslih. tekmovalce, kako kakor karavana mravelj vozijo skozi mesto, ob teh podobah pa je bilo sli{ati slabo razpoznavne glasove novinarjev in {portnikov, kako v ‘ivo, v zvo~nem prvem planu kramljajo o tehni~nih razmerah tekmovanja, se i{~ejo, nagovarjajo, nakladajo kup re~i, ki se bolj in bolj oddaljujejo od zadeve, za katero gre... In koliko je, navsezadnje, sekvenc iz aktualnih oddaj, ki so izbrane na ‘e napi­sani komentar in ki nizajo drugo za dru­go nametane, na slepo sre~o zlepljene podobe, ki so pogosto v zelo oddaljeni povezavi z besedilom? Drug primer: v kinu redko sli{imo v offu navaden pogovor med nevidnima osebama, ki bi se nahajali na realnem kraju (ne gre za glas off ali zunaj polja v filmu), medtem ko bi slika kazala podo­be, ki ne bi bile prav ni~ povezane s tem govorjenjem. Na televiziji se to dogaja ves ~as. Povabljenec v oddaji se, na primer, pogovarja z novinarjem, medtem pa slika ka‘e brez prave povezave zmontirane vti­ Zvok na televiziji ali ilustrirani radio se o njegovem zasebnem ‘ivljenju. To je le eden izmed postopkov, kjer pride poudarjeno do izraza, da televizija funkcionira kot ilustrira­ni radio; radio, ki ga podobe ilustrirajo diskon­tinuirano, parcialno, enkrat didakti~no (s tabe­lami in grafikoni), drugi~ spet dekorativno ­tako kot ilustracije h knji‘nim besedilom. Za zvok, vsekakor pa za besedo v tem ilustriranem radiu bi lahko rekli, da sta - prav narobe kot v kinu - prvotna, bistvena, da sta vodilna nit, ki se je slike oprijemljejo v~asih bolje, drugi~ slab{e. Sicer pa zvok, imenovan “off” ali “zunaj po­lja”, v filmu ne deluje v enakem smislu kot na televiziji. Znano je, da se je estetika zvo~nega filma v precej{nji meri izoblikovala skoz igro polja in protipolja in {e posebej skoz dinamiko skritega glasu. Glas pa ni zunaj polja druga~e kot v razmerju z neko sliko. Vse v klasi~nem filmu, predvsem pa sama njegova zgodovina, je prispevalo k temu, da je slika postala sredi{~e filma, zvok pa element, ki je hkrati obroben, parazitski, vampirski, ki hrani podobo, se su~e okoli nje, vstopa vanjo in jo zapu{~a. In magi­ja zvoka v filmu je prav stvar tega spremenlji­vega statusa brez utrjenega polo`aja v razmer­ju do magi~nega pravokotnika na filmskem platnu kot mesta, kamor je investiran kinema­tografski {arm. Na televiziji je druga~e, vendar pa razmerje ni inverzno simetri~no. ^etudi je zvok temelj TV, bi vzeli stvar preve~ nalahko, ~e bi rekli, da je tu v sredi{~u zvok, saj televizija v resnici nima sredi{~a. Tu ne moremo govoriti o “glasu off” v kinematografskem smislu. Navzlic temu, da prihaja iz nevidnih ust, je tu govor zmeraj radijski govor, instaliran v svoji ni{i, od koder je emitiran - v zvo~niku. Prej bi lahko rekli, da je podoba tista, ki pogosto {prica {olo, ko si z ve~ kamerami pomaga pri lovljenju podrobnosti po vogalih. Lahko bi torej rekli, da je na televiziji v~asih slika tista, ki je off glede na polje govora. Sicer pa - kako naj bi bil televizijski zaslon, ki projicira sliko proti gledalcu, namesto da bi jo sprejemal od aparata, postavljenega za njim, tisti magi~ni kraj projekcije (v dobesednem in prenesenem pomenu), ki ga predstavlja filmsko platno? Brez dvoma se zdi ta ideja o televiziji kot “ilustriranem radiu” dokaj zlahka izre~en para­doks, saj obrne na glavo splo{no predstavo (o vladavini slike ipd.). A pomislimo le na vsak­danje razmerje, v katerem smo s televizijo, ka­dar gremo za hip iz dnevne sobe ali se obr­nemo k sosedu ali vzamemo v roke ~asopis s TV sporedom: slu{no ne nehamo slediti poteku oddaje. Televizija torej vendarle je zvo~ni kon­tinuum, povezan s podobo, ki jo gledamo dis­kontinuirano. 2 Seveda tudi realizatorji in avtorji televizijskih oddaj storijo vse, kar le morejo, da bi tudi podo­ba “spregovorila”. Zato pogosto postane {olska tabla, zemljevid (denimo, pri vremenski napo­vedi), spisek (borznih te~ajev ipd.), imenik (npr. dobitnikov loterije), grafikon, ob tem pa nam prijazno pou~ni glas stvar opisuje z besedami “Kakor vidite...” - in ~e kaj vidimo, vidimo zato, ker nam to poka`e, ker nam to pove, ta glas. [e ena iluzija: da bi nam vsak dogodek, pokazan na TV, lahko spregovoril sam, ~e bi mu le pustili do besede, se pravi, ~e bi nam dali sli{ati zvok, ki ga spremlja, namesto da je uti{an s komentarjem. @al v ve~ini primerov sam zvok dogodka (denimo, {portnega tek­ Zvok na televiziji ali ilustrirani radio movanja ali kulturne prireditve) nikakor ne govori; razen tega mu je v~asih tudi nemogo~e slediti in ga ujeti. Sicer pa je znano, da je spri~o pogojev re­alizacije, ki najve~krat zahtevajo ekspresno hitro snemanje (deloma ali v celoti v ‘ivo), in s sis­tematizacijo kadriranja z ve~ kamerami televizija podrla ustaljena pravila razreza na kadre in konstrukcije prostora, za izdelavo katerih je ki­nematografija porabila toliko ~asa. Tem gledi{­~em, ki jih kamera med televizijsko oddajo za­povrstjo zavzame, ni ve~ mogo~e re~i “kadri” (”plan” ), prav tako, kot ni mogo~e re~i “spoji” (“raccords” ) neurejenim in kapricioznim spre­membam kota, ki pripeljejo od enega k druge­mu. S tem pa postane zvok tisti, ki zagotavlja kontinuiteto, pa naj gre za komentar ali dialog. Sicer pa opustitev razreza na kadre kot na­~ina organizacije vidnega prostora pripelje do tega, da televizijska slika zgubi kvalitete globine, perspektive; zate~e se, ~e lahko tako re~emo, na osteklenelo povr{ino ekrana (k temu prispe­va neusmiljeni, klini~ni stil osvetlitve pri sne­manju TV oddaj). Kar se ti~e video govorice, kakr{no so ustvarili ljudje, kot so Averty ali francoski, ameri{ki in japonski videasti, pa ta napravi podobo ~isto plosko, kar velja tudi za efekte tipa “Quantel” ali “A.D.O.”, uporabljene in zlorabljene v TV {picah, kjer je slika trans­formirana v igralno karto in jo lahko upogne{ in obrne{. Pravzaprav se zvok v taki elektronski podobi ne more “naseliti”, le drsi po povr{ini. Slavna formula, po kateri “slika pove ve~ kot milijon besed”, zaslu`i ponoven premislek. Lahko bi celo nespo{tljivo rekli: Slika da govori? Dajte no! Kaj pa nam lahko v resnici “pove” v televizijskem dnevniku pogled na borce na uli­ci, na delavce v tovarni, na fasado skup{~ine, na letalo, ki pristaja ali vzleta (pa ~etudi ga spremlja sinhroni zvok), ~e mu tega ne da re~i komentar? Podoba sama govori tako slabo, da je moral nemi film (umetnost, ki je kljub temu dosegla sublimnost) mobilizirati vse vrste sred­stev - izdelano kompozicijo podob, pretiravanje in redundantnost v gestikulaciji in, kajpada, tudi besedilo mednapisov - da je zmogel pripovedo­vati zgodbe, ki so bile pogosto zelo preprosto zgrajene. Zanj je bila to prilo`nost: zvok mu je trideset let pustil prosto pot in se mu pridru`il {ele potlej. Brez tega bi bil film zelo verjetno ostal na zvok pripeta umetnost, odvisna od go­vora. A to je spet druga zgodba... Prevod in opomba: Jo‘e Vogrinc Michel Chion je pri nas dobro znan kot film-ski publicist in teoretik. Filmsko teorijo je revo­lucioniral zlasti s svojimi spisi o glasu, zvoku in glasbi v filmu. Prevedena je njegova knjiga Napisati scenarij (Imago, 1987) in vrsta spisov v zbornikih filmske teorije: Lekcija teme (DZS, 1987), Monta‘a (1987), Filmska komedija (1989), Filmske figure (1991), Bladerunner ­solze in de‘ (1993 - zadnji {tirje so iz{li pri Imagu). Poglavja iz njegovih knjig je objavljal Ekran. Tukaj objavljeni ~lanek je bil napisan za kolokvij o TV l. 1984 in objavljen kot “Le son a la télévision” v 73. {t. Le Monde de la Musique (dec. 1984). V pre­delani obliki in z raz{irjenim naslovom je iz{el v knjigi La Toile trouée (ED. de l’Etoile, Seuil, Pariz, 1988), str. 111-115. Antropologija Iztok Saksida O prebitku gospe Filipe I. Zdi se mi prav, ~e se ob~utljivemu predmetu, ki se ga bom v nadaljnjem trudil oblikovati, vsaj od dale~ za~nem pribli‘evati tako, da za~nem z zgodbo.1 Pred mnogimi leti so imeli v mestu Prato nenavadno strog predpis, ki je veleval, da se brez razlo~ka se‘ge na grmadi vsaka ‘ena, ki jo mo‘ zasa~i z ljubimcem, in prav tako tiste ‘enske, ki zanje ugotovijo, da so se s komer koli spe~ale za denar. Boccaccio bi, sicer nekolikanj zadr‘ano, sogla{al, da si one “za denar” tak{no kazen morebiti celo zaslu‘ijo, ampak zasa~ene ‘ene - ne, tu je predpis vreden vse graje! No, in je naneslo, da je neko~ takrat Rinaldo pl. Pugliesi zasa~il svojo ‘eno Filipo v ljubim~evem naro~ju. Razume se, da je bila gospa Filipa sila lepa in pametna ‘enska in tudi njen ljub~ek Lazarino ni bil manj ‘lahten in ~eden. Kakor koli ‘e, Rinaldo je v jezi gnal gospo Filipo pred sodnika in vztrajal pri svojem - na grmado z njo! Ker je bila ~edna in razumna in priljud­nega vedenja, jih spotoma ni bilo malo, ki so ji prigovarjali, ~e{ naj taji, in tudi sodnik, ki mu je koj {la do srca, ji je pri{epetaval, naj za boga ne prizna ~esa tak{nega, kar bi ga primoralo k izreku smrtne obsodbe. Ampak gospa Filipa se ni pustila. Gladko je priznala “svoj greh”: da, res je, Rinaldo jo je zares zalotil v Lazarinovem naro~ju, pa kaj potlej?! - “Ljubim ga, Lazarina, vdano in vro~e, in ~emu bi tajila, da sva se pogosto takole rada imela.” Potlej se je Filipa, kot bi 1 Zgodbo sem posnel po Boccacciovem Dekamero­nu, in sicer jo je 6. dan kot 7. zgodbo pripovedoval Filostrat. Cf. slov. prevod Nika Ko{irja, 1980, Ljubljana: Cankarjeva zalo‘ba: 37-41 (2. zvezek). Filogenetska shema hominidnega razvoja, ki temelji na najnovej{i analizi hominidne tak­sonomije in odnosov. Horizontalna os v grobem ustreza relativni in absolutni post-podo~ni{ki zobni velikosti, tako da so oblike z mo~nimi zobnimi vrstami na desni strani in vrste, ki ka‘ejo predmolarno in molarno redukcijo ter poenostavitev na levi. Filogenost, ki jo predstavljajo pou­darjene prekinjene ~rte predpostvalja, da sta dve najbolj znani “robustni” avstralopitski vrsti, P. robustus in P. boisei, imeli skupnega prednika, ki ni bil podoben P. aethiopicusu (to je, kot KNM-WT 70000). Toda, ta monofiletski izvor je za Paranthropusa le nekoliko bolj nejasen kot pa izvor P. robustusa iz A. africanusa. Obrazne podobnosti med H. rudolfensisom in verjetnim Paranthropusom so z veliko previdnostjo ozna~evane kot konvergentni zna~ilnosti. {lo za {alo, obregnila ob sam zakon, ~e{ k vragu zakon, ki je narejen samo za polovico prebivalstva, za povrh pa tiste polovice, ki jo jemlje v prime‘, sploh nikoli nih~e ni ni~ vpra{al. Po njenem bi morali biti zakoni enaki za vse in vpeljani s soglasjem vseh! Sodnik ima s tem usta mimogrede ‘e zaprta - “^e ho~ete mojemu telesu in svoji du{i v {kodo biti izvr{evalec tak{nega zakona, pa bodite!”. S pravnega gledi{~a bi doslej{nja Filipina argumentacija zado{~ala. Sodnik se je zna{el v moralnem precepu, v katerega ga je potunka­la, in, kajpak, adijo pravno rezoniranje. A Filipa je hotela ve~, hotela je javno priznanje ‘enskega prebitka. S sodnikovim dovoljenjem se Filipa tedaj obrne k mo‘u, ~e{ povej no, sem ti kadar koli, kolikor kratov ti je bilo ‘e ljubo, rekla ne in ti nisem dala na voljo same sebe, kar me je ? Zares, Rinaldo ni mogel zanikati, da bi mu ne ustregla vselej, kadar si jo je po‘elel, in v vsem, kar je hotel od nje. In potlej Filipa: “Vpra{am vas, gospod sodnik, tole: ~e je mo` lahko zmeraj dobil od mene tisto, kar mu je bilo treba in v{e~, kaj naj bi naredila ali O prebitku gospe Filipe naj naredim s prebitkom? Ali naj ga vr`em psom? Ali ni precej bolj{e, ~e z njim postre`em `lahtnemu ~loveku, ki me ima raj{i kot samega sebe, kot pa da pustim, da gre v izgubo ali da se pokvari?” Retori~no mojstrstvo gospe Filipe je kajpak v tem, da vsi, ki so vpleteni, dobijo svoje pravi~ne dele‘e: mo‘ jo lahko dobi samo toliko, kolikor mu je treba in v{e~ - vselej in v vsem, kar je je; ve~ od tega je zanj shranjeno na varnem, v poro~ni pogodbi. Obenem da slutiti, da je stvarnost prebitka, na katerega se sklicuje, podvoje­na. Realno ga ni ni~ manj, pa naj je videti {e tako varno zape~aten in podpri~an s pogodbo, in nemara razmeroma groba figura prebitka, vr‘enega psom, res ni drugega kot metafora za pro~ zmetane (izgubljene, pokvarjene) iluzije glede njega. Da ga realno ni ni~ manj, to dejstvo v Filipinem govoru povzema figura ‘lahtnega ~loveka, ki “me ima raj{i kot samega sebe”. Pa tudi sodnik je dobil svoje - olaj{ala mu je du{o, ga vrnila v znani svet tehtanja argumen­tov in ga razbremenila v vlogi zakonodajalca: ko pade slepilo, je svet menjav za hip videti transparenten! Filipa je zato opro{~ena in zakon je zato lahko spremenjen, prepoved spolnih menjav pa je zanaprej omejena na tiste ‘enske, ki se dajejo za denar in brez pridr‘kov me~ejo svetu v obraz pravo naravo prebitka, za katerim se v svojih menjavah slej ko prej peha. Kaj ho~em re~i s tem, da je stvarnost prebitka, na katerega se Filipa sklicuje, podvojena? Ne toliko to, ali pa sploh ne to, da se v njeni argumentaciji zrcali, kaj vem, nekaj tak{nega kot “prava `enska narava”. Ko bi {lo za kaj tak{nega, se zakon ne bi nikoli zamajal in Filipa bi zgorela na grmadi. Pa~ pa je dobila ob~instvo - mo`e - na njihovi lastni predpostavki vednosti o `enskah: va{a vera pravi in potrjuje, da je v nas, `enskah, nekaj ve~ od Nas samih.2 Prav! ^e vam je tako pov{e~i, ~e od tega `ivite, `ivite kot mo`je, kako si potlej zami{ljate, da boste re{ili iluzijo, da so poro~ne transakcije, ki se jih greste, ekvivalentne, in da tedaj obse`ejo tudi svojo lastno predpostavko? Saj to je tako, kot da bi tisto, kar je za vas bistvenega pomena, metali psom, kar takole pogubljali in pu{~ali, da se kvari! Verjeli ste in se u{teli v tem, da ste se slepili glede dometa va{ega lastnega verjetja - dobilo je polo`aj realnega jedra, v razmer­ju do katerega se strukturira svet Na{ih predstav, iluzij, fiktivnih uresni~itev teh iluzij, in preklanje in ravsanje o njih in zanje, zastopano pa je v `enskah. In na ~em je ta vera utemeljena, se pravi, kaj je njen kon~ni, ali raje za~etni, proizvod? Nekaj pa~, kar ima Filipa za “`enske, ki lahko precej bolje kot mo{ki mnogim ustre`ejo”. Ustre`ejo - kako? Kon~ni ali raje za~etni proizvod - u~inek te vere je na{el, kot mislim, svoj izraz tudi v diskurzih, ki imajo v zakupu oblikovanje ~loveka kot znanstvenega predmeta, in to oblikovanje je nazadnje predmet mojega dela; celo ve~, prav mogo~e je, da sodijo posamez­ni toposi teh diskurzov med privilegirane izraze u~inka te vere in bi nam posamezna, najodli~nej{a in tudi najbolj ob~utljiva, mesta iz 2 “Nas” z veliko za~etnico zaznamuje predstavo ~love{kega ob~estva v celoti in je utemeljen na dvoumju igre podob na ravni jaza. Lazarino ima Filipo “raj{i kot samega sebe” in s tem Filipi podtakne pomen “v tebi ali na tebi je ve~ od mene samega, je nekaj, kar te presega”. Nazadnje je iz tega spletena intersubjektiv­na mre`a “Nas, ki se prepoznavamo kot jaz sam in ti v mojem razmerju”. 3 @e zdajle je videti, da med pravila diskurzivne igre, v kateri druga (“nova”) paradigma nadomesti prvo (“staro”) in jo izrine, sodi tudi to, da prva paradigma s tem nikakor ni izlo~ena iz igre. Vra~a se v razli~nih preoblekah, najbolj o~itno seveda tam, kjer ji antropologi o~itno popu{~ajo - e.g., “prav mogo~e je, da je bil kompleks oro`je-lov­bipedalizem tisti, ki lahko velja za evolucijski izvir ~loveka” (Washbur n 1976) -pa tudi takrat, ko bi antropologi njeno osrednjo ideolo{ko figuro, samca/ mo{kega-lovca, `eleli misliti negativno, v opoziciji s te`o pomena, kakr{no si po njihovem zaslu`i samica/ `enska-nabiralka - e.g., “te`ko si predstavljamo, da so nekdanji afri{ki prebivalci svojo prehrano primar no dobivali iz lova, ~etudi pri tem upo{tevamo ekolo{ke razlike med pleistocenom in sedanjostjo” (Tanaka 1976). tega oblikovanja, ko se ta nana{a na hominidno zgodovino, morebiti lahko pomagala do formuliranja to~ke obrata, na katerem prebitek gospe Filipe postane operator specifi~ne ~love{ke realnosti. Kako tedaj hominidni in antropolo{ki diskurz, kar tako in na videz samoumevno, delata z ‘enskim prebitkom? II. Ekolo{ki determinizem v preu~evanju in razlagi sodobnih lovsko­nabiralni{kih dru‘b je bil kljub razmeroma solidnim in na videz prepri~ljivim materialom, ki so napeljevali k refleksiji tako o~itno zainteresirane spolne investicije v antropolo{kem po~etju, vendarle samo ina~ica funkcionalisti~nega determinizma z mo{ko dominanto. Podoba lovca je obvladovala terenski in teoretski pogled na te dru‘be in dolo~ala opise in argumentacijo marginaliziranih nabiralk. Posebej najbolj razvpiti povzetek paradigmatskega premika iz funkcionalizma v ekologizem, zbornik Man the Hunter (Lee in DeVore 1968), skupaj z deli, ki so izhajala po njem, ka‘e na to, da je bilo jedro spotik in slepa odvisnost nove paradigme od podobe mo{kega-lovca prav v manifestnem sprenevedanju “ekologistov” ob historisti~ni analogiji. S tem mislim preprosto na to, da se je interdis­ciplinarno kri‘anje, ki je bilo vsekakor ena od odlik “novih pristo– pov”, mimogrede ujelo v zanke objektivnosti, ki je bila, zaradi eksplicitnega priseganja ekologisti~ne paradigme nanjo, toliko bolj navidezna in zainteresirana - dejstvo, da je 99 odstotkov ~asa, ki ga lahko pripi{emo zgodovini hominidov potekalo v “znamenju” nabiranja in lova hrane, nas v ni~emer ne opravi~uje; ko gre za dolo~ene strategije pre‘ivetja in logistiko ali mentaliteto, ki te strategije podpira, se svet kalaharskih ali avstralskih lovsko­nabiralni{kih skupnosti (ekolo{ko in zgodovinsko) radikalno razlikuje od skupnosti razli~nih hominidnih vrst do konca srednjega pleistoce­na in, po moje, tudi od ~love{kih skupnosti v poznem pleistocenu!3 Kakor koli ‘e, manifestna odpoved funkcionalizmu (ali razli~icam funkcionalizma) in njegovemu implicitnemu historizmu, je imela kajpak vrsto pozitivnih stranskih u~inkov - kot se ob tak{nih abruptnih prehodih spodobi, se je izjemno pove~ala zakladnica empiri~nega materiala o sodobnih lovcih-nabiralkah, specialisti so bili nenadoma sposobni bele‘iti in upo{tevati podatke, za katere so bili njihovi predhodniki, pa~ iz doktrinarnih razlogov, slepi ali pa so ostali zakopani v njihovih arhivih, pove~ala se je metodolo{ka raznovrstnost delovnih prijemov na terenu, metode dela so v skladu s tem postale stro‘je itd. Poglavitni problem, namre~ kako iz manifestne odpovedi eni doktrini iztr‘iti teorijo, ki lovsko­nabiralni{kih skupnosti ne bi pu{~ala na tistih marginah, na katere so bile skoz histori~na prerivanja in preklanja za politi~no in “kulturno” prevlado in kontrolo v skupnostnih mre‘ah na dolo~enih O prebitku gospe Filipe teritorijih, najve~krat tako o~itno izrinjene, ta problem pa je ostal slej ko prej odprt. Do teorije se ni in ni dalo priti, za povrh pa je bila videti ena od nujnosti, ki so iz te odpovedi izhajale, osamitev in zaprtje lovsko-nabiralni{kih skupnosti v meje ne~esa, kar je nihalo med afluentnostjo in pre‘ivetveno mejo, med demografskim ravnote‘jem in skupnostnim izumrtjem. Ekscentri~nost lovsko­nabiralni{ke podobe je na politi~ni ravni, kot nekak{en poseben dar, dopolnjevala egalitarna doktrina in samo izjemoma je pri{lo do izraza vpra{anje, namre~ glede na koga in glede na kaj so lovsko­nabiralni{ke skupnosti egalitarne. V vsakem primeru se jih je dr‘alo nekaj, ~emur se da re~i dru‘bena patologija - ne glede na antropolo{ki izjavljalni polo‘aj in ne glede na obdelovalni aparat so predstavljale nenormalno dru‘beno realizacijo, ki je terjala mejne terminolo{ke in formalne re{itve, pa naj je {lo za opisovanja v terminih Rajskih ali Peklenskih otokov. Antropolo{ko kri‘anje s feminizmom je tak{no sprenevedanje za~elo po{iljati k hudi~u: kaj naj po~nemo z obsesivno zaverovano­stjo v noro dru‘beno margino, ko pa se gredo antropologi svoje robinzonade na ra~un ‘ensk! In so se odlo~ile, feministke, in pobrale smetano z materiala, ki so ga antropologi nabrali po ekologisti~ni revoluciji. Nova, ‘enska, paradigma je kajpak na razli~ne na~ine problematizirala podobo mo{kega-lovca in na podlagi zbranega materiala pre{tevala prednosti samice/‘enske­nabiralke, ki za to paradigmo postane dominatna figura, tako v zgodovinskem kot v strukturnem pogledu (cf. Tanner 1981, Zihlman 1981, Leibowitz 1986 itd.). Vsekakor je ta negativni obrat izjemnega pomena, ko gre za radikalizacijo vpra{anja spolne delitve vlog in opravil in za determinacijo te delitve v ~love{ki zgodovini; gre pa pri tem za investicijo, ki je o~itno in brez ovinkov zainteresirana in ima tedaj sama zase ve~ji politi~nodoktrinarni kot teoretski domet ­‘enski boj za polo‘aje in za pravico do ‘enske investicije antropolo{kega diskurza {e zdale~ ni dokon~an, a ker gre pri tem nedvoumno za epistemolo{ko investicijo, se teoretski nastavki ponujajo kar sami od sebe, ‘e zaradi potenciala, ki ga ta boj vna{a v konvecionalne in bolj ali manj jalove akademske igre. Da gre za epistemolo{ko investicijo? - Ho~em re~i, da pri tem obratu ni {lo toliko za odkrivanje dotlej neznanih predelov, ki bi s tem postali vredni ~love{kega raziskovanja, temve~ bolj, veliko bolj za to, da dotlej na videz znani in razlo‘eni antropolo{ki predmeti preprosto niso ve~ zdr‘ali, da so koncepti, s katerimi je antropologija delala, zgre{ili svoj predmet in nas je namesto z razlagami pitala s predsod­ki in z bolj ali manj elegantnimi domnevami. Druga linija problematiziranja spolnih polo‘ajev v zgodovini hominidov in v ~love{ki zgodovini je izhajala iz radikalnega razliko­vanja delitve opravil po spolih. Spolne pre‘ivetvene strategije se ne dopolnjujejo, so pa druga do druge indiferentne, razhajajo se in se postavljajo druga nasproti drugi kot razmeroma zaprti ekonomski podsistemi: samice bi tedaj pre‘ivljale sebe in potomce, samci spet sami sebe, ne da bi produkti, pridelani na podlagi teh pre‘ivetvenih strategij, oba podsistema postavljali pred zahtevo po medsebojnem komuniciranju (A. Hamilton 1980, Clutton-Brock 1983, M.E. Hamil­ton 1984 itd.). Plodnost nastavkov, uporabnih za konceptualno delo v hominid­ni zgodovini, ki jih ponuja ‘enski obrat v antropologiji, se je vsaj po moje najlep{e pokazala v ~lanku Lile Leibowitz “In the beginning ...” iz 1986. V drugem delu ~lanka namre~ napeljuje k mo‘nosti kombiniranja obeh omenjenih linij obrata, ponudila pa ga je na podlagi specifi~nega, ‘enskega posredovanja Durkheima: “Mogo~e je tedaj, da je do realizacije modela Menjave dobrin pri{lo pred vzpostavitvijo razlike med mo{kimi in `enskimi dobrina­mi in produkcijskimi dejavnostmi.” (Leibowitz 1986) @e mogo~e, ampak kako za boga pridemo od menjave nasploh do razli~nostne spolne vzpostavitve? Menjavati dobrine kar tako, vsevprek, to je seveda konsistentno, ampak kako se da na tako posplo{eno in neobvezno menjavo postaviti katero koli od menjal­nih sistematik, v katere je ~love{tvo bolj ali manj posre~eno, se pravi bolj ali manj protislovno (in razli~no) vstavljeno?! In na kaj se jo da, to menjavo, postaviti? Argumentacija Leibowitzeve je linearna in mesto, ki sem ga navedel, je v resnici ma{ilo. Prej razlike med mo{kimi in ‘enskimi dobrinami in produkcijskimi dejavnostmi ni, in je dominanta pre‘ivetja, tako bi Leibowitzeva namre~ ‘elela, nabiralni{tvo, ki je spolno determinirano, ne glede na to, da Leibo­witzeva tega ne pove; potlej pa spolna razlika opravil kar je in v ospredje stopi kompleks dominacije dominantnega spola. Lila Leibowitz se je za to, da bo spolno menjavo produktov mislila za ob~o menjavo dobrin, kot je videti, odlo~ila premi{ljeno, tako da se je odpovedala biologiji in ostala v okviru stare, presku{ene “kulturne” determinacije spolov. Spolno asimetrijo je namenoma odrinila ~ez prag in mislila “prvotne horde”, i.e. homi­nidne socialne formacije pred mlaj{im paleolitikom (i.e. pred h.s. sapiensom) - tedaj se po njenem na prizori{~u pojavijo o~itni znaki spolne delitve opravil - v predspolnih ali bispolnih terminih: te`a pre`ivetja bi bila osredoto~ena na nedozoreli, spolno nediferencirani mulariji, od katere se je, pa~ zaradi visoke stopnje umrljivosti, povezane s te`kimi in nevarnimi pre`ivetvenimi razmerami, le malokatera/malokdo pretolkla/pretolkel ~ez heterospolno mejo, v asimetri~ni svet vrstne reprodukcije. Na drugi strani se izpeljava radikalk, zagovornic radikalne spolne lo~itve produkcije, ume{~a znotraj polja, ki ga v splo{nem opre­deljuje sociobiologija, posebej primatologija; in tudi pri teh, pri kak{ni Hamiltonovi na primer (cf. e.g. Hamilton 1984), je spolni asimetriji odklenkalo, le da tokrat zaradi indiference, ki jo samice in samci prakticirajo v razmerju do drugega in je vrstna reprodukcija stvar ~istega naklju~ja, nekak{ne paritvene pragmatike, ki ve, da O prebitku gospe Filipe mora ra~unati, in ker drugega nima v roki, pa~ ra~una s potomkami in potomci. Rezultat, ki ga tedaj dobimo, je v bistvu isti kot pri Leibowitzevi, le da spolno nediferenciranost “prvotnih hord” opre­deljuje omejitev v indiferentne spolno-ekonomske podskupine. Z drugimi besedami to pomeni, da je ideolo{ka figura mo{kega lovca vendarle pu{~ala sledove tudi na najbolj radikalnih teoretskih nastavkih, ki so jih uspele proizvesti feministi~ne refleksije te podobe - popustile so pred simetrijo spolne delitve vlog in opravil, kot da bi zado{~ala ‘e komplementarna postavitev samice/‘enske­nabiralke ob bok samcu/mo{kemu-lovcu. In naj so se antropologinje trudile, kolikor so hotele, dlje kot do tega, da so med piskre in pam‘e posadile samce/mo{ke v vlogi o~etov, medtem ko bi samice/ ‘enske lovile in nabirale hrano, ali pa da so zbrani etnografski material mislile v simetri~nih terminih komplementarnega dopolnje­vanja spolnih vlog in spolne delitve opravil, niso pri{le (e.g. Appell 1988, primeri simetrije in dvojno-spolnih ideologij v Sanday 1981 itd.). Vpra{anje, kje so ostale samice/‘enske, kam so bile potisnjene s prizori{~a in kako njihova marginalizacija zaznamuje topose znanstvenih disciplin, ki se ukvarjajo s hominidno in ~love{ko zgodovino (cf. Bleier 1984), po vsem tem ni ni~ manj aktualno. III. Spolni asimetriji se je nedvomno mogo~e odpovedati na razli~ne na~ine.4 A ~e je bilo njeno izrivanje v feministi~nem okviru u~inek zainteresiranega ravnanja s koncepti, ~e ho~ete, takti~nega pozicio­niranja v okviru boja za zgodovinsko priznanje polovice ~love{tva, ima njena pozaba za diskurze, katerih predmet je hominidna zgodovina, epistemolo{ko vrednost. Pri tem ne gre za kaj vem kak{no strategijo, za to, da bi specialisti naklepno metali spolno asimetrijo ~ez prag. Nasprotno, spolni dimorfizem, njegovo variira­nje in njegov pomen in biosocialni domet v okviru posameznih hominidnih vrst in podvrst - ta sklop sodi med privilegirana in slej ko prej odprta hominidna vpra{anja (cf. e.g. Clutton-Brock 1983, ~lanki v Ghesquiere et al., izd., 1985, Foley 1987, 1991, Graves 1991 itd.). Vendar je spolni dimorfizem samo ena od mo‘nih realizacij spolne asimetrije (e.g. gorila ali a. afarensis), ni pa nujna kon­sekvenca (e.g. savanski pavijan ali - morebiti - neandertalec); posredovanje spolne delitve opravil, skupaj z menjavo spolnih vlog in polo‘ajev, mislim pa s tem na posredovanje spolnih menjav z vsemi konotacijami, ki si jih lahko zami{ljate, je druga od mo‘nih realizacij spolne asimetrije (e.g. moderni ~lovek), ni pa nujna konsekvenca (e.g. {impanz ali orangutan). Pozaba, ki jo imam v mislih, pravzaprav ni drugega kot na~in, na katerega so samice/ ‘enske za ideolo{ki horizont, v katerem dominira podoba samca/ mo{kega lovca, zastopane v diskurzih, skozi katere se artikulirajo 4 Kaj se vendarle da storiti ‘e kar zdajle? - Po moje to, da obe izpeljavi, Leibowitze­vo in radikalno, beremo skupaj, tako da druga prebode prvo, in jo prebode tako, da se eni od obeh spolno-ekonomskih podskupin pripi{e “naravni” prese‘ek, katerega zastopstvo na empiri~ni ravni predstavlja razmeroma nevpra{ljiva kategorija potomk in potomcev. Vlogo menjalne paradigme na ta na~in dobi spolna menjava, pri kateri se figura spolne prese‘ne vrednosti prikrade skozi vrata spolne asimetrije in njenih razli~nih izrazov, in kajpak na strani in pod neposredno kontrolo tiste podskupine, ki je “na pogled” (e.g. pri spolnem dimor fizmu) videti vnaprej deprivilegirana; predlagal bi tedaj droben popravek, po katerem je do realizacije modela menjave dobrin pri{lo za vzpostavitvijo razlike med dobrinami in produkcijskimi dejavnostmi samcev/mo{kih in samic/ ‘ensk. Ta drobna besedna igra je s stali{~a radikalnega spolnega nesporazuma, na katerem je spolna nekomu­nikativnost ali indiferent­nost ekonomskih spolnih podsistemov utemeljena, sicer legitimna, dovolj dale~ pa le ne nese; kura in jajce sta po menjavi “za” za “pred” v citatu {e vedno skupaj, bodisi prej bodisi kasneje. 5 Na njegovi meji se znajdemo vsaj {e trikrat: ko gre za razmeroma radikalno zmanj{evanje spolnega dimor fizma ­samica h. erekta je samo {e od 20 do 30 odstotkov manj{a od samca; ko gre za razmeroma radikalno telesno povi{anje h. erekta v primerjavi z e.g. h. habilom (cf. Brown et al. 1985, ~lanke v Wood et al., izd., 1986, Johanson et al. 1987); in ko gre zaradi mo‘ganskega pove~anja in vzporedne redukcije dentalnega aparata za morebitne radikalne spremembe v subsisten~nih strategijah h. erektus skupnosti (cf. Foley in Lee 1989). elementi hominidne in ~love{ke zgodovine, prikazuje pa se kot stranski proizvod nehotene in obenem neizbe‘ne fascinacije z u~inkom prebitka gospe Filipe. Razlaga posameznih, praviloma klju~nih, mest iz hominidne in ~love{ke zgodovine mora zaradi tega brez pridr‘kov obviseti na ramah samic/‘ensk. Za zgled si na hitro poglejmo dva detajla iz zgodovine homini­dov. Za oba “dogodka” je zna~ilno prav to, da sta se do formulacije problema, ki o~itno sodi med hominidne univerzalije kot tudi do njegovih delnih in vsaj za~asnih re{itev, dokopala na ra~un particu­lae feminae. Prvi je iz ~asa, ko se v geolo{kih plasteh, najprej v vzhodni Afriki in nato drugod, v Aziji in v Evropi, “pojavi” homo erectus; drugi sodi v ~as, ko je videti, da se da re~i karkoli razum­nega o “pojavitvi” ene od obeh zadnjih (~asovno vzeto) taxa ­mislim na homo sapiens sapiensa. A. Bipedalizem in mo‘gani. Ne mislim se spotikati ob zelo ob{irno in zelo zapleteno problematiko pove~evanja mo‘ganov v okviru hominidne zgodovine. Vsaj za zdaj so videti najbolj posre~ene in najbolj prepri~ljive tiste razlage, ki se mo‘ganskemu vpra{anju sku{ajo pribli‘ati skoz u~inek neotenije, kjer pove~evanje mo‘ganske prostornine ni ni~ drugega kot stranski proizvod, kot eksapti~na konsekvenca neotenske prilagoditve pre‘ivetvenim zahtevam, ki skupaj z drugimi pogoji seveda niti ni kak{en poseben hominidni privilegij (cf. Gould in Vrba 1982, Groves 1989). Ko gre za re{evanje vpra{anja hominidnega bipedalizma, so mi najbli‘ji predlogi, po katerih bipedalizem za kak{nih milijon let in pol prehiteva mo‘gansko vpra{anje. Pri tem pa ne bi podpiral predloga o pro‘nej{i ali bolj{i pokon~ni adaptaciji, e.g. a. afarensisa v primerjavi s h. erektom (Lovejoy 1974, 1988); teza, ki pravi da pelvis Lucy (a. afarensis) “ne predstavlja enostavno vmesne stopnje med {impanzu podobnem hominoidom in homo sapiensom, niti ne gre pri njej za v bistvu ‘e ~love{ki pelvis. ^etudi je bila bipedalna in je zagotovo ‘ivela na zemlji (i.e. ni bila “drevesna” ‘ival; op. I.S.), je Lucy pri{la do bipedalne re{itve na svoj na~in.” (Rak 1991) Pa vendar, hudi~ se vme{a na to~ki, ko postane aktualno protislovje med pove~evanjem mo‘ganov in bipedalizmom. ^e verjamemo specialistom, potlej za zdaj velja, da ni smiselno pri~akovati bistvenih anatomskih, biomehanskih, metaboli~nih in socialnih priredb, preden mo‘gani ne prese‘ejo povpre~nih 873 cm3 -in s tem smo, vsaj shemati~no, na meji h. erekta (cf. Martin 1983).5 Onkraj tega praga bi moralo priti, pravijo, do obse‘nej{ih adaptacijskih procesov, se pravi do selektivnega pritiska v smeri kombinacije novorojencev z razmeroma ve~jimi glavami in genet­skega forsiranja samic s {ir{imi rodnimi kanali, skozi katere se bodo tak{ni novorojenci lahko prebili. Zahteva po tak{nem adaptacijskem trendu je tolikanj bolj gotova in tolikanj ve~ja, kajti ka‘e, da je bil rodni kanal pri samici h. erekta spo~etka razmeroma majhen - kar posebej napeljuje tudi k temu, da je moral biti ponatalni stadij rasti O prebitku gospe Filipe novorojencev h. erekta razmeroma dolg (cf. Brown et al. 1985). Neposredni u~inek tega preoblikovanja in prilagoditve na selektivni pritisk bi bil, mimogrede, skraj{evanje stegneni~nega vratu, ki je bil, kot ka‘e, pri zgodnjem h. erektu razmeroma dolg, in v povezavi s tem skraj{evanjem zahteva po razmeroma ve~jem energetskem inputu v pokon~no dr‘o, medtem ko se obseg medenice tem v splo{nem ne bi smel bistveno spreminjati; in ~e lahko na splo{no velja, da je eno od osnovnih mo‘ganskih vpra{anj, kako se je skozi zgodovino hominidov na razli~ne na~ine formulirala zahteva po dodatni energiji, ki bi vsaj na videz pote{ila potrebe, povezane z mo‘ganskim pove~evanjem, potlej je te‘a toliko bolj na samicah: prehranitev razmeroma ve~jih, energetsko ‘e brez tega zahtevnih mo‘ganov terja razmeroma intenzivnej{i materin metabolizem, ki je uresni~ljiv, bodisi z razmeroma dalj{o gestacijsko dobo ali pa skozi vi{jo metaboli~no prestavo. Ker se dalj{a gestacijska doba pri h. erektu (in pri vrstah po njem) o~itno “ni posre~ila”, to preprosto pomeni, da je zahteva po energetskem inputu samic v mladi~e toliko ve~ja kot e.g. pri primatih, ~e naj velja, da ima novorojenec pri hominidnih vrstah od h. erekta naprej pribli‘no enkrat ve~je mo‘gane kot primatski novorojenec. ^e pa na drugi strani, pa~ zaradi neoteni~nega u~inka, ra~unate s ponatalnim stadijem fetalne stopnje rasti mo‘ganov, potlej se gestacijska doba de facto podalj{uje za pribli‘no dvanajst mesecev in za toliko se seveda podalj{uje neposredni in izklju~ni energetski vlo‘ek samice v mladi~a, ne da bi se pri tem intenzivnost vlo‘ka kakor koli zmanj{evala. Vse to se v terminih hominidnega diskurza da povzeti - takole: selektivni pritiski na adaptativno mehaniko (interno in eksterno) samic so tisto, kar v zadnji instanci determinira u~inek ekolo{kih in genetsko-morfolo{kih spremenljivk na hominidne socialne sisteme (cf. e.g. Humphrey 1976, Clutton-Brock in Harvey 1981, Martin 1983, 1984, Foley 1987, Wrangham 1987). B. U~inek mitohondrijske Eve. Nobenega resnega opravi~ila ne bi mogel imeti, ~e bi se hotel vpletati v specialisti~na prerekanja o dometu in upravi~enosti pomena raziskav mtDNA v hominidni zgodovini. Humana genetika je ‘e na splo{no pravo goji{~e bolj ali manj zabavnih in v~asih iritantnih kontroverz; iz pregleda poro~il o delu na mtDNA sekvencah v zadnjih dveh ali treh letih pa lahko samo slutimo, kak{en utegne biti nekolikanj bolj otipljiv rezultat, ko gre za tehtanje izvira h.s. sapiensa na podlagi impakta ~asovne in prostorske umestitve, ki jo primerjanje variacij mtDNA sekvenc in njihovo enostavno ~asovno prera~unavanje omogo~a (cf. e.g. Maddison 1991, Vigilant et al. 1991, Wilson et al. 1991, Goldman in Barton 1992, Hedges et al. 1992, Templeton 1992 itd.). Vsekakor ni videti, da bi bil zares ‘e ~as, ko lahko govorimo o polomu mtDNA posega v hominidno zgodovino (Conroy 1992), ki ga za javnost zastopa figura mitohondrijske ali afri{ke Eve, da pa se nemara pogledati, kak{no je ozadje njenega bliskovitega uspeha. “Temeljno” 6 1. Parsimoni~na analiza je metoda, ki je izvir no rabila za dedukcijo evolucijskih razmerij med vrstami. Vsakemu morebit­nemu drevesu se pripisuje “dol`ina”, ki je enaka minimalnemu {tevilu evolucijskih sprememb, te pa bi morale zado{~ati za razlago zapa`enih razlik. Parsimoni~ni kriterij pri tem uveljavlja predpostavko, da naj bo privilegirano drevo tisto, ki “potrebuje” najmanj sprememb, se pravi, da deluje (daje rezultate) pri najmanj{em {tevilu sprememb (= “najkraj{e drevo”; cf. Goldman in Barton 1992). 7 V mislih imam najdbe, ki se v grobem ume{~ajo v ~as med 130.000 in 50.000­ 35.000 let pred sedanjostjo, medtem ko so poglavitna najdi{~a prehodnih oblik h.s. sapiensa in relativno kon~nih oblik h. s. sapiensa Singa v Sudanu in Laetoli v Tanzaniji (tipi~ni prehodni obliki z razmeroma malo arhai~nih potez), Dar es Soltan in Zouhrah (Maroko), Omo-Kibi{ 1 (Etiopija), jami Border(?) in die Kelders in ustje reke Klasies (Ju‘na Afrika), jami Skhul in Qafzeh (Izrael). (Podrobnej{i, splo{ni pregled z umestitvijo materiala je pri nas dostopen v Groves 1989 in Klein 1989.) delo Wilsonove skupine, ki je bilo poglavitni “krivec” za novi Evin boom in za o‘ivitev izvirne rajske idile (cf. e.g. Wainscoat 1987), je komajda iz{lo (Cann et al. 1987) in ‘e je podoba “prve ‘enske”, iz katere so iz{li vsi ~love{ki rodovi, uro~ila specialisti~no presojo in popularno pamet. Kaj je na njej tak{nega, da ji je to uspelo? Kako je lahko postala referen~ni okvir dobr{nega dela razlag, povezanih s speciacijo h.s. sapiensa? K njenemu uspehu je zagotovo prispevala elegantnost in enos­tavnost modela, ki so ga Cann et al. aplicirali na ~love{ki izvir. Mitohondrijski DNA je za tak{no podjetje dovolj primeren material: svoje substitucije hitro akumulira, razmno‘uje se brezspolno, je zelo enoli~en, v celicah ga je malo, njegove molekule so identi~ne v vsaki celici organizma, pri prehajanju na potomce ostaja nedotak­njen, se pravi, da ne podlega rekombinacijam, ki odlikujejo jedrni DNA itd. - in to samo zato, ker se mtDNA prena{a izklju~no po materini strani, ker je genitorjev mtDNA pri ploditvi nevtraliziran, izlo~en iz igre (cf. Cann et al. 1987, Stringer in Andrews 1988). Ob uporabi kriterijev parsimoni~ne analize6 so Cann et al. lahko objavili takle rezultat: skupna prednica vseh obstoje~ih mtDNA sekvenc, mitohondrijska Eva, je ‘ivela pred kak{nimi 200.000 leti in ‘ivela je v Afriki. Ta rezultat je za paleoantropologijo, lahko si mislimo, pomenil o~itno olaj{anje. “Pokril” je vrsto fosilnih najdb, zlasti iz 80-ih let in iz loka, ki gre od Bli`njega vzhoda do vzhodnih margin ju`ne Afrike. Te najdbe v primeri z dosedanjimi predstavami o starosti h.s. sapiensa namre~ bistveno pomikajo nazaj trenutek verjetne speciaci­je h.s. sapiensa.7 Obenem je pripomogel k temu, da se je tradicio­nalno antropolo{ko nezaupanje do genetike {e za drobec uneslo; ne samo zato, ker je bilo na njegovi podlagi mogo~e usklajevati vrsto problemov, ki so bili videti tako prekleto zagonetni, in hkrati zmanj{evati njihovo specifi~no te`o, temve~ tudi zato, ker so se morali po fosilno pomo~ zate~i genetiki sami - ker se vrste afri{kih fosilov, ki se jih, bodisi zaradi prehodnih potez med arhai~nim h.s. sapiensom in h.s. sapiensom ali pa zato, ker so progresivne poteze v smeri h.s. sapiensa o~itno prevladovale, zaradi ~asovnega neuje­manja (previsoka starost!) shematsko ni dalo umestiti, je bilo tako reko~ logi~no in samoumevno, ~e so parsimoni~ni kriteriji terjali izbiro tak{nih dreves, kjer je afri{ki izvir izstopil sam po sebi (toda cf. Maddison 1991, Hedges et al. 1992, Templeton 1992). Vendar vse to {e ne pojasnjuje do kraja popularnosti mitohon­drijske Eve. Seveda lahko dodamo, da gre za tipi~ni ideolo{ki zastavek v boju za vladajo~o, “najbolj{o” interpretacijo enega najbolj ob~utljivih detajlov iz hominidne zgodovine; da gre za retori~ni topos, ki se lepo in celo malce `ge~kljivo sli{i, ki vsakemu u{esu znano zveni in ki ga vsaka pamet zna br` povezati s serijo miti~nih dogodkov, od katerih je tako odlo~ilno odvisna na{a zgodovina; zagotovo se ne da zanikati mo~ne pre`etosti s tradicijo, po kateri O prebitku gospe Filipe `eno prvega mo{kega, ki jo je “gospod Bog naredil iz rebra” njegovega, odlikuje greh, greh spoznanja, zaradi katerega se imenuje “Eva, mati vseh `ivih”. ^e tako vzamemo, potlej Evina stigma, i.e. poimenovanje mitohondrijske Eve in njeno lociranje v Afriko samo na novo zamegljuje prav tiste probleme, ki jih na videz re{uje; paleoantropologe je zaslepila s preglednostjo, ki jo je vna{ala v dokumentacijo, re{evala je probleme, za katere je bilo potlej videti, da se jih da zakleniti na varno, v ropotarnico “re{enih ugank”; za povrh pa bi se dalo ideolo{kemu manevru afri{ke Eve, po zgledu kak{nega Gravesa (cf. Graves 1991) pripisati tudi rasisti~no in kolonialisti~no poanto - ne da bi za hip pomi{ljala, ka`e mentalitetna soodvisnost Evine figure in izvira greha (v topograf­skem in eshatolo{kem pomenu) na Afriko, ki je vsaj od Herodota naprej odlagali{~e vseh mogo~ih, zlasti spolnih iztirjenosti, sprijenosti in popa~enj. IV. Fascinacija z u~inkom prebitka gospe Filipe zagotovo ne pojas­njuje do kraja niti naklepne feministi~ne izklju~itve spolne asimetrije v boju za priznanje dele‘a samic/‘ensk v hominidni in ~love{ki zgodovini, niti brezskrbne in izklju~ne stave hominidnega diskurza na podobo samice/‘enske, ko gre za razlago izbranih detajlov iz hominidne zgodovine, niti brezkompromisne gre{ne investicije v Evino podobo. Prav tako nam, mislim, njena detekcija v polju hominidne zgodovine in antropologije neposredno ne more dati nobenih pripomo~kov za razlago hominidnih in posebej ~love{kih ekolo{kih, vedenjskih, socialnih, tehnolo{kih in kulturnih komple­ksov, za katere verjamemo, da “usodno” determinirajo na{ polo‘aj in pogled na na{ polo‘aj v okviru ‘ivljenja na zemlji. Kaj pa posredno u~inkovanje te detekcije? Fascinacija s posameznimi, “klju~nimi” detajli iz hominidne zgodovine, pa naj jo imamo za {e tako marginalno, nam ne pove samo tega, da gre zares za dogodke, od katerih smo realno odvisni, temve~ tudi to ali zlasti to, da so ti dogodki za nas nekaj neprijet­nega; od tod fascinacija z njimi ni drugega kot rezultat pozitivacije enega od ~lenov v ambivalenci med tem, da bi od te neprijetnosti {e kako radi odvrnili pogled, in med tem, da smo ji tako prekleto zavezani. A pove nam {e nekaj ve~, namre~ to, da je te`a razlage teh detajlov nesporno v funkciji realiziranih ~love{kih razmerij. S tem ne mislim na projekcijo na{ih predsodkov v zgodovino, na implantacijo te ali one razli~ice “centrizma” v hominidno in ~love{ko zgodovino, temve~ na tole: mapiranje {impanzjih gnezd vzdol` reke I{a{a v zairskem nacionalnem parku Virunga na pomenljiv na~in dopolnjuje zakladnico primatolo{ke vednosti, ko gre za deskripcijo in primerjavo razli~nih {impanzjih bivanjskih vzorcev in 8 Podobni predlogi seveda niso ni~ posebnega (cf. e.g. Brown et al. 1985, Foley 1987, Harcourt 1988, Foley in Lee 1989/90, Knight 1991 itd.). Pri tem ni kaj vem kako pomembno, katerega od vzorcev realiziranih ~love{kih intersubjektivnih razmerij podtaknemo skupnostim h. erekta. Bistveno je to, da se odlo~imo za model, ki bo predstavljal dovolj velik konstrast glede na povpre~ni primatski (in na splo{no sesalski) reproduk­cijski in subsisten~ni vzorec -spomnite se, da je videti kot da primatski samci praviloma ne skrbijo za potomce! Predlog trans­spolne skupnostne solidarnosti je v sebi protisloven, toda prav zaradi tega (in samo zaradi tega) je pomenljiv, se pravi, da je potencialno sposoben producirati pomene, ki so “dobri za premi{ljevanje” razli~nega ~love{kega evolucijskega scenarija (razli~nega v primerjavi s splo{no evolucijo `ivljenja na zemlji). Obenem trans­spolna skupnostna solidarnost implicira tudi to, da preko protislovja, na katerem je utemeljena, pridemo do nujnosti njene refleksije (ko se v refleksiji “prebudi”) in realizacije v raznolikem posredovanju “naravnega stanja stvari”, ko gre za spolno asimetrijo, medtem ko oblike tega posredovanja predstavljajo raznolike skupnostne regulacije ~love{kih spolnih razmerij - od razmeroma indiferentnih (in celo sovra`nih) spolnih in ekonomskih podskupin do razmeroma neprikritih oblik spolne represije. pre`ivetvenih strategij, prav ni~ pa ne prispeva - in nazadnje niti ne more prispevati - k poznavanju vedenjskih in bivanjskih vzorcev plio-pleistocenskih hominidov (cf. Sept 1992). Saj se res lahko slepimo glede tega, da smo od afri{kih hominoidov po vsej verjet­nosti podedovali vrsto psiholo{kih in vedenjskih potez in nam poznavanje `ive~ih afri{kih primatov v marsi~em lahko pomaga pri razvijanju kognitivnih in behavioristi~nih modelov na ra~un zgodnjih hominidov (Wrangham 1987), toda - najprej je ta predsodek iz istega registra (le da v drugi, socio-psihologisti~ni prestavi) kot vzdihovanje nad pomanjkljivimi fosilnimi materiali in odlaganje razumne razlage v ~as, ko bodo zaboji s kostmi kompletni ali kompletnej{i - kaj ko vemo, da po definiciji zmeraj manjka vsaj ena kost in navadno je to “tista ta prava”; za povrh pa se tudi hominid­na inferenca na podlagi primatologije vpisuje med manevre odvra~anja pogleda - odvra~anja pogleda od ~esa? Kaj nas tedaj lo~uje? - na to vpra{anje, mislim, ne moremo pri~akovati razumnega odgovora. Organski svet na splo{no komu­nicira, realizira vrsto (kon~no!) ekolo{kih, socialnih, kulturnih in komunikacijskih sistemov in je skoznje ujet v mre‘e, ki determinira­jo njegove bivanjske, vedenjske in pre‘ivetvene strategije. Vse to nas zagotovo ne lo~uje. Kako se lo~ujemo od ostalega ‘ivljenja na zemlji - in to tako radikalno, da smo se primorani, tako verjamemo, ukvarjati tako s svojimi predstavami o sebi in svetu kot tudi z vsemi drugimi ‘ivimi razmerji? In ~emu smo slej ko prej ves ~as prisiljeni ra~unati z ne~im, kar po na{e bistveno opredeljuje in razlikuje realizirana ~love{ka razmerja? Za konec bi se bilo treba za hip vrniti nazaj, do h. erekta - pred ~im nas varuje fascinacija z u~inkom prebitka gospe Filipe, ki na eni strani razlago njegove pojavitve in adaptacijskih procesov v teku njegove zgodovine obesi na samice/‘enske, na drugi pa se lahko samo prito‘uje nad rev{~ino in fragmentarnostjo njegove fosilne dokumentacije, ki jo za povrh bremenijo tudi neurejena in neraz~i{~ena temporalna razmerja med posameznimi primerki? Mislim, da pred temle: s pragom, ki je zastopan v hipotezi o radikalni razliki materinega metabolizma in izklju~nega energetskega vlo‘ka v mladi~e pri homo erektu v primerjavi z drugimi hominidi (so~asnimi ali pred~asnimi) in bi ga na pojavni ravni odseval adaptacijski proces v smeri kombiniranja novorojencev z ve~jimi glavami in genetskega forsiranja samic s {ir{imi rodnimi kanali, pride do izraza tudi zahteva po radikalni prestrukturaciji spolnih polo‘ajev. Ta zahteva na predstavni ravni nastopa kot “naravna potreba”, kot “nujno zlo”, ki se mora reflektirati v tak{ni ali druga~ni obliki transspolne skupnostne solidarnosti med samicami in samci v okviru skupnosti h. erekta. 8 ^e vzamemo, da ve~ji energetski input v mladi~e na emotivni ravni pomeni razmeroma intenzivnej{o in vsaj za dolo~eno obdobje ekskluzivno odvisnost mladi~ev od matere, hkrati pa je zaradi intenzivnej{e gestacije in zaradi pove~anih O prebitku gospe Filipe obstreti~nih te‘av kot posledica adaptacijskih procesov ta ali ona oblika transspolne skupnostne solidarnosti nujna, potlej - no, potlej se vse to dogaja neposredno na ra~un mladi~ev, potomk in potomcev. In z njimi kajpak ne moremo po~eti ravno vsega, kar nas je tisti hip volja, saj je vendar prav vanje odlo‘eno jamstvo pred­postavljene skupnostne solidarnosti - najla‘e si jih bomo predstavlja­li, ~e v njih vidimo podobe, ki za skupnosti h. erekta zastopajo u~inek prebitka gospe Filipe - podobe, ki so se rodile in hodijo in so za povrh {e jamstvo za reprodukcijo in obstoj vrste. Drugo vpra{anje je seveda, kdaj in v kak{nem okviru se bo “naravna potreba”, implicirana v prestrukturaciji spolnih polo‘ajev, “kulturirala” ali “domesticirala”, se pravi, kako bo z njo obra~unal refleksivni prag, po katerem prebitek gospe Filipe postane operator specifi~ne ~love{ke realnosti. Vsekakor je v njem vsebovana cena prestruktura­cije - nekje se mora poznati! ^e si pomagamo z jezikom genetike, potlej obstajajo resni razlogi za sum, da preferenca do ekonomsko uspe{nih samic pomeni ve~je genetsko razsipanje za samce kot za samice, in se morajo tedaj toliko bolj gnati za “produktivnimi investicijami” - vse to nekaj stane! Le da ta refleksija ne poteka ve~ na ra~un potomk in potomcev, temve~ se protislovje, ki v prestruk­turaciji ostaja latentno in odlo‘eno v par samica-mladi~, interiorizira in podvoji v figuri samic/‘ensk - nekaj je v njih, kar je ve~ od nas samih. A to je ‘e druga zgodba. Iztok Saksida, dr. sociologije, docent za sociologijo kulture na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer zlasti s kolegom B. Baskarjem predava posebej iz tem, ki jih v grobem zajema {iroko podro~je socialne antropologije. Bil je predstojnik Oddelka za sociologijo FF (1990-92), je eden od ustano­viteljev in iniciatorjev ISH - Evropskega centra za humanisti~ne {tudije, ~lan EASA, EAA. Poleg splo{nih tem iz socialne antropologije sodijo v njegovo interesno podro~je predvsem {tudij spolov, teorija kulturne formacije, predzgodovinski {tudiji, {tudiji hominidov in paleoantropologija. Njegovi glavni publikaciji sta [ola: U~itelj, mati in otrok, Ljubljana 1986 in Arheologi, na{i davni predniki, Ljubljana 1991. REFERENCE APPELL, L. W. R., 1988, “Menstruation among the Rungus of Bor neo: An unmarked category”, v: Buckley, T. in A. Gottlieb, izd., Blood Magic: The anthropology of menstruation, str. 94-115, Berkeley: Univ. of Califor nia Press. BLEIER, R., 1984, Science and gender: A critique of biology and its theories on women, New York: Pergamon Press. BROWN, F. et al., 1985, “Early Homo erectus skeleton from west Lake Turkana”, Nature 316: 788-792. CANN, R. L. et al., 1987, “Mitochondrial DNA and human evolution”, Nature 325: 31-36. CLUTTON-BROCK, T. H., 1983, “Selection in relation to sex”, v: endall, E. S, izd., Evolution from molecules to men, str. 457-482, Cambridge: Cambridge Univ. Press. CLUTTON-BROCK, T. H. in P. HARVEY, 1981, “Mammals, resources and reproduc­tive strategies”, Nature 273: 191-195. CONROY, G. C., 1992, “Closing the hominid gap”, Nature 360: 393-394. EVANS-PRITCHARD, E. E., 1940, The Nuer: A description of the modes of livelihood and political institutions of a Nilotic People, New York in Oxford: Oxford Univ. Press. FOLEY, R., 1987, Another unique species: Patterns in human evolutionary ecology, London: Longman. FOLEY, R., 1991, “Hominids, humans and hunter-gatherers: An evolutionary perspective”, v: Ingold, T. et al., izd., Hunters and gatherers: History, evolution and social change, vol. 1, str. 207-221, New York in Oxford: Berg. FOLEY, R. in P. C. LEE, 1989, “Finite social space, evolutionary pathways, and reconstructing hominid behaviour”, Science 243: 901-905. GHESQUIERE, J. et al., izd., 1985, Human sexual dimorphism, Taylor in Francis. GOLDMAN, N. in N. H. BARTON, 1992, “Genetics and geography”, Nature 357: 440-441. GOULD, S. J. in E. S. VRBA, 1982, “Exaptation - a missing ter m in the science of for m”, Paleobiology 8: 4-15. GRAVES, P., 1991, “New models and metaphors for the Neanderthal debate”, Current Anthropology 32: 513-541. GROVES, C. P., 1989, A theory of human and primate evolution, Oxford: Clarendon Press. HAMILTON, A., 1980, “Dual social systems: Technology, labour, and women’s secret rites in easter n Wester n Desert of Australia”, Oceania 32: 267-286. HAMILTON, M. E., 1984, “Revising evolutionary narratives: A consideration of alter native assumptions about sexual selection and competition for mates”, American Anthropologist 86: 651-662. HARCOURT, A. H. 1988, “Alliances in contests and social intelligence”, v: Byr ne, R. in A. Witen, izd., Social expertise and the evolution of intellect, New York in Oxford, Oxford Univ. Press. HARVEY, P. H. in P. M. BENNETT, 1985, “Sexual dimorphism and reproductive strategies”, v: Ghesquiere et al., izd., Human sexual dimorphism, Taylor and Francis. HEDGES, S. B. et al., 1992, “Human origins and analysis of Mitochondrial DNA sequences”, Science 255: 737-739. HUMPHREY, N., 1976, “The social function of intellect”, v: Bateson, P. in R. Hinde, izd., Growing points in ethology, Cambridge: Cambridge Univ. Press. JOHANSON, D. C. et al., 1987, “New partial skeleton of Fomo habilis from Olduvai Gorge, Tanzania”, Nature 327: 205-209. KLEIN, R. G., 1989, The human career: Human biological and cultural Origins, Chicago in London: Chicago Univ. Press. KNIGHT, C., 1991, Blood relations: Menstruation and the origins of culture, New Haven in London: Yale Univ. Press. LEE, R. in I. DeVORE, izd., 1968, Man the hunter, Chicago: Aldine. LEIBOWITZ, L., 1986, “In the beginnings ...: The origins of the sexual division of labour and the development of the first human societies”, v: Coontz, S. in P. Henderson, izd., Women’s work, men’s property: The origins of gender and class, str. 43-75, London: Verso. LOVEJOY, C. O., 1974, “The gait of australopithecines”, Yearbook of Physical Anthropology 17: 147-161. LOVEJOY, C. O., 1988, “Evolution of human walking”, Scientific American 259: 82-89. O prebitku gospe Filipe MARTIN, R. D., 1983, Human brain evolution in an ecological context, New York: American Museum of Natural History. MARTIN, R. D., 1984, “Body size, brain size, and feeding strategies”, v: Chivers et al., izd., Food acquisition and food processing in primates, str. 73­104, New York: Plenum Press. MADDISON, D. R., 1991, “African origin of human mitochondrial DNA reexam­ined”, Systematic Zoology 40: 355-363. RAK, Y., 1991, “Lucy’s pelvic anatomy: Its role in bipedal gait”, Journal of Human Evolution 20: 283-290. SANDAY, P. R., 1981, Female power and male dominance: On the origins of sexual inequality, Cambridge: Cambridge Univ. Press. SEPT, J., 1992, “Was there no place like home? A new perspective on early hominid archaeological sites from the mapping of chimpanzee nests”, Current Anthropology 33: 187-207. STRINGER, C. B. in P. ANDREWS, 1988, “Genetic and fossil evidence for the origin of moder n humans”, Science 239: 1263-1268. TANKA, J., 1976, “Subsistence ecology of Central Kalahari San”, v: Lee, R. B. in I. DeVore, izd., Kalahari hunter-gatherers, Cambridge: Harvard Univ. Press. TANNER, N., 1981, On becomming human, Cambridge: Cambridge Univ. press. TEMPLETON, A. R., 1992, “Human origins and analysis of mitochondrial DNA sequences”, Science 255: 737. VIGILANT, L. et al., 1991, “African populations and the evolution of human mitochondrial DNA”, Science 253: 1503-1507. WAINSCOAT, J., 1987, “Out of the garden of Eden”, Nature 325: 13. WASHBURN, S., 1976, “The evolution of hunting”, v: Lee, R. B. in I. DeVore, izd., Kalahari hunter-gatherers, Cambridge: Harvard Univ. Press. WILLNER, L. A. in R. D. MARTIN, 1985, “Some basic principles of mammalian sexual dimorphism”, v: Ghesquiere, J. et al.,izd., Human sexual dimorphism, Taylor and Francis. WILSON, A. C. et al., 1991, “Ancestral geographic states and the peril of parsimo­ny”, Systematic Zoology 40: 363-365. WOOD, B. et al., izd., 1986, Major topics in primate and human evolution, New York: Academic Press. WRANGHAM, R., 1987, “Evolution of social structure”, v: Smuts, B. B. et al., izd., Primate societies, Chicago: Chicago Univ. Press. ZIHLMAN, A. L., 1981, “Women as shapers of human adaptation”, v: Dahlberg, F., izd., Woman the gatherer, str. 75-120, New Haven: Yale Univ. Press. Mojca Novak Konceptualne korenine raziskovanja (ne)blaginje v slovenski sociologiji Uvod Rev{~ina in pomanjkanje razli~nih dobrin sta eden tistih pojavov, ki spremljajo ~loveka in njegovo bolj ali manj obotavljivo popo­tovanje skozi vesoljski ~as od vsega za~etka. Kljub trajnosti in morda tudi ve~nosti pa ta pojav privzema razli~ne oblike in razli~en obseg. To, kar je bilo {e v~eraj razko{je, je danes udobje in bo jutri le {e povsem obi~ajna vsakodnevna potreba. Ta pojavna raznolikost se na polju pojmovnega uokvirjanja analize {e pomnogoteri: materialno blagostanje, tisto nad in pred­vsem tisto pod dogovorjenimi standardi, se povezuje s posamezni­kovim dojemanjem njegove situacije na razli~ne na~ine. Povezano z osebnimi ob~utki sre~e in zadovoljstva pridobi razli~ne pojmovne oznake, kot n.pr. kakovost ‘ivljenja, relativna deprivacija, ‘ivljenjski pogoji in ‘ivljenjski stil, ali pa kratko blaginja. V tej lu~i so posebej zanimivi tisti pristopi, kjer se analitiki ukvarjajo z vsem bogastvom povezanosti med razli~nimi vidiki ekonomskega in psiholo{kega blagostanja (Groenland, 1990; Douthitt et al., 1992 npr.). Druge zanimajo predvsem rizi~ne kategorije prebivalcev, tj. tiste kategorije, ki so posebej izpostavljene gro‘njam osiroma{enja in z njim poveza­nim pojavom izklju~evanja iz dru‘be, kot so otroci (Pressman, 1990; Smeeding, 1990) in mladi, ‘enske (Kahne, 1981), enoroditeljske dru‘ine (Millar, Bradshow, 1987), dolgoro~no brezposelni, etni~ne manj{ine (Room et al., 1991). Tretje zanima rev{~ina kot proces, tj. kot siroma{enje in v ta namen uporabljajo metodolo{ke postopke, s katerimi lahko merijo dinamiko pojava (Muffels et al., 1992; Voges, Rohwer, 1992); druge pa spet zanima bolj u~inek uporabe razli~nih metod merjenja pojava na rezultate analize in z njimi povezana spoznanja (Rodgers, 1991; Deleeck, Van der Bosch, 1992). Skratka, kdor koli se odlo~i za temeljito ukvarjanje in merjenje pojavov, kot sta posameznikova blaginja in siroma{tvo, je soo~en s pestrim naborom pojmovno in metodolo{ko razli~nih in razli~no zahtevnih pristopov. Namen ~lanka pa ni bolj ali manj verodostojno pregledati razpolo‘ljivo zgledno gradivo, temve~ posku{ati poiskati pojmovne korenine okvirom, ki nudijo mo‘nosti analiz blaginje v Sloveniji. Gre za poskus oblikovanja loka, ki se za~enja v Veliki Britaniji s pojmovnim okvirom relativne deprivacije in se razteza, vsaj v tej analizi, do skandinavskega na~ina raziskovanja ‘ivljenjske ravni. Ta tradicija pa je bila sredi 80. let prinesena tudi k nam in v raziskovalnem projektu “Kvaliteta ‘ivljenja” prilagojena slovenskim razmeram. Nekaj razli~nih pristopov za analiziranje rev{~ine V obse‘ni evidenci o razli~nih pojavnih oblikah in vzrokih rev{~ine ter mo‘nih ukrepih za njeno zmanj{evanje lahko ve~ino pristopov shematsko razdelimo na tri skupine, in sicer glede na pojmovne okvire, iz katerih izhajajo; to so pojmovni okvir absolutne, relativne in subjektivne rev{~ine. Pristop, ki temelji na pojmovnem okviru absolutne rev{~ine, ima svoje analitsko orodje opredeljeno na osnovnih ~lovekovih potrebah. ^e te niso vsaj delno zadovoljene, ~lovek ne more obstajati niti kot biolo{ko bitje. Te potrebe pa so: potreba po prehrani, merjena s koli~ino zau‘itih kalorij in proteinov; potreba po bivali{~u, merjena s kakovostjo stanovanja in stopnjo njegove zasedenosti, ter potreba po zdravju, merjena s stopnjo otro{ke smrtnosti in kakovostjo razpolo‘ljivih zdravstvenih kapacitet (Haralambos, Heald, 1989: 141). Drenowski in Scott, kot posebej izpostavljena zastopnika tega pristopa, sta bila dele‘na kritike, ~e{ da so vse ~lovekove in ~love{­ke potrebe zelo relativne po svoji naravi in se spreminjajo v ~asu in prostoru (ibid). ^etudi je neizpodbitno, da morajo vsi ljudje jesti, da bi vsaj biolo{ko pre‘iveli, kje bivati in biti minimalno zdravi in imajo zato v tem smislu vsi enotno absolutno mejo, pod katero ne obsta­jajo ve~ kot ‘iva bitja, se stopnja in na~in zadovoljevanja teh potreb pomembno razlikujeta v razli~nih naravnih in dru‘benih okoljih. Pojmovni okvir relativne rev{~ine pa je tisti, ki posku{a v spoznavne okvire vpeljati prav dvom o absolutni enakosti in poudariti raznolikost potreb tako v razli~nih dru‘benih okoljih kot tudi v razli~nih obdobjih. Tako rev{~ina ni nekaj danega in nespre­menljivega, temve~ je rezultat dogovora. Ta pa temelji na presoji, Konceptualne korenine raziskovanja (ne)blaginje v slovenski sociologiji kaj so za konkretno okolje razumljivi in sprejemljivi standardi ‘ivljenja in ‘ivljenjskega stila. Odstopanje od dogovorjenih standar­dov v smislu “ne imeti” dostopa do dogovorjene koli~ine dogovor­jenih resursov, pa je opredeljeno za rev{~ino (ibid: 142). Med tipi~ne predstavnike tega pristopa obi~ajno pri{tevajo britanskega analitika Petra Townsenda, ki rev{~ino opredeljuje kot stanje posameznika, dru‘ine ali skupine v primeru, ko nimajo virov za prehrano, bivanje in dostopa do dejavnosti, ki so tipi~ne za njihovo okolje. Standardi, po katerih ‘ivijo, so tako nizko pod obi~ajnimi za njihovo okolje, da zanje ni mogo~e trditi, da ‘ivijo po dogovorjenih vzorcih in obi~ajih (Townsend, 1974). ^etudi Town-send svoj relativizem omeji z dvema vrstama standardov, po katerih je mogo~e dolo~iti ~love{ko bedo, po nacionalnih in globalnih, je kljub temu dele‘en kritike prav v tej smeri. Namre~, tovrstni relativi­zem je tako “raztegljiv”, da nobena, {e tako ohlapna opredelitev ne zadosti stopnji spremenljivosti pri~akovanih standardov modernega ‘ivljenja (Mencher v Haralambos, Heald, 1989). Prav moderna doba pa je tudi dokaz izredno hitrega spreminjanja mo‘nosti zadovolje­vanja potreb in pri~akovanih standardov: razko{je postaja udobje, udobje postaja potreba (Rubinow v Haralmabos, Heald, 1989). In ne glede na stopnjo moderniziranosti, je prav potro{ni{tvo razse‘nost, ki enoti razli~ne dru‘be prej kot pa struktura produkcije. Zagovorniki subjektivne rev{~ine pa posku{ajo zapolniti vrzeli prveh dveh pristopov s poudarjanjem posameznikovega dojemanja stanja rev{~ine (Haralambos, Heald, 1989: 143). Le-ta ni samo stanje odklona od dogovorjenih standardov obi~ajnega ‘ivljenja, temve~ je lahko tudi predmet osebne odlo~itve za dolo~en stil ‘ivljenja. Povezava med dogovorjenimi ‘ivljenjskimi standardi in stili ‘ivljenja pa ta pristop povezuje s prej opisanim, s pojmovnim okvirom relativne rev{~ine. Nedvoumno je, da analitiki svojih analiz ne uokvirjajo v samo enega od navedenih pojmovnih okvirov, temve~ jih glede na konkretne primere sestavljajo in medsebojno dopolnjujejo. Zato je v nadaljevanju dobro opozoriti na nekatere posebej zanimive, da bi lahko ugotovili, kam vodi sled konceptualizacije preu~evanja rev{~ine v Sloveniji. Zgledne {tudije rev{~ine in njihova konceptualna utemeljitev Od absolutne rev{~ine do relativne deprivacije Da je sodobna konceptualizacija rev{~ine in pomanjkanja predvsem “industrializacijski” produkt, dokazuje dokumentacija njune prve “moderne” zaznave v Angliji `e v prvi polovici 19. stoletja in prva tovrstna raziskava, ki je bila 1899 opravljena v Yorku; opravil pa jo je legendarni raziskovalec na tem podro~ju Seebohm Rown­tree. Mejo rev{~ine (poverty line) je dolo~il empiri~no, in sicer glede na minimalno vsoto denarja, ki je nujno potrebna za zagotovitev zdravega `ivljenja. Z uporabo iste metodologije in konceptualnega razmisleka je raziskavo ponovil {e leta 1936 in 1950. Po rezultatih prve raziskave je bilo v Yorku revnih 35 % ljudi, po rezultatih druge 18 % in po rezultatih tretje leta 1950 le {e 1,5 % (Haralambos, Heald, 1989: 144). Uporaba iste metodologije (minimalni dohodek) in istega koncepta (absolutna rev{~ina) se je navkljub ohranitvi istega kraja raziskave pokazala za nezadostno oz. celo napa~no (Upton, 1980). ^etudi se lahko privzame, da je bila uporaba koncepta absolutne rev{~ine v prvi raziskavi {e neproblemati~na, so rezultati ponovitev pokazali natanko to, kar kritiki temu konceptu o~itajo: ne upo{teva sprememb v ~asu (in prostoru). Druge kritike pa se lahko naslovijo na uporabo dohodka kot edinega merila za dolo~anje meje rev{~ine. In ~etudi so kasnej{i, predvsem britanski in skandinavski raziskovalci rev{~ine in pomanjkanja to konceptualno in metodolo{ko ozkost presegli, je pri ameri{kih in kanadskih vladnih administracijah ta parameter {e vedno edini ali pa vsaj osrednji za dolo~anje meje rev{~ine. Toda o njih kasneje. Med angle{kimi analitiki problematike rev{~ine je nemogo~e zaobiti posebej izstopajo~ega Petra Townsenda. Seebohm Rowntree je prvi zakoli~il bogato raziskovalno dedi{~ino; Peter Townsend pa je v to zakladnico prispeval tisti pomembni dele‘, ki je sodobno preoblikoval tako koncept kot metodologijo. In ~etudi je bil dele‘en razli~nih kritik tako v Veliki Britaniji kot po svetu, so skandinavski sociologi na{li v njegovem delu pomembno inspiracijo za oblikova­nje svojega, alternativnega pristopa. Iz tega vira pa se napaja tudi slovensko raziskovanje kakovosti ‘ivljenja. Sredi 60. let sta Abel-Smith in Townsend dokazala, da je empiri~no ugotovljena rev{~ina odvisna tako od metodologije kot od koncepta. Leta 1965 sta v svoji knjigi Revni in najrevnej{i (The Poor and the Poorest) rev{~ino opredelila kot “nizko raven `ivlje­nja”; le-to pa sta dolo~ila gleda na vi{ino dr`avne podpore za revne. Torej, revni so vsi tisti dr`avljani, ki imajo manj dohodka od 140 % vrednosti dr`avne pomo~i in poleg tega {e sami pla~ujejo svoje stro{ke bivanja. Za razliko od Kanade in Zdru`enih dr`av Amerike Velika Britanija nima uradno dolo~ene meje rev{~ine s posebnim parametrom, temve~ si ustrezne dr`avne institucije pomagajo z “uradnimi ocenami” (Haralambos, Heald, 1989: 145). Skratka, tudi Abel-Smith in Townsend sta svoje prou~evanje rev{~ine in dolo~anja njene razumne meje za~ela z naslonitvijo na minimalni dohodek, ki {e zagotavlja dogovorjeni obi~ajni standard `ivljenja. Rezultati njune raziskave pa so se mo~no razlikovali od Rowntreejevih in te razlike ni mogo~e pripisati samo desetim letom, ki so lo~ila obe zajemanji podatkov, temve~ prej druga~nemu konceptualnemu ozadju in spremenjeni metodologiji (ibid: 147). Konceptualne korenine raziskovanja (ne)blaginje v slovenski sociologiji V kasnej{i delih pa je Townsend rev{~ino dosledno opredeljeval kot relativno deprivacijo, saj je to po njegovem mnenju ustrezna pot za objektivno in konsistentno analizo tovrstnih pojavov. Za revne opredeli tiste “posameznike, dru`ine in skupine, ki ob~utijo pomanj­kanje resursov, s katerimi bi si lahko zagotovili dolo~ene vrste prehrane, sodelovali v dolo~enih aktivnostih, imeli obi~ajne bivalne pogoje. Njihovi standardi so tako nizko pod povpre~jem, da so zaradi tega izklju~eni iz obi~ajnih vzorcev `ivljenja in aktivnosti.” (Townsend v Wedderburn, 1974: 15). Prav pojem relativne deprivaci­je pa je tisti, ki v za~etku 70. let Townsenda razlikuje od drugih avtorjev. Da bi ga lahko u~inkovito uporabil v svojem raziskovanju, se povrne k potrebam, ki jih razlikuje kot aktualne, dejanske in zaznane ter na njihovi osnovi potegne ~rto med dejansko in zaznano rev{~ino ali natan~neje: med objektivno rev{~ino in med njenim pripoznavanjem (ibid: 24). S tem pa {e ni konca razlikovanja med razli~nimi razpoznavnimi oblikami rev{~ine. Poleg aktualne in pripoznane rev{~ine se lahko razlikuje tudi med njeno normativno in subjetivno percepcijo. S kombiniranjem obeh linij pripoznavanja se lahko razlikuje med: objektivno deprivacijo, konvencionalno pripoznano ali normativno deprivacijo in subjektivno deprivacijo (ibid: 26). Skratka, glede na posameznikove potrebe ter subjektivne in objektivne mo‘nosti njihove zadovoljitve je rev{~ina: -subjektivna (osebno dojemanje ‘ivljenja v revnih pogojih), -objektivna (revni pogoji ‘ivljenja, dolo~ljivi z objektivnimi indikatorji) in -normativna (‘ivljenje nad ali pod dogovorjenim obi~ajnim standardom ‘ivljenja). Da bi se lahko dolo~ila meja objektivne rev{~ine kot pomanjka­nje resursov, mora obstajati dogovor o ‘ivljenjskem standardu, ki je obi~ajen za dolo~eno dru‘beno okolje. Vsi, ki tega standarda ne dosegajo, ‘ivijo objektivno, dejansko pod mejo rev{~ine. Ker pa stanje rev{~ine ni samo odraz omejenega dostopa do dolo~enih resursov, ki so potrebni za dogovorjeni ‘ivljenjski standard, temve~ tudi dojemanja teh omejitev kot usodnih za individualno zadovolj­stvo z ‘ivljenjem in sre~o, torej se mora posameznik tudi po~utiti revnega in ne biti reven samo v primerjavi z drugimi, je moral Townsend uvesti v svojo konceptualno shemo tudi pojem ‘ivljenj­skega stila (ibid: 30), da je sploh lahko opredelil katerokoli obliko deprivacije kot sestavni element vsake rev{~ine. Torej, stopnje in oblike rev{~ine se ne spreminjajo samo v ~asu in prostoru, temve~ tudi s posameznikovo percepcijo, kar z drugimi besedami pomeni, da se zdru‘ujeta koncepta relativne in subjektivne rev{~ine. @ivljenj­ski standard in ‘ivljenjski stil pa sta tako postala sestavna elementa celotnega kompleksa rev{~ine oz. pomanjkanja. @ivljenjski standard posameznika, dru‘ine ali skupine je odvisen od celotnega sistema kontribucije in sistema distribucije resursov. Omejitev samo na dohodek, ~eprav kot osrednji element, pomeni zanemarjanje mno‘ice drugih na~inov, ki so predmet distribucije in redistribucije dru‘bene blaginje. Tipov resursov, ki prispevajo k ‘ivljenjskemu standardu, je ve~ in se razlikujejo tudi glede na dru‘bena okolja, vendar pa jih je mogo~e strniti v tale seznam: -dohodek: prislu‘en, neprislu‘en, socialno nadomestilo; -kapitalne dobrine: stanovanje/hi{a kot prebivali{~e in kot vir dohodka; -nadomestila in podpore, ki izvirajo iz statusa zaposlenosti; -razli~ne dr‘avne podpore v obliki socialnih uslug; -razli~ne dobrine in usluge v naravi (ibid: 32). Ob tolik{ni raznolikosti resursov, ki lahko prispevajo k ‘iv­ljenjskemu standardu posameznika ali dru‘ine, je tudi njihovo pomanjkanje oz. rev{~ina rezultat kompleksnega prepletanja vseh sistemov, ki so udele‘eni v (re)distribuciji blaginje. Zato tudi v smislu strukture distribucije rev{~ina ni enozna~na, temve~ je lahko delna ali absolutna, za~asna ali dolgotrajna (ibid: 33). Kljub poudarjeni objektivni in subjektivni strani rev{~ine je ugotavljanje relativne deprivacije celo v nacionalnem okviru nehvale‘en podvig, ki je dele‘en tudi vrste kritik. To se je zgodilo celo Townsendu, ki je oblikoval, sicer kompleksen konceptualni in metodolo{ki aparat, da bi se izognil redukcijam resursov samo ali predvsem na dohodek in neupo{tevanju individualne percepcije. Pri konstrukciji deprivacijskega indeksa si je pomagal s podatki iz britanske raziskave 1968/69; z izbranimi indikatorji pa je dolo~il prag, pod katerim se je lahko zaznala deprivacija (glej Dodatek.). Tradicionalne indikatorje za dolo~anje rev{~ine, kot so pomanjkanje hrane, slabe stanovanjske razmere in smrtnost (Rowntree), je Townsend dopolnil z novimi in s pomo~jo individualne percepcije njihovega pomanjkanja dolo~il deprivacijski prag (deprivation treshold). Tako deprivacijski indeks, ki ga je v za~etku 70. let oblikoval Townsend, ni samo kompleksen odgovor na konceptualno in metodolo{ko reducirano raziskovanje rev{~ine in pomanjkanja, temve~ je tudi dokaz o spremenljivosti tako pojavnosti kot konven­cionalnosti rev{~ine. Je popoln otrok svojega ~asa in prostora in s tem dokaz o vpra{ljivosti prena{anja konceptov, kriterijev in meto­dologij brez ~asu, prostoru in obi~ajem ustrezne prilagoditve ne le v raziskovanju rev{~ine, temve~ tudi na splo{no. In ~etudi se zdi ta indeks tako izpopolnjen, sta bila kritizirana ravno tista dva elementa, za katera se je zdelo, da pomembno prispevata k temeljitemu odklonu od reduciranega pojmovanja in raziskovanja rev{~ine: dohodek kot (osrednji) resurs in ‘ivljenjski stil. ^etudi Townsend rev{~ino opredeljuje izredno {iroko in komple­ksno v primerjavi z marsikaterim drugim analitikom, saj si pomaga s tremi opornimi kriteriji - z mejo rev{~ine, ki je dolo~ena z dogovor­jenimi standardi, z relativnim dohodkom, ki se spreminja z velikostjo Konceptualne korenine raziskovanja (ne)blaginje v slovenski sociologiji gospodinjstva, in z deprivacijskim indeksom, ki je dolo~en glede na lokalne obi~aje, je omejen vsaj na razvite potro{ni{ke (affluent) dru‘be (Offer, 1985: 300). Toda tudi znotraj tega sklopa dru‘b Townsendov koncept ni absolutno veljaven. ^eprav sta rev{~ina in pomanjkanje opisana v terminih individualne percepcije oz. depri­vacije, temeljita na standardu prevladujo~ih potreb, ki pa niso povsem enotne niti za lokalno ali nacionalno skupnost, kaj {ele za skupnosti v povsem druga~nih dru‘bah. In ~etudi posku{a Townsend z vpeljavo relativne deprivacije vklju~iti v koncept posebnost individuumov, gradi s konceptom stila ‘ivljenja na domnevi o “obi~ajnem” ali v tem smislu “normalnem” stilu ‘ivljenja (ibid: 304). Razli~no pomenskost tako deprivacije kot rev{~ine lahko re{ujemo z uporabo drugega pojma, in sicer ’pomanjkanje’ (destitu­tion). Na ta na~in se lahko zmanj{a relativnost pojma rev{~ina, mejo resursov pa se potisne na njen skrajni rob: od koli~ine resursov, ki so potrebni za standardno ‘ivljenje, na koli~ino resursov, ki so potrebni za pre‘ivetje (Webb v Offer, 1985: 305). Z odlo~itvijo za tak{ne kriterije se res zmanj{a ali se celo izognemo relativnosti rev{~ine in standardnih potreb, izgubi pa se lokalna barvitost tako pojavov kot konceptov. Kljub Townsendovim zaslugam za prou~evanje rev{~ine v angle{ko govore~em svetu, ga Judge kritizira na podobnih razse‘nostih kot Offer. Po uporabljeni metodologiji raziskovanja deprivacijskega praga in stila ‘ivljenja namre~ ni mogo~e razlikovati med nemo‘nostjo participacije v standardnih resursih in aktivnostih ter nehotenjem participirati (Judge v Friedman et al., 1987: 25). Res pa je tudi, da je v pluralisti~nih dru‘bah velikokrat te‘ko razlo~evati med omejenimi dostopi do standardnih resursov in posebnim okusom (ibid). ^etudi Townsenda ostro kritizirajo, mu priznavajo, da je najvitalnej{i del njegovega pristopa v tem, ker je rev{~ino kot rezultat (re)distribucije dru‘bene blaginje umestil v stratifikacijski sistem, zaradi ~esar je ni mogo~e dojeti zunaj dru‘bene neenakosti (Marshal, 1981: 82). Toda nezadovoljstvo razli~nih analitikov s povezovanjem neenakosti in rev{~ine kljub temu ni pote{eno, saj nosi po njihovem mnenju percepcija tega pojava tudi moralne implikacije in imperative, ki zahtevajo oblikovanje ustreznih politi~nih in socialnih strategij (Piachaud, 1981: 421). Uradno dolo~ena meja rev{~ine Za razliko od Velike Britanije, kjer socialne strategije za omilitev rev{~ine temeljijo na “uradni oceni” (Haralambos, Heald, 1989: 145), pa tako v Zdru`enih dr`avah Amerike kot v Kanadi temeljijo na “indeksu rev{~ine” v prvi in na uradno dolo~eni “meji rev{~ine” v drugi. “Indeks rev{~ine”, ki ga uporablja Urad za socialno skrbstvo (Social Security Administration) in je dolo~en z minimalnimi stro{ki (3-krat pove~ani), potrebnimi za ustrezno prehrano, je bil razvit na osnovi sedaj `e legendarne analize stro{kov za prehrano, ki jo je leta 1955 opravila Orchansky (Hoppe, 1991). Revne so tiste dru`ine oz. posamezniki, ki porabijo ve~ kot tretjino svojih dohodkov za prehrano. Mejo rev{~ine tako dolo~a minimalni dohodek, ki je potreben za zagotovitev subsisten~ne ravni dobrin in storitev (Haralambos, Heald, 1989: 149). Kakorkoli je ta indeks enostaven in uporaben za administrativno dolo~anje meja rev{~ine, pa ne upo{teva rasti `ivljenjskih standardov in z njo povezanih individu­alnih pri~akovanj. Sredi 60. let, v obdobju polnega razcveta potro{ni{ke dru‘be, je bila v Zdru‘enih dr‘avah Amerike napovedana vojna proti rev{~ini. Od skromnega akademskega interesa, ki ga je bila dele‘na vse od velike recesije, je postala del vladnih programov. Kljub pove~anemu dele‘u finan~nih sredstev, ki jih ameri{ke vlade od tedaj namenjajo revnim, se je obseg rev{~ine nesorazmerno skr~il (Danziger, Wein­berg, 1986: 1). Uspeh prvih vladnih ukrepov je kmalu zbledel, saj je bilo upadanje rev{~ine predvsem posledica spodbudnih ekonomskih tokov. Zato so analitiki prepri~ani, da nobeni vladni ukrepi za zmanj{evanje rev{~ine ne bodo uspe{ni v pogojih rasto~e brezposel­nosti in ekonomske recesije (ibid: 8). Vladni interes za revne in rev{~ino pa je spremljal tudi zelo raznolik akademski interes: od teorij o kulturi bede do teorij o ameri{kem podrazredu (under-class), kjer je rev{~ina konceptualizi­rana kot socializacijsko in psiholo{ko stanje. Za revne je zna~ilen poseben sindrom vrednot, aspiracij in psiholo{kih zna~ilnosti, ki zavira njihove dose‘ke in spro‘a specifi~ne vedenjske deviacije. Le­te njihovo rev{~ino le {e oja~ajo in se prek socializacijskih vzorcev medgeneracijsko prena{ajo (Corcoran et al, 1985: 516-517). Tak{no pojmovanje rev{~ine se odra‘a tudi v ozadju vladnih ukrepov, toda ti so le ekonomsko naravnani (ibid). Uradno ugotavljanje meje rev{~ine tudi v Kanadi temelji na dohodku kot osnovnem parametru. Tako imajo ‘ivljenjski standard pod mejo rev{~ine vsi tisti, ki porabijo 58,8 % svojega dohodka za osnovne ‘ivljenjske potreb{~ine, kot so hrana, obleka in stro{ki bivanja (Poverty Profile, 1988). Pri ugotavljanju standardov uporabljajo nekaj enot merjenja, ki so natan~no dolo~ene. 1. Opazovane posameznike lo~ijo po tem, ali ‘ivijo v dru‘inah ali sami. Dru‘ina pa je opredeljena kot skupina posameznikov, ki ‘ivijo v skupnem stanovanju in so povezani po krvi, poroki ali posvojitvi. Samski posamezniki so tisti, ki ‘ivijo sami ali v gospodinj­stvu, vendar s ~lani gospodinjstva niso povezani v prej{njem smislu. 2. V dru‘inah je pomembna enota merjenja glava dru‘ine, ki je v dvoroditeljskih dru‘inah mo‘, v enoroditeljskih dru‘inah z neporo~enimi otroki edini roditelj, v dru‘inah s poro~enimi otroki pa tisti, ki slu‘i denar za njeno pre‘ivljanje. Konceptualne korenine raziskovanja (ne)blaginje v slovenski sociologiji 3. Dohodek je dohodek vseh ~lanov dru‘ine, ki so starej{i od 15 let: osebni dohodek (pred obdav~itvijo), ~isti dohodek pri samoza­poslenih, dohodek od investicij, oblike vladne pomo~i, pokojnine in drugi dohodki, kot so {tipendije in pre‘ivnine (ibid: 3-4). Statisti~no spremljanje rev{~ine pa podobno kot v Veliki Britaniji in v Zdru‘enih dr‘avah Amerike tudi v Kanadi sega v 60. leta. Po prvem pogledu na rezultate merjenj se zdi, da je kanadska populaci­ja revnih ‘ensko obarvana, toda, kot trdijo analitiki, je pojem “feminizacija rev{~ine” pretiran. Res je bilo ve~ dru‘in revnih z ‘ensko glavo dru‘ine v preteklosti, toda ve~jemu dele‘u revnih dru‘in danes poveljujejo mo{ki. Med samskimi je ve~ revnih ‘ensk kot mo{kih, toda pod mejo rev{~ine ne ‘ivi ve~ samskih ‘ensk kot mo{kih in prav tako se njihov dele‘ v 80. letih ni pove~al (ibid: 69). V grobem in z veliko mero tveganja zaradi poenostavljanja lahko potegnemo ~rto med prvo raziskavo o meji rev{~ine, ki jo je v Angliji opravil Rowntree, prek zgodnjih raziskav Townsenda v 60. letih do stalnega statisti~nega spremljanja rev{~ine v zadnjih treh desetletjih v Zdru‘enih dr‘avah Amerike in v Kanadi. ^rta, ki povezuje vse na{tete primere, ni toliko konceptualne narave, kot je parameter, s katerim je meja rev{~ine dolo~ena. Ta pa je v vseh primerih dolo~en kot relativni dohodek, ki zagotavlja dogovorjeni ‘ivljenjski standard - obi~ajen za dolo~eno dru‘beno okolje. ^e ne upo{tevamo vsaj kasnej{e Townsendove transformacije konceptuali­zacije rev{~ine v smeri relativne rev{~ine, relativne deprivacije in deprivacijskega praga, potem lahko za nakazano linijo povezave ugotovimo, da se implicitno nagiba h konceptu absolutne rev{~ine. Toda dr‘avni uradniki prav gotovo zagovarjajo tako natan~no dolo­~itev meja rev{~ine kot olaj{anje pri redistribuciji dru‘bene blaginje. Koncept ‘ivljenjskih pogojev kot alternativna pot Pogojno ozna~eni “skandinavski” pristop je alternativa osredoto~enju na dohodek kot parameter za dolo~anje meje rev{~ine, saj izhaja iz relativnosti rev{~ine in se pri tem zgleduje po Townsendu. Hkrati pa ta pristop transformira z zgledovanjem po Titmussu in njegovem konceptu blaginje kot “kontrole nad resursi v ~asu”. V tem okviru analitiki zdru`ujejo izku{nje dveh tipov raziskav: -o kakovosti ‘ivljenja oz. psiholo{kem blagostanju (Douthitt et al., 1992), ki temeljijo na subjektivnih indikatorjih, in -o ‘ivljenjskih pogojih, ki temeljijo na razli~nih objektivnih indikatorjih. Tako je koncept individualne blaginje, sicer originalno ozna~en kot tip raziskav o ‘ivljenjski ravni (level of living), razcepljen na vrsto komponent, za katere se zbirajo podatki na reprezentativnem vzorcu anketirancev; dohodek gospodinjstva pa je samo ena od pomembnih komponent (Ringen, 1985: 103). Zakaj so skandinavski raziskovalci zavrnili osredoto~enje samo na dohodek? Po njihovih izku{njah je dohodek nezadosten indikator, ker: -so ljudje v razli~nih dru‘bah in celo v isti dru‘bi revni na razli~ne na~ine; zato ni mogo~e {teti za revne le tistih, ki ne participirajo pri dolo~enih obi~ajnih resursih in aktivnostih; -se rev{~ina izra‘a na na~in, kako ljudje ‘ivijo (stil ‘ivljenja), in je vedno dvoplasten pojav: individualni in dru‘beni. Kot tak{na je rev{~ina povezana z vpra{anjem, kako ljudje ‘elijo ‘iveti, oz. z njihovimi pri~akovanji o ‘ivljenju (ibid: 104). Ob upo{tevanju teorije o relativni deprivaciji Ringen ugotavlja, da je rev{~ina tako glede na ‘ivljenjski standard kot glede na ‘ivljenjski stil dejansko akumulirana deprivacija. Da bi lahko vsaj okvirno zajeli obe razse‘nosti pojava, je rev{~ino potrebno meriti z indikatorji, s katerimi se lahko ugotovijo problemati~na stanja deprivacije v realnem pomenu kot podstandardno ‘ivljenje in s katerimi se lahko merijo resursi ‘ivljenjskega standarda in ‘ivljenjskega stila (ibid: 105). S kombinacijo obeh se tako oblikuje koncept ‘ivljenjskih pogojev in dolo~ijo potrebni indikatorji; za merjenje prvega indikatorji o dohodku, izobrazbi in zdravju, za merjenje drugega pa indikatorji o zaposlitvi, bivanju, prostem ~asu, socialnih stikih (ibid) (Dodatek). Med zagovornike skandinavskega pristopa, ki ka‘e na alternativ­no pot raziskovanja neenake distribucije dru‘bene blaginje, lahko {tejemo tudi druge {vedske (Social Report on Inequality in Sweden, 1983; Erikson, Aberg, 1986) in nem{ke raziskave (German Social Report, 1987). In kot nakazujejo same reference, omenjene razisko­valce bolj zanima neenaka distribucija in posledi~no dr‘avni redistri­bucijski ukrepi v smeri pravi~nej{e distribucije ([vedska) ali pa neenaka distribucija dohodka in njene strukturne zna~ilnosti (Nem~ija). Vsaj v teh dveh primerih jih ne zanima posebej manj privla~ni vidik dr‘ave blaginje: rev{~ina in njene konvencionalne meje. Skandinavske inspiracije v slovenskih sociolo{kih analizah (ne)blaginje Za slovenske dru‘boslovce, pa tudi za hrva{ke, ne moremo trditi, da so zaob{li koncepte in raziskovanje dr‘ave blaginje in da niso raziskovali neblaginje, predvsem kot neenakega dostopa do resursov, ki so potrebni za standardno ‘ivljenje. Rev{~ina in posebej {e meja rev{~ine pa ni bila dele‘na primerljivega raziskovalnega interesa. To stanje posebej nazorno ponazarjajo avtorji, katerih pristopi bodo na kratko omenjeni v nadaljevanju. Pusi} v svojem prispevku za zbornik Moderna dr‘ava blaginje (Friedman et al., 1987), ki zajema komparativno perspektivo trendov in prospekcij, obravnava le institucionalni vidik dr‘ave blaginje in poudarja njeno sistemsko perspektivo. Neustrezne makroekonomske investicije (v bazi~no industrijo) pa naj bi prispevale ve~ji dele‘ k nesorazmerju med obsegom prora~una, dru‘benimi dejavnostmi in Konceptualne korenine raziskovanja (ne)blaginje v slovenski sociologiji neenakostjo ekonomskega razvoja. Skratka, jedro njegovega stro­kovnega interesa so socialni stro{ki, ki presegajo prora~unske mo‘nosti, in redistribucija dru‘bene blaginje prek dru‘benih de­javnosti. To seveda ne pomeni, da rev{~ina ni posredno zajeta v njegov koncept, predvsem prek dru‘bene neenakosti. Gre namre~ za to, da ga strokovno ne zanima njen individualizirani vidik v smislu meje rev{~ine. Podobna raziskovalna perspektiva je zna~ilna tudi za prispevke iz Avstrije in Japonske, medtem ko drugi avtorji ­iz Velike Britanije, [vedske, Zdru‘enih dr‘av Amerike in Italije ­vklju~ujejo tako v perspektivo kot v prospekcijo tudi manj spodbu­den vidik dr‘ave blagije, rev{~ino - bodisi kot relativno bodisi kot absolutno pomanjkanje. Drugi sklop pristopov je tisti, kjer avtorjev posebej ne zanima rev{~ina kot individualno stanje, temve~ kot izku{nje in na~ini re{evanja v socialnih politikah drugih dr‘av (npr. Rus, 1990a, 1990b) ali pa kot neenak dostop do ‘ivljenjsko potrebnih resursov (~lanki v reviji Dru‘boslovne razprave: 1987/4, 1989/8, 1990/10, 1991/12). Predvsem v slednjem sklopu povsem empiri~nih pristopov, kjer se avtorji zgledujejo po skandinavski tradiciji raziskovanja ‘ivljenjske ravni, so predmet interesa neenakosti v kontroli resursov. V nakazani smeri sta tudi naslednja pristopa (Lay, 1991; Sefera­gi}, 1991), kjer hrva{ka avtorja opazujeta populacijo ‘e v smislu, kdo ima ~esa ve~ in kdo ima ~esa manj, ter nato se{tevata “ne­imeti” in “imeti”. Tak{nega pristopa ni mogo~e brez tveganj uvrstiti med tiste, kjer analitiki z izbranimi indikatorji merijo standard nad in pod mejo rev{~ine. Lahko pa ga {tejemo za poskus pribli‘evanja “skandinavski” ina~ici transformacije Townsendovega pristopa. V raziskovanju kakovosti ‘ivljenja je Seferagi}eva primerjala kvaliteto opremljenosti stanovanj v srbskih in hrva{kih gospodinjstvih na pode‘elju in v mestih. Indikatorji, ki jih je v ta namen oblikova­la, so imeli razli~no vrednost: teko~a voda, elektrika, kanalizacija, kopalnica ali prha, strani{~e na izpiranje, parketni pod, elektri~ni {tedilnik, hladilnik, pralni stroj in ~rno-beli televizijski sprejemnik so dobili po 1 to~ko; centralno ogrevanje, telefon, zamrzovalnik, barvni televizijski sprejemnik (in avto) so dobili po 2 to~ki; pomivalni stroj, glasbeni stolp, video naprava, hi{ni ra~unalnik, umetnine in doma~a knji‘nica so dobili po 3 to~ke. Opremljenost gospodinjstev je bila dolo~ena za slabo, ~e je bil se{tevek to~k najve~ 10; srednje dobro, ~e je bil se{tevek to~k ve~ji od 10 in najve~ 20, in dobro, ~e je bil se{tevek to~k ve~ji od 20. Pri primerjavi srbskih in hrva{kih mest in pode‘elja je ugotovila, da so hrva{ka gospodinjstva bolje opremljena od srbskih, tako tista v mestih kot tista na pode‘elju (Seferagi}, 1991: 21-22). Podobno, vendar pa kompleksneje zastavljen je indeks blaginje, ki je oblikovan s pomo~jo indikatorjev prehrane, bivanja, delovnih razmer, prostega ~asa in po~itnic ter izobra‘evanja (Lay, 1991). Z uporabo iste podatkovne baze kot Seferagi}eva, vendar z omejitvijo samo na hrva{ki del, je Lay ugotovil tole distribucijo blaginje: odli~na - 7 %, zelo dobra - 28 %, dobra - 35 %, zadovoljiva - 21 % in slaba - 9 % (Lay, 1991: 44), kjer spodnje, manj dobre vrednosti napolnjujejo predvsem starej{i, manj izobra‘eni in tisti na pode‘elju (ibid). Po metodologiji, ki jo je Lay uporabil za oblikovanje indeksa blaginje, lahko sklepamo, da ‘ivi v podstandardnih pogojih samo slaba desetina populacije. To pa lahko trdimo samo v primeru, ~e tiste, ki so razvr{~eni v kategorijo s slabo kakovostjo blaginje, {tejemo za revne oz. ~e privzamemo, da ‘ivijo pod sprejemljivim ‘ivljenjskim standardom. ^etudi avtor ne zanemarja konceptualnih in metodolo{kih problemov, ki jih povzro~a dejanska blaginja ­objektivno merljiva z izbranimi indikatorji - in njena subjektivna percepcija (ibid: 43), je vendar njegov poskus eden redkih v smeri oblikovanja kompleksnega indeksa za merjenje blaginje. Mo`nosti za sociolo{ko analizo rev{~ine in relativne deprivacije Blaginja, predvsem bolj objektivno (indikatorji ‘ivljenjskih pogojev) kot subjektivno (indikatorji kakovosti ‘ivljenja v smislu zadovoljstva z ‘ivljenjem in sre~e) merljiva in analizirana predvsem bolj kot ekonomski kot pa psiholo{ki vidik vsakodnevnega ‘ivljenja, ni spregledana realnost niti s strani slovenskih sociologov (omenjeni viri) niti s strani ekonomistov (npr. Glas, 1987, 1989). Njeno pomanj­kanje v obliki rev{~ine, vsaj objektivno in normativno merljive, pa {ele v zadnjem ~asu obotavljivo vstopa v obzorje dru‘boslovnega interesa (Novak, 1992; Stanovnik, 1992). Toda, dokazane konceptu­alne korenine sociolo{kega raziskovanja ‘ivljenjske ravni, v sloven­skem primeru ozna~ene kot kakovost ‘ivljenja, in blaginje dopu{~ajo mo‘nosti za prilagojeno uporabo opisanih pristopov. Ob sklicevanju na omenjene avtorje lahko ponovno poudarimo, da so ljudje razli~no revni oz. svojo (ne)blaginjo razli~no dojemajo. Zato za rev{~ino kot kompleksen, sociolo{ko analiziran pojav prvi~, ni dovolj le objektivno merljivo ne-blagostanje (dohodek npr.), drugi~, temve~ mora konkretni posameznik to stanje manj{ega dostopa do resursov od obi~ajnega tudi kot tak{nega dojeti, in tretji~, zaradi tega se mora tudi po~utiti izklju~enega iz aktivnosti, obi~ajno pomembnih za okolje, v katerem ‘ivi. Skratka, indikatorji, ki jih ima raziskovalec oz. raziskovalka na razpolago v konkretni raziskavi, pa so tisti, ki dolo~ajo konkretnim razmeram prilagojeno uporabo enega od opisanih oz. razpolo‘ljivih konceptualnih pristopov ali pa tudi njihovo kombinacijo. Torej, poti so, ~etudi v glavnem {e neuporabljene, in raziskovalno potovanje se lahko za~ne. Kako? Z uporabo razpolo‘ljivega empiri~nega gradiva, Konceptualne korenine raziskovanja (ne)blaginje v slovenski sociologiji t.j. z analizami blaginje po posameznih republikah (in avtonomnih pokrajinah) biv{e Jugoslavije in s hkratno izgradnjo pojmovnega okvira, kjer bo predstavljena analitska perspektiva le ena, ~eprav plodna, od mo‘nih. Toda omenjeno empiri~no gradivo le ne dopu{~a analitskega preigravanja po celotni pojmovni lestvici, upo{tevani v tej razpravi. Razpolo‘ljive informacije namre~ omogo~ajo vpogled le v subjektiv­no zaznavo ne/blaginje in v njeno preverjanje z razli~nimi objektiv­nimi indikatorji. Ne dopu{~ajo pa odstiranja zastora v njen “depri­vacijski” del - v tisto podro~je, kjer lahko kaj izvemo o tem, ali se posameznik ob ugotovljenih in dojetih skromnej{ih ‘ivljenjskih pogojih tudi po~uti za kaj prikraj{anega oz. izklju~enega iz dru‘benega okolja. Skratka, bolj bomo lahko sledili skandinavski prilagoditvi angle{kega vzora kot pa izvornemu vzoru samemu, bolj analizi ‘ivljenjskih pogojev kot pa ob~utku prikraj{anosti za ‘ivljenje po obi~ajnem standardu oz. deprivacijskem pragu. Prav tako pa je na razpolago ‘e prva primerjava in sicer omenjeni hrva{ki raziskavi, ki se napajata iz istega podatkovnega vira, kot je razpolo‘ljiv v Sloveniji. Res je, raziskovalna avantura se res lahko za~ne in {koda bi se je bilo ne udele‘iti. Mojca Novak, dr. sociologije, docentka na Fakulteti za dru‘bene vede in raziskovalka na In{titutu za dru‘bene vede Univerze v Ljubljani. Avtorica knjig Zamudni{ki vzorci industrializacije, Slovenija na obrobju Evrope (1992). VIRI ANTON^I^, Vojko, 1991, “Razlike v kvaliteti `ivljenja”, Dru`boslovne razprave, let. 8, {t. 12, str.156-171. ATKINSON, Anthony, MICKLEWRIGHT, John, 1992, Economic Transformation in Eastern Europe and the Distribution of Income, Cambridge: Cambridge University Press. CORCORAN, Mary, DUNCAN, Greg J., GURIN, Gerald, GURIN, Patricia, 1985, “Myth and Reality: The Causes and Persistence of Poverty”, Journal of Policy Analysis and Management, let. 4, {t. 4, str. 316-336. DANZIGER, Sheldon H., WEINBERG, Daniel H. (ur.), 1986, Fighting Poverty: What Works and What Doesn’t, Harvard: University Press. DELEECK, Her man, Van den BOSCH, Karel, 1992, “Poverty and Adequacy of Social Security in Europe: A Comparative Analysis”, Journal of Europe­an Social Policy, let. 2, {t. 3, str. 107-120. DELEECK, Her man et al, 1991, Indicators of Poverty and Social Security; Methodological Considerations and Comparative Results for Seven Countries, Luxembourg: Eurostat. DOUTHITT, Robin A., MacDONALD, Maurice, MULLIS, Randolph, 1992, “The relationship between Measure of Subjective and Economic Well-Being: A New Look”, Social Indicators Research, let. 26, str. 407-422. DOYAL, Len, GOUGH, Ian, 1991, A Theory of Human Need, London: Macmillan. DUBNOFF, Steven, 1985, “How Much Income Is Enough?”, Public Opinion Quarterly, let. 49, str. 285-299. ERIKSON, Robert, ABERG, Robert (ur.), 1986, Welfare in Transition; Living Conditions in Sweden 1968-1981, Oxford: Oxford University Press. FERGE, Zsuzsa, KOLBERG, Jon Einvind (ur.), 1992, Social Policy in a Chang­ing Europe, Frankfurt/M.: Campus Verlag. Ger man Social Report, 1987, Social Indicators Research, let. 19. GLAS, Miroslav, 1987, “Nekaj misli in ocen o premo`enju prebivalstva v socializ­mu”, Teorija in praksa, let. 24, {t. 12, str. 1544-1557. GLAS, Miroslav, 1989, “O deter minantah osebnih dohodkov delavcev v dru`benem sektorju”, Ekonomska revija, let. 40, {t. 1, str. 27-58. GROELAND, Edward, 1990, “Structural Elements of Material Well-Being: An Empirical Test among People on Social Security”, Social Indicators Research, let. 22, str. 367-384. HARALAMBOS, Michael, HEALD, Robin, 1989, Sociology: Themes and Perspec­tives, London: Unvin Hyman. HOPE, Robert A., 1991, “Defining and Measuring Poverty in the Nonmetropolitan United States Using the Survey of Income an Program Participation”, Social Indicators Research, let. 24, str. 123-151. KAHNE, Hilda, 1981, “Women and Social ecurity: Social Policy Adjusts to Social Change”, International Journal of Aging and Human Development, let. 13, {t. 3, str. 195-208. LAY, Vladimir, 1991, “Kvaliteta `ivota stanovni{tva Hrvatske”, Mimeo. LEIBFRIED, Stefan, VOGES, Wolfgang (ur.), 1992, “Ar mut im Sozialstaat”, Koelner Zeitschrift für Sozialpsychologie und Soziologie, let. 32. MILLAR, Jane, BRADSHOW, Jonathan, 1987, “The Living Standards of Lone-Parent Families”, Quarterly Journal of Social Affairs, let. 3, {t. 4, str. 233-252. MUFFELS, Ruud, BERGHAM, Jos, DIRVEN, Henk-Jan, 1992, “A Multi-method Approach to Monitor the Evolution of Poverty”, Journal of European Social Policy, let. 2, {t. 3, str. 193-213. NOVAK, Mojca, 1992, “Rev{~ina v 80. letih v Sloveniji”, Teorija in praksa, let. 29, {t. 7-8, str. 61-66. OFFER, John, 1985, “On the Needs for a Sociology of Poverty: Comments on the State of Research on Poverty in the United Kingdom”, Social Science Information, let. 24, {t. 2, str. 299-307. OTTO, Hans-Uwe, FLOESSER, Gabi, (ur.), 1992, How to Organize Prevention; Political, Organizational, and Professional Challenges to Social Services, Berlin: Walter de Gruyter. Poverty Profile, 1988, Ottawa: The National Council Of Welfare. PRESSMAN, Steven, 1990, “America’s New Poverty Crisis”, Forum for Applied Research and Public Policy, {t.2, str.47-55. PUSI], Eugen, 1987, “The Development of the Welfare State in Yugoslavia” v Friedman, Robert, Gilbert, Neil, Sherer, Moshe (ur.), Modern Welfare State; A Comparative View of Trends and Prospects, Brighton: Wheatsheaf Books. RINGEN, Stein, 1985, “Toward a Third Stage in the Measurement of Poverty”, Acta Sociologica, let. 28, {t. 2, str. 99-113. RODGERS, J. R., 1991, Does the Choice of Poverty Index Matter in Practice”, Social Indicators Research, let. 24, str. 233-252. ROOM, Graham et al (ur.), 1991, National Policies to Combat Social Exclusion, Luxemburg: European Community Observatory. RUS, Veljko, 1990a, Socialna dr‘ava in dru‘ba blaginje, Ljubljana: In{titut za sociologijo. RUS, Veljko, 1990b, “Rev{~ina in socialna politika”, Teorija in praksa, let. 27, {t. 12, str. 1419-1428. SEFERAGI], Du{ica, 1991, “Kvaliteta stanovanja u gradovima i selima Hrvatske i U`e Srbije”, Mimeo. SMEEDING, Timothy M., 1990, “Children and Poverty”, Forum for Applied Research and Public Policy, {t. 2, str. 6-70. Konceptualne korenine raziskovanja (ne)blaginje v slovenski sociologiji Social Report on Inequality in Sweden; Distribution of Welfare at the End of the 1970’s, 1983, Official Statistics of Sweden - National Central Bureau of Statistics, let. 22. STANOVNIK, Tine, 1992, “Perception of Poverty and Income Satisfaction”, Journal of Economic Psychology, let. 13, str. 57-69. UPTON, Martin, 1980, “Reviving Rowntree: Poverty Lines and the Levels of Social Security Benefits for the Unemployed”, Social Policy and Administra­tion, let. 14, {t. 1, str. 36-46. TOMC, Gregor, PE[EC, Mojca, 1987, “Dru`bena enakost in neenakost v Sloveniji”, Dru`boslovne razprave, let. 3, {t. 4, str. 45-58. TOWNSEND, Peter, 1974, “Poverty as Relative Deprivation: Research and Style of Living” v Wedderbur n, Dorothy (ur.), Poverty, Inequality and Class Structure, Cambridge: Cambridge University Press. VEIT-WILSON, J. H., 1987, “Consensual Approaches to Poverty Lines and Social Security”, Journal of Social Policy, let. 16, {t. 2, str. 183-211. VOGES, Wolfgang, ROHWER, Goetz, 1992, “Receiving Social Assistance in Ger many: Risk and Duration”, Journal of European Social Policy, let. 2, {t. 3, str. 175-191. OIKOS Heinz-Ulrich Nennen Naravoslovna znanost in ekologija * Kritika naravoslovnoznanstvene ekologije V skici zgodovine ekologije, ki je pred nami, naj bi s posameznimi zapisi prikazali postopno nastajanje ekologije kot biolo{ke discipline in {irjenje tistega, kar konec koncev pojmujemo kot ekolo{ko. Izbor je nastal na podlagi {tirih kriterijev: Najprej se bomo posvetili samo tistim zapisom, ki nam prikazujejo znanstvenozgodovinski razvoj in so odlo~ilno prispevali k razumevanju ekologije kot znanstvene discipline. Te vrste vpliva na ekologijo pa si npr. ni uspel izboriti nauk o okolju Jacoba von Uexküllsa. Nato pa bomo {e posebno poudarili vse tiste dogodke in okoli{~ine, ki vodijo k okrep­ljeni samostojnosti ekologije. Tretji~, posku{ali bomo opozoriti na sam potek utemeljevanja ekolo{ko motiviranih raziskoval­nih panog, ki se nahajajo znotraj drugih znanosti. Na koncu bomo {e posebej izpostavili tudi vpliv medijev. Pri tovrstni predstavitvi pa uide na{emu pogledu marsikaj takega, ~emur se imata dandana{nja ekologija, {e bolj pa njen danes obi~ajni pojem zahvaliti za svoj obstoj. Kaj naj bi ekologija bila, bi najla‘e dognali s sledenjem njenemu nasta­janju, tj. z opisom njene geneze kot znanosti. To pa je zgodovina, ki do sedaj {e ni bila napisana. Toda dandanes prevladujo~a ekolo{ka podoba narave, s katero so vsepovsod zaznamovane na{e predstave o naravi, je predvsem in v prvi vrsti produkt medijev.1 Sicer pa je slika ekolo{ke “narave” narave tako ali tako proizvod 20. stoletja. V svoji specifi~ni * Pri~ujo~e besedilo je prevod prvega dela drugega razdelka drugega poglavja iz knjige istega avtorja z naslovom Ökologie im Diskurs. Zu Grund­fragen der Anthropo­logie und Ökologie und zur Ethik der Wissenschaften (Ekologija v diskurzu. K temeljnim vpra{anjem antropologije in ekologije in k etiki znanosti), Westdeutscher Verlag 1991. 1 Vse od publikacij rimskega kluba dalje so mediji temo hvale‘no prevzeli in v tej zvezi bi bilo potrebno resno raziskati, na kak{en na~in je bila raziskoval­nim izsledkom, ki so bili popularno znanstveno predstavljeni, narejena substancialna {koda. [e posebej ob temi ekologija in “okolje” bi bilo potrebno raziskati, kako popularne znanstvene predstave vodijo do tvorbe pojmov, le-ti pa zopet, po svoji strani, u~inkujejo na znanost. Zanimivo bi bilo vedeti, zakaj je ravno ekologija pogosto stilizirana v neko “znanost pre‘ivetja” par excellence in ali je s tem vsemo~ ekologije dejansko potrjena:”Ecology shows us how the World works.” (G. L. Clarke: Elements of Ecology, New York 1954, str. 9). 2 Celo ko Haeckel dovoli ekologiji, ki jo je sam utemeljil, govoriti, pri tem uporablja neko analogijo z ekonomijo. Tako jo je npr. v svojem nastopnem predavanju “O razvojnem poteku in nalogah zoologije” dne 12. jan. 1869 definiral takole: “Pod ekologijo razumemo nauk o ekonomiji in oskrbi `ivalskih organizmov.” (Ernst Haeckel: Gemein­verständliche Werke, zv. V, isto., str. 49). Haeckel pa se ne zaustavi le pri neki analogiji. Zanj ekologija predstavlja “ekonomijo narave”, “naravno ekonomijo” (prim. Er nst Haeckel: Natürliche Schöpfungsgeschich­te..., isto, Berlin 1870, str. 645), “Haushalt der Organismen”, “Haush­altlehre der Natur”, “Biologische Oekonomie” (prim.: Ernst Haeckel: Die Lebenswunder, Gemeinverständlichen Studien über Biolo­gische Philosophie. Dodatek h knjigi o ugankah sveta, Stuttgart 1904, str. 107, str. 88 in tabela, str. 108). podobi nekega vzro~no-pragmati~nega na~ina gledanja kiberneti~nih in sistemsko teoreti~nih preto~nih modelov pa je ta slika proizvod druge polovice tega stoletja. Ena izmed najbolj zna~ilnih posledic te nove podobe narave je, da je sedaj celotna narava postala gospodarski prostor. [ele preko ekologije je lahko narava skupaj s svojimi prostranstvi, z vsem, kar je ‘ivega, podvr‘ena gospodarskim ciljem in kvantificirajo~emu kalkulu. @e Haeckel je ekologijo polo‘il v zibko skupaj z ekonomijo2, vendar pa naj bi omenjeno ekolo{ko ekonomiziranje na svoj na~in pomenilo tudi ekolo­giziranje ekonomije. Za to novo ekolo{ko podobo narave je zna~ilno ravno to, da narava postane nek tretji gospodarski dejavnik. Poleg kapitala (tal) in dela sedaj nastopi tudi “narava”, ki pa sedaj ne predstavlja ve~ “svobodne gospodarske dobrine”. To pomeni, da ni ve~ vsesplo{no in neomejeno na razpolago. Kot ekonomizirana pa za socialno ekonomijo pomeni dodatni “stro{kovni faktor”, ki ima, s tem, ko npr. neko~ pozneje nujno povzro~i drago zaprtje, precej{en vpliv na mejne funkcije koristnosti pri gospodarskih izra~unih. Mo`nost t.i. “zastaranja” (Altlastung) mora biti tako upo{tevana `e pri izra~unu pogonskih stro{kov obratovanja. Dalje je za to novo podobo narave zna~ilno tudi, da le-ta sedaj ni ve~ pojmovana kot “prostran, oddaljen in neomejen”, pa~ pa kot bli`nji prostor. Omenjena sprememba pa se ka`e tudi v spremenje­nem razumevanju tistih “samoo~i{~evalnih sil” (Selbstreini­gungskräfte), v katere smo lahko imeli - ob ustrezni mini­malni (to se pravi kakovostno in koli~insko minimalni) industrijski proizvodnji - tako dolgo upravi~eno zaupanje, dokler nismo kon~no neposredno izkusili, kar dokazujejo antropologi - da namre~ okolje, na katerega je ~lovek vplival, tudi samo u~inkuje nazaj na ~loveka. Tako nekako, kot se to zgodi pri izpustu (Fallout) radioaktivnih izotopov ali pa pri kopi~enju strupov v prehrambenih verigah. Toda v temelju raziskav omenjenih pojavov se kot odlo~ilni kriterij vse prepogosto pojavlja neko nepreizpra{ano homo-mensura stali{~e. Princip redukcije pri tovrstnih raziska­vah poteka nekako takole: iz narave kot ‘ivljenjskega prosto­ra nastane okolje (ne soobstoje~i svet), le-to pa postane nek sistem, ki ga je mogo~e ekolo{ko opisati. Kot sistem pa je le­ta na sebi, toda ni~ ve~ za sebe, pa~ pa le {e za nas. “Za naravna bogastva vse manj velja, da nam lahko nudijo brezpla~ne usluge. Vseobsegajo~e pogospodarstvenje (Be­wirtschaftung) ekolo{kih sistemov (ekosistemov) pa potrebuje optimalne kriterije ocenjevanja. S pomo~jo dela ustvarjene vrednosti materialnih dobrin morajo biti preko poglobljenega razumevanja reprodukcije povezane s kvalitativno, neki Naravoslovna znanost in ekologija uporabni vrednosti ustrezajo~o koristnostjo naravnih dobrin. S pomo~jo koristnosti lahko ovrednotimo skupne lastnosti razli~nih dobrin... Pod temi pogoji pa mora ekologija postati naravoslovnoznanstvena podlaga vseh bodo~ih tehnologij.”3 Narava je tu popolnoma utopljena v vrednotenje koristnos­ti. Tovrstni utilitarizem, ki se udejanja s pomo~jo zlorabe nastajajo~e pri pojasnjevanju ciljev, pa sta v “Xenionu” grajala `e Goethe in Schiller: “Kak{no ob~udovanje zaslu`i stvaritelj si sveta, ki milostno ob stvaritvi plutovca hkrati tudi zama{ek odkrije”.4 Ta spekter ekolo{kih podob narave je izredno {irok, in kot se bo izkazalo, je prav ta variabilnost izrednega pomena. V ekolo{ki sliki sveta lahko narava popolnoma izgine v razpravah o koristnosti. To pa je postalo mogo~e {ele s prehodom od monokavzalnih raziskav k multifunkcionalnim metodam sistemskoteoreti~ne ekologije. Toda zastopati je mogo~e - z neko ekolo{ko “pobirmano” argumentacijo - tudi nasprotni princip “samozakonitosti narave” (Eigenrecht der Natur). S tem pa je postala vidna scenarija neke tragi~ne figure: preko ekologije se je namre~ lahko obse`no uveljavil in potrdil ravno tisti princip, za katerega se je vseskozi upalo, da ga bo s spremembo paradigme odpravila ravno ekologija. Splo{ni kvantificirajo~i princip tehnicisti~ne in ekonomisti~ne racionalnosti, ki je klju~ vseh kreatur, so ravno {tevila in figure: “Ko niso ve~ {tevila in kreature klju~ prav vsake kreature, ko ti, ki pojo in se poljubljajo, ve~ od globokoumne‘ev vedo, ko se bo svet ponovno v svet in ‘ivljenje svobodno vrnil spet, ko potem se bodo sence in lu~i zopet zdru‘ile v pravi jasnosti in ko v bajkah in pesnitvah zgodbe znane za ve~ne sveta zgodovine bodo pripoznane, tedaj iz neke skrivnostne besedi preobrnjeno celotno bistvo izleti.”5 Vpra{anje torej, kaj pravzaprav ekologija je, se pravi odgovor na to vpra{anje pa nujno sovpade z mnogostnostjo, katere razse‘nost je vsekakor mogo~e zaobjeti s pomo~jo nekega sredi{~nega kriterija: antropocentrizma. 3 Erwin Herlitzius v svojem uvodu k: Karl-Franz Busch, Dietrich Uhlmann, Günther Weise (izd.): Ingenierökolo­gie, Jena 1983, str. 13 in nasl. strani. 4 Johann Wolfgang von Goethe, Friedrich Schiller: Die Xenien, iz Schillerjevega muzejskega kataloga za leto 1797. Zgodovina, tisk in pojasnila, isto., Danzig 1833, cit. po: {t. 15, Der Teleolog, str. 80. 5 Novalis: Schriften. Die Werke Friedrich von Hardenbergs, zv. I: Das dichterische Werk, izd. V. P. Kluckholm in R. Samuel, 3. po rokopisu popravljena, raz{irjena in izbrana izdaja v {tirih zvezkih, Stuttgart 1977, str. 360. (Poslovenil A. Klemenc.) 6 “Umwelt”, v: Gerhard Wahrig: Deutsches Wörterbuch, pred. nova izd., Gütersloch 1980, paragraf 3848. 7 Prav tam, paragraf 3848. 8 Er nst Haeckl: Ge­nerelle Morphologie (1866), cit. po: Udo Halbach: Der Beitrag der biologischen Ökologie... Isto, str. 9. 9 Dieter Mollenhauer: Ökologie - das enfant terrible der Biologie, v: Schedewege, Jahress­chr. f. skept. Denken, letnik 15, 1985, str. 127. Tako je bil npr. v nem{kem slovarju pojem “okolje” na za~etku {e ob{irno definiran kot “skupnost, v kateri neko `ivo bitje obdajajo druga `iva bitja, stvari in postopki ter s katerimi je to bitje v medsebojnem odnosu...”6 Toda v nada­ljevanju so nato pojmi, kot so “za okolje prijazno”, “okolju {kodljivo”, “varstvo okolja”, “onesna`evanje okolja” dokon~no usmerjeni le {e k ~loveku: “za okolje prijazno” pomeni, da na~in `ivljenja ne {koduje njihovemu okolju,...”7 Nenazadnje pa lahko ugotovimo, da se pojma ekologija in okolje danes pogosto uporabljata kot sinonima, in tako nas Wahringov definiendum spominja ravno na definicijo, ki jo je Haeckl predvidel za ekologijo: “Z ekologijo razumemo celotno znanost o razmerju organizmov z zunanjim svetom, ki jih obdaja...”8 Omejitev obeh pojmov pa je mogo~e dose~i s pomo~jo razlikovanja, po katerem ekologija predstavlja znanost, okolje pa polje raziskovanja. Prav to pa nam pojas­njuje, zakaj ob “ekolo{ki krizi” pravzaprav ne govorimo o “krizi okolja”, ampak na vsak na~in o krizi znanosti. Dieter Mollenhauer pa medtem za tem ‘e vsesplo{no uveljavljenim izena~evanjem ekologije in okolja vidi neko metodo. “Da bi bila ta pojmovna zdru‘itev (in pogosto celo izena~evanje) “ekologije” in “okolja” mogo~a, moramo izvesti neko mo~no notranjo zo‘itev. Videli bomo, da je le-ta posle­dica nekega namernega napada na razvoj ekologije. Preostal je le {e minimalni program, ki pa ima komaj {e kaj skupnega z izvornimi predstavami. Edino preostalo merilo je nenazadnje ~lovek, ki {teje za sredi{~e vsega. Kljub omenjenemu antropo­centrizmu pa ~lovek sebe pri tem ne reducira na ni~ drugega kot na neko mno‘i~no bitje z dolo~enimi zahtevami, ki izhajajo iz njegovega na~ina ‘ivljenja. “Okolje” mu ob tem na~inu eksistence ne predstavlja ni~ drugega kot nujno potrebne materiale in energije.”9 Strinjamo se prav z vsemi to~kami Mollenhauerjeve kritike. V njej se zrcali neko razo~aranje, ki naj bi pri sestavljanju te raziskave postalo o~itno tudi za ekologijo, ko bo le-tej posta­lo jasno in se bo zavedela, kako hitro se lahko izni~ijo visoke zahteve in sklepi, ki - opirajo~ se na ekolo{ki obrat iz leta 1972 - vsepovsod tvorijo temelj za diskurze in prispevke, ter kako lahko se pri tem izni~ijo tudi pri~akovanja, temelje~a na tem obratu. Kajti v ekolo{ki praksi ni bil niti enkrat priznan vsaj rang idealnega pri~akovanju kak{ne druga~ne prakse naravoslovnih znanosti, kak{ni mehki tehnologiji, ter kak{ni od mnogih pri~akovani spremembi paradigme in - ~e je mogo~e - celo kak{ni ekotopiji (eko(u)topiji). Pojmovni okvir besede “okolje” pa je, kot se da dokazati z etimolo{ko primerjavo, izvorno veliko {ir{i in vsebinsko bogatej{i, kot pa podro~je (disciplin) ekologije. Ekzaktna Naravoslovna znanost in ekologija sinonimija mora tako pri natan~nej{i analizi nujno odpovedati, kajti “okolje” je mo~ vsekakor izena~iti z dandanes splo{no uporabljanim terminusom tehnicusom “ekosistem”, nikakor pa ne z “ekologijo”. Da pa bi dejansko lahko dosegli sinonimijo med okoljem in ekosistemom, moramo pri izena~evanju besednega polja termin “okolje” zo`iti, termin “ekosistem” pa raz{iriti, saj je `e mo~ opaziti tendenco, ki vodi k dejanski dokon~ni medsebojni izena~itvi obeh pojmovnosti. Pri tem pa se izgubljajo bistveni znaki, ~e naj se namre~ s stalno in nediferencirano uporabo postopno uveljavi le navidezna skladnost. Danski pisatelj in literarni zgodovinar Jens Bag­gesen, ki je v Odi `e leta 1800 prvi uporabil besedo “okolje”, je moral pri tem misliti na neko nadomestno besedo in to v analogiji s francosko, tako strokovno kot tujo besedo “mi­lieu”.10 Navedeni Baggesenovi Odi je pri Grimmu pripisano: “Napoleon pri Vossu (1800)”. Navedli bomo original: “In tako valovje pretvori se v ogenj, megla pa v severni sij, de` v izliv `arkov, ki iz daljave obsevajo okolje, in to predstavlja eteri~ni praznik peklenske usode pesnika.”11 Okolje potemtakem izvorno ozna~uje pokrajino v prenese­nem pomenu: zadnja vrstica Ode nam namre~ dopu{~a sklep, da gre tu za notranjo topografijo neke du{evne pokrajine: “Razlo`i mi, duhovnik, sen, kajti njemu Bog po{ilja pravo lu~.”12 Pravkar omenjeno besednozgodovinsko ozadje pa nam ka‘e prej du{eslovni, estetski, eti~ni, kulturni in socialni vidik kot pa naravoznanstveno stanje stvari. Vsekakor pa starej{a deskriptivna in etolo{ka ekologija komaj kaj ustreza temu besednemu pomenu. V teoreti~nih razmi{ljanjih o milieu, kot so se izoblikovala v sporu o determinizmu, pa je v ozadju tovrstnega pomenskega aspekta okolja vsekakor vedno moment nekega subjekta. “Okolje je vedno usmerjeno k nekemu subjektu.” Ravno omenjeni moment nekega okolje­varstvenega subjekta, ki vedno individualno in okoljevarstve­no variira, pa obenem relativira antropocentrizem. ^e pa “raziskovanje okolja” razumemo v smislu Jacoba Uexküllsa, s tem relativiramo pojem okolja in to tako v pogledu ‘ivih bitij kot posameznikov in ‘ivljenjskega prostora. In prav s tem se lahko izognemo slehernemu antropocentrizmu. “Vsaka ‘ival ima svoje lastno okolje, ki pa se v primerjavi z na{im ka‘e vedno razli~nej{e, in to tem bolj, kolikor bolj se to okolje v svoji organizaciji oddaljuje od nas.”13 Omenjeni Uexküllov pojem okolja, ki ga navaja v Biologiji, ter z njim povezani kvalitativni nauk o okolju pa je ostal brez vsakr{nega u~inka na ekologijo. “Ekolo{ke raziskave niso pustile zavesti tem subjektivno-idealisti~nim naukom o okolju, 10 Prim.: “Umwelt”, v: Deutsches Wörter­buch, prim., Jacob in Wilhelm Grimm, predel. v Dollmayr, zv. 23, München 1984, paragraf 1259, prim. prav tako: “Umwelt”, v: Etymolo­gisches Wörterbuch der deutschen Sprache, izd. F. Kluge, Berlin 1960, str. 804. 11 Jens Baggesen’s poetische Werke in deutschen Sprache, zv. II, izd. C. in A. Baggesen, Leipzig 1836, str. 102. 12 Prav tam, str. 103. 13 Jacob von Uexküll: Umwelt und In­newelt..., isto, str. 248. 14 “Umwelt”, v: Philoso­phie und Naturwis­senschaften, Wörterb. z. d. philos. Fragen d. Naturwiss., izd. H. Hörz in dr., Berlin 1978, str. 943. 15 Jürgen Dahl: Der unbegreifliche Garten und seine Verwüs­tung. Über Ökologie hinaus, Stuttgart 1984, str. 48. 16 Hans Jonas: Technik, Medizin und Ethik. Zur Praxis des Prinzips Verantwor­tung, Frankfurt 1985, str ll. 17 Klaus M. Meyer-Abich: “Vom bürgerlichen Rechtstaat zur Rechtsge­meinschaft der Natur. Bindungen einer Verfasungsmässigen Ordnung der menschli­chen Herrschaft in der Naturgeschichte”, v: Scheidewege, Viertel­jahrbuch für skeptis­cher Deneken, letnik 12 (3/4), 1982, str. 596. 18 Jürgen Dahl: “Der unbegreifliche Garten”, isto, str. 88. 19 Prim.: Dieter Hassen­pflug: Umweltökonomie und Fachökologie als Gegegnstände philoso­phischer Aufhebung zu einer “Ö kologie­problem der Indus­triegeselschaft, Kassel 1980, str. 155. 20 “Tako imamo danes v Zvezni republiki Nem~iji preko 300 {tudij, ki na zelo razli~ne na~ine vidijo znanost o okolju kot samostojno, ali pa kot izgradnje in dopolnjevanja sposobno ter kot akutno ampak so neprestano, ~eprav le deskriptivno, analiti~no, sinteti~no ali tipolo{ko izhajale iz dejstva, da faktorji okolja eksistirajo objektivno-realno.”14 Tak redukcionizem pa seveda nikakor ne more ra~unati na na{e odobravanje. Toda: “Vrt je izsu{en...,” meni Jürgen Dahl, “...poti potep­tane, ostanki inventarja pa bodo v kratkem po`gani, toda vrt ostaja uganka. Ali bo tu {e kdaj vrt ali se je njegov konec `e za~el, pa je odvisno od tega, ali bo zopet pri{el vrtnar, ki bo imel vrt za nerazumljiv.”15 Vse do sedaj pa nismo imeli znanosti o naravi, ki bi bila zgolj naravoslovna znanost v obi~ajnem pomenu besede in ki ne bi hotela postati tudi predvsem filozofija narave. Odgovor izhaja iz samega vpra{anja: kaj naj sicer po~nemo z na{o naravo, v naravi in z naravo? Ker pa se je Hans Jonas hotel `e kar sedaj vzro~nostno preizkusiti v go{~avi kompleksnih povezav, je bil tako za filozofijo {e prezgoden: “Zato tu predstavljena integral­na znanost o okolju {e ne obstaja.”16 Druga~e pa meni Klaus Michael Meyer-Abich: “Etika, ki se tudi v osemdesetih letih tega stoletja {e ni spustila v avanturo spoprijemanja s filozofijo narave, je po mojem mnenju ravnala neodgovorno.”17 To kar sta Plessner in Scheler prispevala h konstituciji filozofske antropologije, pa naj bi bilo mogo~e uporabiti tudi za razlago in utemeljitev nove filozofije narave. Pa~: “S samo ekologijo ne pridemo dale~.”18 Vse do leta 1972 pa je bila ekologija malo znana in od svetovne javnosti popolnoma prezrta. Spe~a kot Trnjul~ica je bila kot ena izmed triindvajsetih poddisciplin19 znotraj biolo{ke znanosti vseskozi ‘ivahna, toda nezaznatna izven le­te. Rimski klub pa je poskrbel za veliki in natan~no lansirani medijski dogodek. [tudijam tega kluba so sledili tudi mediji, ki so ob vsaki prilo‘nosti, naj je {lo za dejansko ali le za mo‘no katastrofo okolja, neprestano navajali tudi ekologijo, in sicer ekologijo, katere sliko so zve~ine poprej ustvarili sami, {e predno je vstopila v javno ‘ivljenje. Ekologija je tako postala iskana znanost, in odslej tudi nobena druga znanost ni ve~ mogla brez ekolo{ke discipline.20 Pod vplivom pove~ane pozornosti ter pove~anih pri~akovanj, povezanih z ekologijo, pa so se raz{irile tudi njene raziskovalne perspek­tive in principi: tako je pri{lo do nekak{nega prehoda od “mehke” k “trdi” ekologiji. Iz “~istega” prizadevanja po razumevanju odnosov se porodi prizadevanje za kar najbolj ekzaktne mo‘nosti napovedovanja. Iz ekolo{kega opisovanja in opazovanja ekolo{kih sistemov se tako preide v mo‘nosti obvladovanja tak{nih sistemov, ki bi nam omogo~ali v danih primerih tudi manipulirati.21 Ko pa je “trda” ekologija izni~ila “mehko” -prva po Wolfgangu Altenkirchu tako sedaj pred­stavlja neko me{anico biologije in dobr{nega dela in‘enirske Naravoslovna znanost in ekologija znanosti - je prav to povzro~ilo osupljivo posledico, “...dej­stvo, da je tisto najbolj biolo{ko biolo{kih disciplin dandanes mogo~e razumeti le {e s pomo~jo intenzivnih matemati~nih in tehni~nih znanj...”.22 S tem pa so bile, vsaj tako menim, upo{tevane predvsem ‘elje medijske javnosti. Z vso {kodo, zna~ilno za tak{ne korake, pa je do tedaj skoraj nerazumna merljivost tako postala mogo~a. Povezani z velikimi pri~akovanji so bili tako novi modeli prepu{~eni kalkulu in enega najbolj{ih primerov za to predstavlja oznaka “kakovost ‘ivljenja”, ki ima politi~ne ambicije. Temu pojmu pripada v t.i. modelu sveta J. W. Forresterja neka sredi{~na funkcija, in kot posledica Forresterja je tako kakovost ‘ivljenja merljiva.23 Korake, ki so jih raziskovalci naredili v praksi, pa so vsestransko kritizirali teoretiki, pogosto celo ekologi sami. V nasprotju z napa~nimi upi “ter prevzetnostjo ra~unalni{ke ekologije, nam le-ta lahko - ~e je vstavljen program ter natisnjeni podatki - pove, kaj je treba postoriti in kaj opusti­ti.”24 Kritike pa so usmerjene predvsem proti kvantificiranju in opisovanju narave: “Prenos ~isto kvalitativnega mi{ljenja iz fizike in kemije v ekologijo nas je pripeljal do tega, da komajda {e opazimo kvalitativne procese v `ivi naravi.(...) V naravi je lahko za pre`ivetje kak{ne populacije odlo~ilno obna{anje, ki ne upo{teva norm, ali kak{na sila, ki omogo~a uveljavljanje ’svojeglavcev’.”25 Brezbarvni pojem `ivljenja, ki je izgubil individualizacijo, pa nam ka`e prav `alostno podobo vsega `ivega, in v skladu s tedanjim kurikulom se je ravno omenjeni nazor raz{iril tudi na {ole in visoke {ole. V tem smislu predstavlja “biomasa” eno izmed obi~ajnih besednih skropucal. Predstavitve pretoka energije pa ustvarjajo vtis “...serije teko~ih trakov v pogonu, ki se na strate{ko izbranih to~kah cepijo v serijo manj{ih trakov razli~nih {irin, pri ~emer pa so potro{niki bolj ali manj obravnavani kot zgolj pasivne agencije (’stikala’) za razdeljevanje energije.”26 Proti pri~akovanju se tako sistemsko-funkcionalisti~ne metode te ekokibernetike tako izka`ejo za zgolj vzro~no-mehani~ne. S tem pa je premislek o strojih dosegel novo raven, kajti s prehodom od analize posameznih vzrokov k analizi sistemov vzrokov dospejo pojavi v strojni jezik, ki se ga do sedaj ni dalo operacionalizirati “ 1. Na ta na~in v bistvu zajamemo celoto. V gozdu tako ni ni~esar, kar nima svojega mesta v predal~ku slike. 2. Toda celoto lahko zaobjamemo le z nekega dolo~enega aspekta. V na{em primeru se rastline pojavljajo le s tistimi lastnostmi, ki nam jih prikazujejo kot proizvajalce biomase. 3. Deli sistema so do konkretne vsebine nevtralni (gleichgültig).”27 V taki ekologiji lahko torej dojamemo in sodimo le z dveh ekonometri~nih aspektov: 1. ekonomije energije, 2. ekonomije zami{ljeno.” (K temu glej: Jürgen Lehmann, “Zur Umwelterziehung Intertiären Bildungs bereich”, v: isto, (izd.) Hohschulcurriculum Umwelt, Köln 1981, str. 7.) 21 Prim.: Wolfgang Altenkirch: Ökologie, Frankfurt, Berlin, München 1977, str. 16. 22 Prav tam, str. 15. 23 Prim.: Jean Marie Zemb: “Modell und Realität, Epistemologische Fragmente zum Modell­denken”, pred. v Joachim Jungius Gesellschaft d. Wiss. v Hamb. dne 2. in 3. okt. 1973, v: Gren­zen der Menscheit, Hamburg 1974, str. 56, prim. prav tako: H. Holzey: “Lebensqualität”, v: Historischen Wörterbuch der Philosophie, zv. V., izd., J. Ritter in K. Gründer, Basel, Stuttgart 1980, par. 141-143. 24 Jürgen Dahl: “Der unbegreifliche Garten”, isto, str. 79. 25 Wolfgang Tischler: Einfuhrung in die Ökologie, 3. mo~no sprem. in raz{irjena izdaja, Stuttgart, New York 1984, str. 188. 26 Heinz Janetschek: “Sekundärproduktivität”, v: isto, (izd.) Ökolo­gische Feldmetoden, Hinweise zur Analyse von Landökosystemen, Stuttgart 1982, str. 143. 27 Ludwig Trepl: “Ö kologie - Eine grüne Leitwissenschaft? Über Grenzen und Perspekti­ven einer modischen Disziplin”, v: Kursbuch 74, Berlin, dec. 1983, str. 9. 28 Prim.: Gregory Bateson: Ökologie des Geistes, Anthropolo­gistischen, psyholo­gische, biologische und epistemologische Perspektiven, prev. H. G. Holli, 2. izd., Frankfurt 1983, str. 591. 29 Jürgen Dahl: “Der unbegreifliche Garten”, isto, str. 79 in nasl. strani. 30 Op. prev.: v knjigi ta opomba manjka. 31 Op. prev., lat.: korenine. 32 Isto, str. 81-82. informacij.28 In le ko nekaj postane vidno s svojim vplivom na “ekonomijo narave”, postane del sistema, modela in kalkula ter tako sestavni del neke vrste bilance narave. Vzor~ni primer v tej zvezi je postala znana zgodba o Ptero­phorusu (Pterophorus monodactylus). Jürgen Dahl29 pa nam je na njegovem primeru pokazal vso luknji~avost in omeje­nost ekologije, reducirane zgolj na energetsko bilanco. Ime je ta metulj dobil zaradi svoje enkratnosti. Njegova zadnja krila so zgrajena kot pti~ja peresa, “...ko vidimo Pterophorusa frfotati,... toda br` ko se spusti, zadnja krila skrivnostno izginejo...”30, s pomo~jo nekega posebnega mehanizma, ki je tudi Pterophorusov. “Njegove gosenice `ivijo na njivskem slaku, nadle`nem vrtnem in njivskem plevelu. Izvaljeni Pterophorus pa ne `ivi od tega plevela, ampak na skrivnem prezimi, zgodaj spomla­di izle`e nanj svoja jaj~eca in nato umre. Za materialno in energetsko podlago omenjenega `ivljenjskega cikla pa skoraj izklju~no poskrbijo gosenice. Z vidika kiberneti~ne ekologije se Pterophorus zdi prav neznaten. Ni velik kot bukev, to~neje re~eno, sploh ni velik: seveda lahko ptice po‘rejo gosenice Pterophorusa, toda ~etudi Pterophorusa ne bi bilo, pti~i ne bi stradali. Njivski slak, ki mu podzemni rizomi32 zagotavljajo pre‘ivetje, zaradi gosenic Prerophorusa, ki se z njim hranijo, tudi ne bi bil bistveno prizadet pri svojem {irjenju. To pa pomeni: za ra~unsko ekologijo je Pterophorus ve~ kot odve~en. Vse to pa ne pri~a proti Pterophorusu, ampak proti ekologiji narave, ki ~im nekaj malega spozna o vsestranski povezanosti ‘ivljenja, meni, da le-to lahko pretvori v veliki program obvladovanja narave. Togo se dr‘i tistega prera~unljivega... In ~eprav je tako razumska, da zmore skoraj vse, v svojem kiberneti~nem jeziku sploh ne premore pojmov, ki bi lahko opisali najpomembnej{e aspekte. (...) ^e bi Pterophorus izumrl, ekologija tega sploh ne bi opazila, saj to sploh ne bi bilo vklju~eno v statistike in naravno gospodarst­vo ob tem ne bi utrpelo {kode, toda: odkritje pernatih zadnjih kril, povezanih z zlo‘ljivimi sprednjimi krili je za vedno tu. In ravno ta odlika enkratnosti se izmuzne ekolo{kemu in sistemsko-teoreti~nemu vrednotenju,...”32 Spregled Pterophoru­sa in neopa‘anje njegove enkratnosti pa pomeni naslednje: Jürgen Dahl pritegne estetski kriterij in na ta na~in funkcionalisti~ni in sistemskoteoreti~ni ekologiji doka‘e, da sicer resda zajameta “celoto”, toda brez vsakega razlikovanja, in da pri tak{nem raziskovanju kvalitativni momenti niso zdru‘ljivi z obvladovanjem narave. Klaus Detering in Gerhard Helmut Schwabe pa sta nam poskusila skicirati, da naslednja vpra{anja nasplo{no veljajo za temeljna znanstvena vpra{anja: Naravoslovna znanost in ekologija “ ... -Kaj je to? (bistvo) -Kak{no je? (lastnosti) -Kako se vede? (zgodovina) -Kaj naj postane? (smisel, cilj, vrednost) V nasprotju s povedanim pa se sistemskoznanstvena formulacija glasi nekako takole: -Iz ~esa kaj sestoji? (strukturna analiza) -Kaj ima skupnega z drugimi in kaj ga razlikuje od drugih? (primerjava, klasifikacija, taksonomija) -Kak{ni so njegovi trenutni vzro~ni ali slu~ajni odnosi do vsega drugega? (relativiranje, sinhroni~na korelacija) -Kak{ne so njegove evolutivne poteze v okviru dinamike celotnega sistema? (diahroni~na korelacija) -Kako kaj funkcionira znotraj celotnega sistema? (dolo~itev funkcije)”33 Sistemskoteoreti~ne raziskave v okviru ekologije torej po pravilu razpolagajo s skr~enim in objektivisti~nim horizontom ter so zasnova tehnologije narave, ki velja le pogojno, toda ozkost skr~enih spoznavnih zmo‘nosti (kategorij) vedno povzro~a tudi izgube na spoznavnem podro~ju. Poprej ome­njenih radikalnih in absolutnih vpra{anj prav gotovo ne more­mo brez nadaljnjega tematizirati le v raziskavah posameznih znanosti, iz tega pa ne sme nujno slediti ignorantski reduk­cionizem, ki se najve~krat poka‘e pri poskusu integracije izsledkov posameznih znanosti. Take raziskave se pri posku­su integracije posameznih izsledkov pogosto zdijo nesprav­ljive, te‘nja po poenostavljanju pa na vi{jih stopnjah organ­skega vidno nara{~a. Pojavi etologije tako na videz ne sodijo ve~ v koncept. V~asih pa lahko pri recepciji izgubimo zaupa­nje v resnost raziskav. ^e so take raziskovalne metode ne­spremenjene uporabljene tudi za sociokulturne pojave, post­ane s tem “kultura” - po neki formulaciji Jeana Baudrillarda ­metafora prebave.34 S tem pa imamo v mislih tudi {e poseb­no fiziocentristi~no teorijo kulture Bronislawa Malinowskega.35 Po teh teorijah tako iz “lova” nastane izmenjava energije, iz “razmno`evanja” pa izmenjava genetskega materiala.36 Pri tem imamo v mislih predvsem izgube, ki nastajajo pri tak{nem opisovanju narave, tj. komaj opisljive pojave snubljenja in izleganja, pojave mimikrije, kompleksne poveza­ve med insekti in cvetlicami itd. Ta vrsta ekologije, ki smo jo imenovali kvantificirajo~a, je po na{em mnenju onstran dolo~enega kriti~nega praga. In to toliko ~asa, dokler na tak na~in reducira kompleksne odnose, da lahko opi{e le izsek naravnih pojavov, pri tem pa zopet opazuje le tisti del, ki ga je mo~ kvantificirati. Tako se tudi izsledki ka`ejo neprimerne za vsak filozofski poskus integracije izsledkov razli~nih 33 Klaus Detering, Gerhard Helmut Schwabe: “Dystem, Natur und Sprache”, v: Sheidewege, Vierteljahr­buch für skeptischer Denken, letnik 8 (4), str. 107. 34 Jean Baudrillard, cit. po: Marshall Sahlins: “Kultur und praktische Vernunft”, isto. 35 Bronislaw Malinowski: “Eine wissenschaftliche Theorie der Kultur” (1941), v: Eine wissen­schaftliche Theorie der Kultur, prev., F. Levi, Frankfurt 1975. “Pojem ’~lovekova narava’ lahko razlo`imo z dejstvom, da vsak ~lovek, dokler `ivi in glede na to, kateremu kulturnemu tipu pripada, nujno je, diha, spi, se razmno`uje ter iz organizma izlo~a neuporabni material. (Prav tam, str. 110.) S tem pa je kultura reducirana na “sistem adekvatnih prilagoditev”. (Prim., isto, str. 172.) 36 “Napredovanje te teorije pa lahko imenu­jemo ’ekolo{ki feti{izem’. Prav ni~ kultur nega ni tisto, kar se zdi kulturno, in tako prav vse postane naravno dejstvo... Zakon tako postane ‘izmenjava genetskega materiala’, ’lov’ pa neka ’izmenjava energije z okoljem’.” (Marshall Sahlins: “Kultur und praktische Vernunft”, isto, str. 130). V svojem sicer vehement­nem zoperstavljanju izhaja iz primerljivosti med ekonomizmom in ekologizmom. (Prim., isto, str. 126, op. 24 in str. 124.) Omenjeno Sahlinsovo izhodi{~e za kritiko redukcionisti~nega ekologizma pa gre pozdraviti samo kot kritiko “ekolo{kega feti{izma”, sicer pa ga moramo jemati diferen­cirano, tj. z ozirom na kvantificirajo~o ekologijo in njeno “{tetje kalorij”. Sahlins upravi~eno vgradi v ekolo{kem funkcionalizmu razto­pljene kulturne vsebine v biolo{ke funkcionalizme, in tako je simboli~no reducirano na instru­mentalno, tako da kon~no za razumevanje kulturnih pojavov ne potrebujemo nikakr{nega posebnega razumevanja. (Prim. isto, str. 129 in nasl. strani). 37 Rudolf in Michaela Kaiser: Diese Erde ist uns heilig, Die Rede des Indianer­häuptlings Seattle, Legende und Wirklich­keit, 3. izd., Münster 1985. 38 Marshall Sahlins: “Kultur und praktische Vernunft”, isto, str. 133. 39 Odo Marquard: “Ende des Schiksals? Einige Bemerkungen über unvermeidlichkeit des Unverfügbaren”, v: Abschied vom Prin­zipiellen, Philoso­phische Studien, Stuttgart 1981, str. 84. “Ekoindustrija ne pomeni nikakr{ne pala~ne revolucije, ampak izogibanje le-tej. [koda, ki jo je povzro~ila industrializacija, je obravnavana industrij­sko. Stro{ki motenja ekolo{kega ravnote`ja postanejo dohodki tistih, ki ga posku{ajo zopet vzpostaviti, in kar se ti~e disciplin in tako neprimerne za to, da bi lahko na ta na~in pri{li do nekega “celostnega pregleda”. To pa je postopek, ki ga poznamo `e iz filozofske antropologije. Ekolo{ki kriteriji nam lahko pri pojasnjevanju problemati~nega dejanskega stanja nudijo dragocena opozorila. Tako nas npr. Rudolf in Michaela Kaiser37 v svoji raziskavi o avtenti~nosti govora poglavarja Seattla na nekem mestu med drugim opozarjata, da v domnevnem govoru omenjeni pti~ Kozódoj sploh ne `ivi na podro~ju plemena Seattle. Previdnost pa je potrebna, ~im so ekolo{ki kriteriji zastavljeni kategorialno, kajti nevar­nost redukcionizma raste z njihovo mestno vrednostjo. Tako nastane biologizem posebnega kova: ekologija kot zgolj kvantificirajo~a postane ekonomizem in s tem deterministi~na kot radikalno mehanicisti~ni materializem Holbacha in Lamettria. Tak ekologizem pa je slep za sociokulturne fenomene in njegov pristop tendencialno vodi k njegovemu koncu: “Ta izguba avtonomije kulture (in znanosti o kulturi) pa je posledica njenega podrejanja vseobsegajo~emu sistemu naravne prisile.”38 Kulturnih pojavov, toda tudi vedenja vi{jih sesalcev, ne moremo zreducirati na njihove biolo{ke funkcije, del naravne zgodovine ~loveka - tu zopet povzemamo sredi{~no spoznanje na{e predhodne {tudije o antropologiji ­predstavlja njegova kulturna zgodovina. Seveda pa ni mo~ podati dokon~ne ocene ekologije kot take, ker niti znanost niti njena slika v javnosti nikakor nista enotni. Mo~ pa je razlikovati kvantitativno od kvalitativne ekologije: najprej so bili sprejeti ukrepi za varstvo okolja, in sicer z vidika neke perspektive, ki “razbremenjuje skrbi” (Entsorgungsperspektiven). Iz tega pa na za~etku 70-tih let nastane tehnolo{ko varstvo okolja industrija drugega reda. Ta “...kompenzacijski obrat kriznega mened`menta na~rtovalcev in izvedencev pa je moral proizvesti nasprotne u~inke. Boril se je proti posledicam, ki so u{le nadzoru, toda... pri tem je sam zopet ustvaril posledice, ki so se izmuznile nadzoru...”39 S tem pa se je ekologija izkazala za industrijsko nadaljevanje onesna`evanja okolja, in namesto da bi - kar bi bilo razumno - napravila dolo~ene procese nenevarne, so bili sedaj le-ti legitimirani in tako smo bili kon~no “razbremenjeni skrbi”. @e sami ti besedi nam morata dati misliti. Po drugi strani je seveda mogo~e opaziti prizadevanja za varstvo okolja, ki si prizadevajo za varstvo domovine, narave in negovanje pokra­jine. Prizadevajo si torej, da bi naravi prizanesli. V skladu z omenjenim izhodi{~em pa {kode, narejene okolju, ni mo~ nadomestiti, ker se je ne da kompenzirati, temve~ se je potrebno soo~iti ravno samimi domnevnimi vzroki. Gre npr. za problem kritike tehnike in za prizadevanje za alternativne tehnolo{ke zasnove. Naravoslovna znanost in ekologija Tako v ekolo{ki naravni podobi narave ni mo~ dopustiti razmi{ljanj o koristnosti, ki bi postala operacionalna s preho­dom od enovzro~nih raziskav k multifunkcionalnim metodam sistemskoteoreti~ne ekologije. Toda z ekolo{kim utemeljeva­njem je vsekakor mogo~e izpeljati tudi popolnoma druga~na stali{~a, in sicer neutilitaristi~ne in nefunkcionalisti~ne principe, ki jih lahko zasledimo v etiki in estetiki. In ravno te splo{neje motivirane misli o varstvu okolja, ki jih danes povsod pripisu­jejo ekolo{kemu, se imajo za svoj obstoj zahvaliti druga~nemu zgodovinskemu kontekstu, kot ga predstavlja utemeljevanje neke biolo{ke discipline iz leta 1866. Prevedel Gregor Adle{i~ ekoindustrije, je ne­nazadnje zanjo logi~no, da ima krizo svetovne klime in gospodarjenje z vodo le za povod ter da posku{a le-to manipulira­ti v smislu neke globalne ma{inerije.” (Joseph Huber: Die verlorene Unschuld der Ökolo­gie, Neue Technolo­gien und superindust­rielle Entwicklung, Frankfurt 1982, str. 103.) Pre~enje vednosti Intervju z Michelom Serresom Merjasec ali lisjak: za Michela Serresa sta to dve vrsti filozofov. Merjasec v neskon~nost koplje isto luknjo, lisjak voha in se vsepovsod izmuzne. Michel Serres je lisjak in nikogar ni, ki bi mu lahko prekri‘al pot. Njegova pot se je za~ela pred pribli‘no tridesetimi leti s pionir­skim spisom Le Systeme de Leibniz et ses modeles mathématiques, z neke vrste arheologijo moderne matemati~ne vede. Nadaljnjih deset let, z za~etkom v {estdesetih, je potekalo v znamenju Hermesa ­posrednika; s tem je napovedal, da je paradigma komunikacije enkrat za vselej zamenjala paradigmo produkcije. Takrat je Michel Serres oblikoval zamisel o “subjek­tivnosti transcendentalnega”, s ~imer se je postavil po robu Kantu in tako potrdil obstoj “novega znanstvenega duha”. Poglabljal je svoje raziskovanje novih podro~ij in se v osemdesetih letih posvetil {tudiju humanisti~nih disciplin: Le Parasite, Genese in Rome so postaje na tem novem pohodu. Le Cinq sens izra‘a protest filozofa zoper nemo~ moderne misli, da bi izstopila iz besed in reprezentacije, ka‘e pot, vrnitve k stvarem samim, k svetu, izgubljenemu za jezikovnim zaslo­nom. Z delom Le Contract naturel se je lisjak Serres pribli‘al novemu polju; podro~ju prava, tako da je vpra{anje postavil na glavo, saj razume naravo kot pravni subjekt, kar predstavi kot revolucionaren preobrat, podoben tistemu, kar je neko~ pomenila Deklaracija o ~lovekovih pravicah. Edinstven na~in, kako postaviti meje mo~i ~edalje bolj stra{ljivim tehni~nim znanos­tim. Toda lisjak je ‘e vzel pot pod noge: videli so ga stikati na politi~nem podro~ju. Nam lahko na{tejete najpomembnej{e {tudiral matematiko in jo absolviral. Preden postaje na svoji poti? sem pri{el na Ecole Normale Supérieure Lettres, sem pou~eval na Ecole Navale. Imam Sprva sem se ukvarjal z znanostjo, {ele dvojno izobrazbo: znanstveno in kasneje sem postal filozof. Najprej sem humanisti~no. Zakaj ste opustili {tudij matematike? @elel sem se ukvarjati s filozofijo. Pripa­dam generaciji, ki jo je opredelila Hiro{ima. Ko se je to zgodilo, sem imel petnajst let. Prvi~ se je zgodilo, da so ljudje podvomili o znanosti, ni bila ve~ neogibno ustvarjalka dobrin. To je bilo zelo pomembno za mojo pa tudi za predhodne generacije. To je bila prva klofuta narcisoidnosti znanosti. Znan­stveniki so se takrat prelevili v filozofe. Pridru‘ili bi se lahko mirovnemu gibanju, pohodu Frédérica Juliot-Curieja, namesto da ste filozofirali. Ta izbira je zna~ilna za neko drugo gene­racijo, generacijo politikov. Za nas, ki smo pre­stali vojno vihro, so politika razparani trebuhi, bombardiranja, koncentracijska tabori{~a. Na ta na~in smo se oddaljili od politike. Generacija, ki je do‘ivela odmrznitev freudomarksizma, sledi generaciji, ki je do‘ivela vojno. Niste bili nikoli marksist? Nikoli. Mislim, da sem edini v svoji generaciji. Zrasel sem obkro‘en z marksisti~nimi profesorji, ne da bi sam to kdaj bil. Znanstvena izobrazba mi je prepove­dovala sramotne affaires a la Lisenko. ^esa ste se lotili, ko ste izstopili iz Ecole Normale? Nadaljeval sem doktorski {tudij, kakor vsi. Nato so me imenovali za asistenta na Clermont-Ferrandu skupaj z Michelom Foucaultom, ki me je odpeljal v Vincennes, kjer sem ostal samo eno leto, tako kot on. Od{el je na College de France, jaz pa na Sorbono, na oddelek za zgodovino. Tako so se za~ele moje te‘ave. Ker sem pou~eval zgodovino, se nisem mogel vrniti k filozofiji. Zunaj institucij sem ‘e od leta 1969. Sedaj ste profesor na Stanfordu. Svojemu Leibnitzu se imam zahvaliti, da so me kot visiting professorja povabili v ZDA, v Baltimore na univerzo Johna Hopkin­sa. Sledilo je slu‘beno mesto, najprej na vzhodni in sedaj na zahodni obali. Te izku{nje vam omogo~ajo primerja­vo francoskega in ameri{kega univerzi­tetnega sistema. Sta res tako razli~na? Podobna sta si: znanstvena disciplina je enaka, vsebine u~nih predmetov so identi~ne. Povsod raziskujejo in ponavljajo iste stvari. Razlika med ameri{kimi in francoskimi univerzami je bolj na majicah kot v resnici. Francozi nosijo majice z napisom: “University of...”; to je propaganda za ameri{ke univerze, ki so dejansko slab{e od francoskih. V Ameriki so dobre univerze dve ali tri, ki zavzemajo prizori{~e; v Franciji imamo tradicijo pomembnih {ol. V nasprotju s tem, kar se govori, je ameri{ki univerzitetni sistem centraliziran ravno tako kot na{ in manj sodoben od francoskega. Razlika je v tem, da Ameri~ani, zaradi vpliva medijev, hvalijo sebe, Francozi pa se posve~amo temu, kako siste­mati~no o~rniti na{e univerze. Tovarni{ke znamke so zelo razli~ne, toda resni~nost je skoraj identi~na. V obeh primerih smo pri~a grozljivemu osiroma{enju profesorjev. V ZDA so pla~e tako uborne - izjema so le kalifornij­ske univerze, ki vpisujejo samo milijarderje -, da te slu`be sprejemajo samo {e priseljenci. Videl sem stavkati {tudente, ker niso razumeli angle{~ine svojih profesorjev. Zahod, ki ne priskrbi sredstev za njihovo vzgojo, poni`uje svoje otroke. Ali lahko Michela Serresa opredelimo kot filozofa zunaj institucij in politike? Filozofija je v celoti, v globalnem pre­hodu. Aristotel, Platon pa tudi Kant in Hegel so se ukvarjali z vsemi podro~ji. Zgodovina filozofije je ‘e po antonomaziji vseobsegajo~a. No~em umreti, ne da bi zapustil sintezo. Odlo~il sem se za moderno spoznavanje vseh podro~ij: branje matematike, fizike in drugih znanstvenih disciplin. Ta enciklopedi~­ni program je program tradicionalne filozofije in je po svoje nujen. Je pogoj filozofije. Ko se filozofska vednost dotakne vsega, lahko Pre~enje vednosti {ele opi{e sodobnost, izlu{~i te‘nje. Filozofija je napoved sveta: srednji vek je ‘e v Aristote­lu, tako kot je moderni vek v Descartesu, ko nas poziva, naj postanemo “gospodarji narave”. Descartes ni mogel izvr{iti te anticipativne geste, ne da bi prej pregledal celote vednosti, od geometrije do morale. Morda bi lahko opisali prve postaje na svoji poti. Za~eli ste z Leibnizom. Napisal sem diplomsko nalogo o odnosu med klasi~no in moderno matematiko, ki sem jo ‘elel nadaljevati s filozofijo algebre in sodobnih topologij. [lo je za to, kako prodreti v duha sodobne matematike. V tistem ~asu, v letih 1955-56, sem se usmeril k pojmu strukture. Naklju~je je hotelo, da sem se posvetil Leibnizu, ki je o~e matemati~nih ved, sodobne fizike in celo pojma komuni­kacije. Je filozof, ki je veliko bolj sodoben od mnogih ‘ive~ih mislecev. Sledila je serija {tirih Hermesov. Serija ustreza mojemu uporu zoper pobo‘anstvenje Prometeja, kar je v duhu {estdesetih let. Althusserju sem rekel, da bog modernega sveta ni Prometej, bog proizvod­nje, pa~ pa Hermes, bog komunikacije. Hermes je pendant Prometeju. Na ta na~in smo re{ili problem proizvodnje: na mestu mrtvega Prometeja se je zna{el Hermes. Zanimalo vas je tudi delo Julesa Verna in Emila Zolaja. To sta pisatelja 19. stoletja, ki sta zelo blizu znanosti. Vedno sem se ukvarjal z znanostjo. V delu teh avtorjev vidimo, kako je bila znanost socialno razumljena. Sledila je serija treh del: Genese, Le Parasite, Rome. V mojem ‘ivljenju je odigralo pomembno vlogo delo, ki ni neposredno vidno: uredil sem znanstveno izdajo Oeuvres Augusta Comta. Prisilil sem se k branju znanstvenih razprav s konca 18. in z za~etka 19. stoletja. Na ta na~in sem si lahko izoblikoval zelo natan~no predstavo o za~etku moderne na znanstvenem podro~ju. Doumel sem odlo~ilni pomen termodinamike in teorije informacije. Od tod vpra{anji, ki se, v nasprotju s tem, s ~imer sem se predhodno ukvarjal, dotikata nereda in hrupa, kar je navdihnilo spis Genese, katerega prvotni naslov je bil druga~en: Noise, star francoski izraz, ki ozna~uje prepir in hrup. Z Le Parasite in Rome sem zapustil podro~je ~istih znanosti in se posvetil humanisti~nim disciplinam. Med sodobnimi filozofi, ki so vam pomagali, omenjate Renéja Girarda. Renéja Girarda sem sre~al, ko sem pisal Lukrecija. Znova je bilo treba pregledati filozofsko tradicijo v lu~i sodobnih znan­stvenih spoznanj. Lukrecij zastavlja vpra{anja iz zgodovine znanosti in zgodovine religije. Odnos med obema disciplinama me je pribli‘al tezi Renéja Girarda. Njegova teza omogo~a razumevanje nekaterih arheolo{kih dejstev iz zgodovine znanosti. Arheologija verjetnostnega ra~una se na ~ude‘en na~in razjasni v lu~i njegove teorije ‘rtvovanja. V Eléments d’histoire des sciences, skupinskem delu pod va{im vodstvom, razlo‘ite, da je znanost v sodobnem ~asu prevzela vlogo religije. Mislim, da je neki sociolog govoril o znanstveni dru‘bi kot o aristokraciji oziroma o plemstvu. To pomeni, da je pravzaprav ni poznal. Kot v religiozni dru‘bi gre pravzaprav za ideokracijo. Novi klerik se pojavi med francosko revolucijo in s povsem enakimi funkcijami zasede mesto, ki je bilo dotlej prihranjeno za religijo. Svoji najnovej{i knjigi ste dali naslov Naravna pogodba. V kak{nem smislu lahko govorimo o “naravni pogodbi”? Se mar oba izraza, “pogodba” in “narava”, medsebojno ne izklju~ujeta? Izraz “pogodba” sodi v pravni slovar. @e tri ali {tiri leta prou~ujem pravo, kajti vpra{anja, ki jih zastavlja sodobni svet, ki ga obvladujeta znanost in tehnika, zahtevajo ~edalje ve~jo medsebojno povezanost ali prehod med pravom in znanostjo. Problem s katerim se ukvarjam, je prav ta: odnos med pravom in znanostjo. Lahko natan~neje opredelite ta odnos? Odnos med pravom in znanostjo je postal zelo konkreten v trenutku, ko so se za~ela postavljati vpra{anja genetike, bioetike, okolja. Pravo spremlja uresni~itve znanstvenih in tehni~nih zamisli. Za primer vzemimo dogo­dek, ki se je zgodil nedavno. Dva Ameri~ana sta se odpravila v Avstralijo zaradi umetne oploditve, ki je bila medicinsko uspe{na. Na poti nazaj je letalo strmoglavilo. [lo je za drugi zakon. Otroci iz prvega zakona so protestirali zoper zahteve odvetnika, ki je zagovarjal pravice treh zamrznjenih zarodkov, bodo~ih nami{ljenih dedi~ev. Ni zakona, ki bi uspe{no odgovoril na tovrstna vpra{anja, ~eprav bo sodi{~e sprejelo odlo~itev. Izhajajo~ iz tega dogodka se lahko ozremo nazaj v zgodovino filozofije. Nekako samoumevno je, da so se veliki filozofi -Platon, Aristotel, sveti Toma‘ Akvinski, Hegel, Kant - obdr‘ali v zahodni filozofiji, ker so hkrati sku{ali razumeti znanstveno resnico in pravno racionalnost. Kak{en je odnos med znanstveno resnico in pravno racionalnostjo? Kak{en je odnos med znanstveno resnico in pravno racionalnostjo Galileia: nova znanstve­na resnica ne more biti priznana, ~e je kot tak{ne ne prizna sodi{~e. V tistem ~asu so bili ekleziasti~ni sodniki, danes so jih nado­mestili znanstveni razsodniki, toda v obeh primerih gre za pravno odlo~itev. Vedno je potreben razsodnik, ki odlo~i. Toda tu smo {e zelo oddaljeni od “naravne pogodbe”, vsaj na videz. Danes je treba predvsem ponovno zastaviti vpra{anje odnosa med znanstveno in pravno resnico. Pravo se je zmeraj ukvarjalo s ~love{kimi odnosi: za pravo ni stvari, ~e ni pravd (causes); za znanost ni vzrokov (causes), ~e ni stvari. ^iste znanosti se popolnoma usmerijo k predmetnemu svetu, pravo pa pozna samo med~love{ke odnose. Zavzemam se za protest zoper izgubo sveta, zoper akozmizem. Izraz pogodba popolnoma dolo~a filozof­ska tradicija s sintagmo “dru`bena pogodba”. Pri Hobbesu in Rousseauju ozna~uje neke vrste skupinske odlo~itve, ki jih sprejemajo ljudje, da bi lahko `iveli v skupnosti. “Pogod­ba”, za katero se predvideva, da jo podpi{ejo ljudje, vsebuje samo dolo~ila o njihovih medsebojnih odnosih. Nikoli nista v igro vklju~ena narava ali svet, saj je narava skr~ena na “~love{ko” naravo. V modernem pravu pogodba ozna~uje konvencijo med ljudmi, ne da bi kdaj vklju~ila stvari. Dek­laracija o ~lovekovih pravicah, spomenik modernega naravnega prava, govori samo o ljudeh v njihovih medsebojnih odnosih, brez odnosa do sveta, izjema so le lastninski od­nosi, v katerih je predmet tak{en samo glede na subjekt. V problematiko pravne ali politi~­ne pogodbe bi rad vpeljal svet predmetov. Kak{ne posledice lahko pri~akujemo? Vse se spremeni. ^e zasnujemo filozofijo prava, ki bo vklju~ila pogodbeni odnos med ~love{tvom in njegovim okoljem, se bosta pravo in politika spremenila, ker bo na prizori{~e stopil nov igralec: svet. Kako iz sveta narediti igralca? Razglasimo ga za pravni subjekt. Dr‘i, da tega ne moremo storiti, ne da bi popolnoma spremenili tradicionalne pravne koncepte, ki zadevajo recimo lastnino. Ne gre za to, da bi svet spremenili v “lastnino, skupno celotnemu ~love{tvu”, saj v tem primeru ljudje {e vedno ostajajo subjekt. Treba si je izmisliti popolno­ma anomali~no re{itev, ki je v tem, da objekt spremenimo v pravni subjekt. Filozofski koncept subjekta izhaja nedvomno iz prava: subjekt je tisti, ki sklene pogodbo. Gr{ki su‘enj ni subjekt, ker ne more skleniti pogodbe. Pomembne zmage prava in politike so bile v tem, da se je pojem subjekta raz{irjal na ~edalje bolj paradoksne predmete. Pre~enje vednosti Deklaracija o ~lovekovih pravicah podeli slehernemu ~loveku vlogo pravnega subjekta. Toda {e vedno smo med ljudmi: samo ljudje so lahko spo{tovani kot pravni subjekti. Naslednji korak bo tisti, po katerem bomo morali tudi predmete spo{tovati kot subjekte. Dopustiti predmet kot subjekt. To bi nam omogo~ilo, da odgovorimo na sodobna vpra{anja, ki so {e posebej povezana z razvojem biotehnologij. Tudi vi ste sodelovali na nekaterih velikih mednarodnih kongresih, posve~enih tem vpra{anjem. Ravno zaradi neuspe{nosti teh kongresov sem se odlo~il, da se bom posvetil tovrstnim vpra{anjem. Ker postaja znanost totalno socialno dejstvo in se na{a dru‘ba ~edalje bolj scientizira in tehnizira, vpra{anja, ki so jih neko~ zastavljali v epistemolo{kem okviru -ki je le, to je treba re~i, javna oblika znanosti, delo filozofov -, danes postavljamo v pravnem okviru. Pravo se bo moralo za~eti ukvarjati tudi z na~inom, na katerega se znanost in tehnika {irita v na{i dru‘bi. V obdobju, v katerem je bila religija totalni socialni fenomen, je obstajalo kanoni~no pravo; danes je nujno znanstveno pravo. Bo to spremenilo zorni kot tovrstnih vpra{anj? Gre za to, da spremenimo svoj pogled na svet. @e nekaj desetletij je minilo, odkar se je filozofija odkri‘ala sveta. Vzemimo Le Phénoménologie de la perception Mauricea Merleau-Pontyja. Pri~akujemo, da bomo sodelovali pri re{etanju zaznav: pa ni~! Knjiga se za~ne z naslednjo objavo: izraz “zaznava” napeljuje na besedo “zaznava”. In na petsto straneh, izjema sta le primer ali dva, se avtor z ihto filozofske terminologije ne ukvarja z drugim kot z besedami. Moj postopek je druga~en. Ko govorim o ob~utkih, govorim predvsem o bordojcu, ki ga oku{am. Napisal sem Le Cinq sens, da bi protestiral zoper to reduciranje ob~utkov na jezik, kar filozofijo spreminja v truplo. Ko pijem bordojca, ne pijem besed. Svet je izginil iz filozofije med leti 1900 in 1920. Svoje sodobnike ‘elim spomniti, da je svet tu in da nam grozi resna nevarnost, ker ga v svoji igri nikoli ne dojamemo kot resnega protagonista. Zato se dogaja vse od Hiro{ime do ozonske luknje. Za to pozabo sveta niso odgovorni samo znanstveniki, pa~ pa tudi sodniki in filozofi, ki mislijo, da je ~lovek na svetu sam, brez naravnega okolja. Treba je osvestiti ljudi, narediti kaj, da bomo ponovno odkrili, da svet obstaja, da ni ko{ za smeti, ampak da zahteva na{e spo{tovanje. Kako govoriti o svetu, ko se zdi, da je s tehni~nim razvojem popolnoma izginil? Filozofija je izgubila kriti~en odnos do civilizacije, saj ‘e vsaj petdeset let sledi premikom civilizacije, ki se je hipertehnizirala, in govori le o med~love{kih odnosih. Ko filozofija izrazi kriti~en odnos do tehnike, naredi to s ~udovito tehniziranimi postopki, kot da ne bi bilo ni~esar ‘ivega okrog nje. Sodobna filozofija je kot podjetje, ki posku{a vsiliti svoj jezik in svoj model med~love{kih odnosov. V sodobni filozofiji ni sveta, zato tudi ni pogleda nanj. So samo majhne prevare. Moderna filozofija govori o govorici in pi{e o pisavi. Toda obstajajo tudi predmeti: tik pred tem so, da se zbudijo. Kolikor se mo~i tehnike zavedamo, postajamo nemirni spri~o razvoja sveta v vsej njegovi celovitosti. Zemlja se korenito spreminja. Kako ovred­notiti to spremembo? Kako jo misliti? V nasprotju z modernimi filozofijami, ki se ‘e petdeset let ne ukvarjajo z drugim kot s tropi, pisavo in pravilno postavljenimi stavki, posku{am govoriti o naravi, kot je danes o njej mogo~e govoriti, globalno. Za va{e knjige je zna~ilen opazen trud za dober slog. Kako gledate na odnos med filozofijo in slogom? Ko sem {e delal v instituciji, sem razis­koval tehni~no besedje, ker institucija to zahteva. To obdobje je mimo, prisegel sem si, da bom pisal samo {e v naravnem jeziku in ga uporabljal s primerno strogostjo. Ko sem pisal Le Cinq sens, sem ‘elel imeti slog, s katerim bi se ~imbolj pribli‘al ob~utkom. V Statues, kjer imamo opravka s smrtjo, sem posku{al s povsem druga~no vrsto pisanja. Sedaj se sku{am pribli‘ati pravnemu jeziku. Na ta na~in tudi vi spreminjate filozofijo v jezikovno vpra{anje. To pa je v nasprotju s tem, kar ste malo prej povedali. Treba je razlo~evati med jezikom in metajezikom. Filozofija je pogosto uporabljala metajezik. Filozofom je ljubo re~i: “Naredil bom to, govoril bom o tem ob~utku, v ta namen bom uporabil ta trop.” Neopredeljeno govorijo o tem, kar obravnavajo, in kopi~ijo metajezike drugega na drugega. To se mi zdi nelojalno in slepilno, zato sem si prepovedal sleherni metajezik. Govorim o dolo~eni zveri in samo o njej. Filozofija, s kakr{no se ukvarjajo po instituci­jah, zver skriva za {tevilnimi oblaki. Moja glavna naloga je, da sem - kolikor je mogo~e - odlo~en o predmetu vpra{anja. Opisali smo to, kar naj bi bil pro­gram filozofije. Kako bi strnili filozofijo Michela Serresa? ^e bi imel izraz, s katerim bi se jo dalo opredeliti, bi jo ‘e poznal. Lahko re~emo, da sta dve vrsti matematikov: tisti, ki imajo o matematiki globalno vizijo, in tisti, ki imajo samo idejo: sinteti~ni in repetitivni matemati­ki. Isto se dogaja v filozofiji. Bergson recimo je filozof ideje nepretrganega ~asa, trajanja. To zamisel ponovi tudi na podro~ju spomina, biologije, morale in religije. To je podoba filozofa merjasca: vedno koplje isto luknjo. Temu nasproti stoji filozof lisjak. Ta hodi povsod, da bi izlu{~il celostno, sinteti~no vizijo. Sam sem na tej strani, na strani blode~ih in ne na sledi kopa~ev. Prezgodaj je {e, da bi se odlo~il in izro~il zemljevid prehojenih poti. Prevedla Tea [toka Intervju je iz{el v reviji Magazine Littéraire, {t. 276. Pripravil ga je François Ewald. IZBRANA BIBLIOGRAFIJA MICHELA SERRESA Le Systeme de Leibnitz et ses modeles mathémathiques, 2 knjigi, Presses universitaires, Pariz 1968. Ponovno izdan v eni knjigi l. 1982. Hermes I. La communication, Editions de Minuit, Pariz 1969. Hermes II. L’interfénce, Editions de Minuit, Pariz 1972. Hermes III. La traduction, Editions de Minuit, Pariz 1974. Jouvences. Sur Jules Verne, Editions de Minuit, Pariz 1974. Feux et signaux de brume. Zola, Grasset, Pariz 1975. Esthétiqes. Sur Carpaccio, Her mann, Pariz 1975. Ponatis v ‘epni izdaji, 1983. Auguste Comte. Leçons de philosophie positive, 1. del, Hermann, Pariz 1975. Hermes IV. La distribution, Editions de Minuit, Pariz 1977. La Naissance de la physique dans le texte de Lucrece. Fleuves et turbulences, Editions de Minuit, Pariz 1977. Hermes V. Le passage de Nord-Ouest, Editions de Minuit, Pariz 1980. Le Parasite, Grasset, Pariz 1980. Genese, Grasset, Pariz 1982. Rome. Le livre de fondations, Grasset, Pariz 1983. Détachement, Flammarion, Pariz 1983. Les Cinq sens, Grasset, Pariz 1985. L’Hermaphrodite, Flammarion, Pariz 1987. Statues, François Bourin, Pariz 1987. Eléments d’histoire des sciences (v sodelovanju), Bordas, Pariz 1989. Le Contrat naturel, François Bourin, Pariz 1990. Michel Serres Naravna pogodba* Dva ~asa Po naklju~ju ali modrosti ima franco{~ina eno samo besedo za ~as (temps), ki te~e in mineva -time, zeit, - in za vreme ­weather, wetter -, ki je posledica podnebja in tistega, kar so na{i predniki imenovali nebesni pojavi. Danes se na{e raziskave in bojazni ukvarjajo predvsem z vremenom, saj na{a industrijska dejavnost morda ‘e kar katastro­falno posega v globalno naravo, za katero so predniki verjeli, da ni odvisna od nas. Odslej ne le da je brez dvoma odvisna od nas, tudi mi smo za ceno na{ih ‘ivljenj odvisni od nje, od tega premikajo~ega se atmosferskega sistema, nestalnega, a precej stabilnega, deterministi~nega in naklju~nega, z nekimi pribli‘nimi obdobji, katerih ritem in odzivni ~asi se strahovito spreminjajo. Kako povzro~amo to spreminjanje? Kak{na obse‘na neravnote‘ja se obetajo, kak{ne globalne spremembe v celot­nem ozra~ju lahko pri~akujemo zaradi na{e industrijske de­javnosti in nara{~ajo~ih tehni~nih zmogljivosti, ki v ozra~je izpustijo na tiso~e ton du{ikovega oksida in drugih strupenih snovi? Trenutno ne moremo presoditi ne obsega in ne pre­pletenosti splo{nih sprememb, brez dvoma pa tudi ne moremo dognati odnosa med ~asom, ki te~e, in vremenom; ena sama beseda za dve o~itno povsem razli~ni resni~nosti. Kajti ali * Besedilo je prevod istoimenskega drugega poglavja knjige z enakim naslovom (Michel Serres: Le contrat naturel, François Bourin, Pariz 1990). Knjigo v tej {tevilki tudi recenziramo (gl. Recenzije). poznamo bolj bogat in bolj celovit model globalnih sprememb, ravnote‘ij in njihovih atraktorjev, kot sta podnebje in ozra~je? In tako smo v za~aranem krogu. Z drugimi besedami: kak{ne nevarnosti nam pretijo? Pred­vsem pa: kje je prag, kje datum ali ~asovna meja najve~jega tveganja? V za~asnem nepoznavanju odgovorov na ta vpra{anja se previdnost (in politiki) vpra{uje: kaj storiti? Kdaj storiti? Kako in kaj se odlo~iti? In predvsem: kdo naj odlo~i? Kmet in mornar Neko~ sta bila od vremenskih neprilik odvisna dva ~loveka: kmet in mornar; njuni opravki so bili od ure do ure odvisni od vremena in letnega ~asa; povsem smo pozabili, kaj vse tema ~lovekoma dolgujemo, od najbolj osnovnih tehnik do vrhunskih izbolj{av. Neko starogr{ko besedilo je Zemljo razdelilo na dve obmo~ji: na tisto, kjer je dolo~eno orodje veljalo za lopato, in na tisto, kjer so ljudje v njem prepoznavali veslo. Ti dve populaciji sta postopoma izginili z zemeljskega povr{ja zahod­nega sveta; kmetijski prese‘ki, ladje z veliko nosilnostjo so morje in kopno spremenili v pu{~avo. Najpomembnej{i dogodek 20. stoletja je brez dvoma izginotje kmetijstva kot vodilne dejavnosti ~love{tva in posameznih kultur. Na{i sodobniki, ki ‘ivijo samo {e v notranjosti, potopljeni le v prvi ~as, natrpani v mestih, ne uporabljajo ne lopate in ne vesla, {e huje, nikoli ju niti ne vidijo. Brezbri‘ni do podnebja, razen med po~itnicami, ko na ponarejen in neroden na~in odkrijejo svet, ljudje naivno onesna‘ujejo tisto, ~esar ne pozna­jo, kar jih redko rani in jih nikoli ne zadeva. Umazana vrsta, opice in avtomobilisti, ki hitro odvr‘ejo svoje smeti, ker pa~ ne domujejo v prostoru, skozi katerega gredo, in ga torej lahko uma‘ejo. [e enkrat: kdo naj odlo~i? Znanstveniki, voditelji, novinarji. Kako ‘ivijo? In predvsem, kje? V laboratorijih, kjer znanost reproducira pojave, da bi jih lahko bolje definirala, v pisarnah ali studiih. Skratka, v notranjosti. Podnebje ne bo nikoli ve~ vplivalo na na{e delo. S ~im se ukvarjamo? Z numeri~nimi podatki, ena~bami, dosjeji, pravnimi besedili, novicami na plo{~i ali teleprinterju, skratka, z jezikom. Z resni~no govorico v znanosti, normativno pri upravljanju, senzacionalno, ko gre za medije. V~asih ta ali oni svetovni strokovnjak, klimatolog ali fizik, sestavi odpravo, da bi podatke zbral kje na kraju samem, kot nekateri novinarji ali in{pektorji. Bistveno pa se dogaja odznotraj in v besedah, ni~ ve~ zunaj s stvarmi. Zazidali smo celo okna, da bi se bolje Naravna pogodba sli{ali ali la‘je prepirali. Nezadr‘no komuniciramo. Ukvarjamo se le s svojimi mre‘ami. Tisti, ki si danes delijo oblast, so pozabili na naravo, za katero bi lahko rekli, da se ma{~uje, predvsem pa nas opozarja, nas, ki ‘ivimo le v prvem pomenu ~asa in nikoli neposredno v drugem, o katerem pa na videz zelo prenicljivo govorimo in o njem tudi odlo~amo. Izgubili smo svet: stvari smo spremenili v feti{e ali tr‘no blago, v zastavek svojih strate{kih iger; in na{e akozmi~ne filozofije, brez vesolja, ‘e skoraj pol stoletja ne razpravljajo o drugem kot o govorici ali politiki, pisanju ali logiki. V trenutku, ko prvi~ fizi~no delujemo na globalno Zemljo in ko ta brez dvoma vpliva na vse ~love{tvo, jo zanemarjamo. Dolgi in kratki rok Toda {e enkrat, v katerem ~asu ‘ivimo, tudi takrat, ko je omejen le na tistega, ki te~e in mine? Danes univerzalen odgovor: v zelo kratkoro~nem. Da bi re{ili Zemljo ali spo{tovali ~as de‘ja in vetra, bi bilo treba razmi{ljati na dolgi rok, in ker v njem ne ‘ivimo, smo se odvadili misliti v skladu z njegovim ritmom in pomenom. Politika se v ‘elji po ohranjanju oblasti le redko loti projektov, ki bi segli dlje od prihodnjih volitev; nad fiskalnim ali prora~unskim letom kraljuje administrator in novice se razporejajo po dnevih, tednih; kar zadeva sodobno znanost, se poraja v ~lankih revij, ki skoraj nikoli ne se‘ejo ve~ kot deset let nazaj; tudi ~e raziskave o paleopodnebju povzemajo na desetine tiso~letij, same niso stare ve~ kot trideset let. Vse poteka, kot bi tri sodobne oblasti, in z oblastmi mislim instance, ki nikjer ne naletijo na nasprotne oblasti, izkoreninile dolgoro~ni spomin, tiso~letno tradicijo, izku{nje kultur, ki so izginile ali jih uni~ujejo te oblasti. In tako se soo~amo s problemom, ki ga je povzro~ila civilizacija, ki vlada nekaj ve~ kot stoletje in so jo spo~ele prej{nje dolgotrajne kulture, civilizacija, ki povzro~a {kodo fizi~nemu sistemu, staremu na milijone let, nestalnemu, pa vendar razmeroma stabilnemu v hitrih, naklju~nih in stoletnih spremembah, ob grozljivem vpra{anju, katerega glavna sestavina je ~as, {e posebej tisti, toliko bolj dolgoro~ni, kolikor bolj razmi{ljamo o sistemu globalno. Da bi se vode v oceanu pome{ale, se mora skleniti cikel, ki traja okoli pet tiso~letij. Mi pa ponujamo le kratkoro~ne re{itve, ker ‘ivimo v ~asu takoj{nje zapadlosti roka, iz nje ~rpamo bistvo moje mo~i. Upra­vljalci vzdr‘ujejo kontinuiteto, mediji vsakdanjost, znanost je edini projekt prihodnosti, ki nam preostaja. Tri oblasti imajo v rokah ~as v prvem pomenu in zdaj odrejajo in odlo~ajo o drugem. Kako nas, mimogrede, ne bi presenetilo informacijsko vzporejanje ~asa, omejenega na trenutek, ki mineva in ki je edini pomemben, in novic, obvezno reduciranih na katastrofe, ki, o~itno edine zanimive, pre‘ivijo? Kot da bi se kratek rok povezal z uni~enjem: ali naj to po drugi strani pomeni, da zahteva graditev dolgoro~nost? Enako v znanosti: kateri skrivni odnosi vzdr‘ujejo pretanjeno specializacijo z analizo, uni~evalko predmeta, ‘e razkosano od specialnosti? Toda treba je odlo~ati o najve~jem predmetu znanosti in praks: o planetu Zemlji, novi naravi. Seveda lahko ‘e za~ete postopke upo~asnimo, uzakonimo manj{o porabo fosilnega goriva, pogozdujemo poseke... Vse same sijajne pobude, ki pa se konec koncev omejijo na podo­bo ladje, ki se s hitrostjo petindvajset vozlov pribli‘uje ~eri, ob kateri se bo brez dvoma razbila, ~etrti ~astnik na poveljni{kem mostu pa v strojnico prenese povelje, naj hitrost zmanj{ajo za desetino, ne da bi pri tem spremenili smer. Za dolgoro~no in sila obse‘no te‘avo moramo najti re{itev, ki bo imela, ~e ho~emo, da bo u~inkovita, vsaj enak domet. Tisti, ki so ‘iveli zunaj, na de‘ju in vetru, katerih kretnje so vodile dolgotrajne kulture, ki so izvirale iz lokalnih izku{enj, kmetje in mornarji, ‘e dolgo nimajo ve~ besede, ~e so jo sploh kdaj imeli; ta ostaja nam, upravljalcem, novinarjem in znan­stvenikom, vsem ljudem kratkega roka in izostrenih specializacij, delno odgovornim za globalne spremembe vremena, ker smo pa~ izumili ali propagirali sredstva in orodje silovitih, u~inkovitih, koristnih in {kodljivih posredovanj, nesposobni najti pametne re{itve, ker smo pa~ potopljeni v kratki ~as na{ih oblasti in ujeti v na{e ozke razdelke. ^e obstaja materialno, tehni~no in industrijsko onesna‘enje, ki vreme izpostavlja precej{njemu tveganju, obstaja {e eno, nevidno, ki ogro‘a ~as, ki te~e in traja, kulturno onesna‘enje, ki smo ga prizadejali dolgim mislim, tem varuhom Zemlje, ljudi in celo stvari. ^e se ne bomo borili proti drugemu, bomo izgubili boj proti prvemu. Kdo lahko danes dvomi o kulturni naravi tega, kar imenujemo infrastruktura? Kako v dolgoro~nem podjetju uspeti s kratkoro~nimi sredstvi? Tak projekt bomo morali pla~ati s sila razdiralno revizijo kulture, ki jo uveljavljajo tri oblasti, ki gospodujejo na{im kratkostim. Ali smo izgubili spomin na preddiluvialna obdobja, ko se je moral patriarh, katerega potomci brez dvoma smo, med izdelavo ~olna, zreduciranega modela celovitosti prostora in ~asa, pripraviti na vdor morja na kopno, ki ga je povzro~ilo odtajanje ledu? V spomin na tiste, ki so za zmeraj umolknili, dajmo vendar besedo ljudem dolgega roka: filozof se {e vedno u~i pri Aristo­telu, pravniku se rimsko pravo ne zdi zastarelo. Preden zari{emo portret nove politike, jim za minutko prisluhnimo. Naravna pogodba Filozof znanosti Vpra{a: kdo vendar svetu, odslej objektivnemu skupnemu sovra‘niku, povzro~a to {kodo, za katero upamo, da je {e popra­vljiva, to nafto v morju, ta ogljikov oksid, ki ga je v zraku na milijone ton, te kisle in strupene snovi, ki prihajajo z de‘jem..., od kod prihaja vsa ta svinjarija, ki otrokom prina{a astmo in ko‘i lise? Kdo, poleg zasebnih in javnih oseb? Kdo, poleg ogromnih metropol, enostavnega {tevila ali mno‘ice cest? Na{a orodja, na{e oro‘je, na{a u~inkovitost, kon~no, na{ razum, s katerim se upra­vi~eno ne~imrno pona{amo: na{e gospostvo in na{e zasvojenosti. Gospostvo in posest, klju~ni besedi, ki ju je Descartes ponudil ob zori znanstvene in tehni~ne dobe, ko je na{a zahodna zavest za~ela osvajati vesolje. Gospodujemo mu in si ga prila{~amo: prikrita in skupna filozofija industrijskega podjetja in tako imenovane brezinteresne znanosti, ki se v tem pogledu ne razlikujeta. Kartezijansko obvladovanje preusmeri objektivno nasilje znanosti v dobro urejeno strategijo. Na{ temeljni odnos s predmeti povzemata vojna in lastnina. Vojna, spet Bilanca {kode, povzro~ene svetu do zdaj, je enaka tisti, ki bi jo povzro~ila svetovna vojna. Na{i mirnodobni gospodarski odnosi po~asi in postopoma prina{ajo enake posledice, kot bi jih imel kratek in globalen spopad, kot da vojna ne bi bila ve~ le last vojakov, odkar ti pri njeni pripravi vse pogosteje upora­bljajo enake znanstvene pripomo~ke, kot jih drugi v raziskavah ali industriji. Zaradi nekak{nega u~inka praga porast na{ih sredstev izena~uje vse cilje. Tako imenovani razviti narodi se ne borimo ve~ med seboj, vsi skupaj smo se spravili nad svet. Vojna na svetovni ravni, in to kar dvakrat, saj ves svet, v smislu ljudi, povzro~a izgube svetu v smislu stvari. Sku{ali bomo torej skleniti mir. Gospodovati pa tudi imeti v lasti: drugi temeljni odnos, ki ga imamo s stvarmi sveta, je zgo{~en v pravici do lastnine. Descartesova klju~na beseda se nana{a na znanstvena spoznanja pa tudi na tehni{ka posredovanja individualne ali kolektivne lastninske pravice. ^isto in umazano Pogosto pa sem opazil, da v posnemanju ‘ivali, ki polulajo svojo ni{o, da bi ostala njihova, veliko ljudi zaznamuje in uma‘e s svojim blatom svoje predmete, da bi ostali njihova last, ali tuje, da bi to postali. Ta govnast ali ekskrementalen izvor pravice do lastnine se mi zdi eden od kulturnih virov tega, kar imenujemo onesna‘enje, ki {e zdale~ ni nesre~a, posledica nehotenih dejanj, ampak razkriva globoke namene in prvotno motivacijo. Pojdimo kasneje skupaj jest: ko bo na mizi skupna skleda solate, naj eden vanjo pljune in v hipu si jo bo prisvojil, saj je nih~e drug ne bo ve~ maral. Onesna‘il bo to obmo~je in njegovo last bomo imeli za umazano. Nih~e ve~ se ne odpravi na uni~ena obmo~ja tistega, ki si jih je pridobil na ta na~in. Umazanija sveta tako odtiskuje znamenje ~love{tva ali njegovih vladarjev, smrdljivi pe~at njihovega zavzetja in prisvojitve. Neki ‘ivi vrsti, na{i, je uspelo izklju~iti vse druge iz svoje sedaj globalne ni{e. Kako bi se lahko hranile ali zadr‘evale tam, kjer smo razsuli nesnago? ^e umazanemu svetu preti kak{na nevarnost, izvira iz na{ega izkju~ujo~ega prisvajanja stvari. Pozabite torej besedo okolje, obi~ajno v teh zadevah. Predvideva namre~, da mi, preostali ljudje, ~epimo v sredi{~u sistema stvari, ki gravitirajo proti nam, popkom vesolja, gospo­darjem in lastnikom narave. To spominja na minulo obdobje, ko je Zemlja (kako si lahko umi{ljamo, da nas je predstavljala?), postavljena v sredi{~e sveta, izra‘ala na{ narcizem, tisti humani­zem, ki nas promovira sredi stvari ali v njihovi izvrstni dovr{itvi. Ne. Zemlja je obstajala brez na{ih nepredstavljivih prednikov, tudi danes bi bila lahko brez nas in bo jutri in {e kasneje brez kateregakoli izmed na{ih morebitnih potomcev, mi pa brez nje ne moremo obstajati. In tako je treba stvari postaviti v sredi{~e, nas pa na obrobje ali, {e bolje, njih povsod, nas pa kot zajed­alce v njihova nedra. Kako se spremeni perspektiva? Z mo~jo in v slavo ljudem. Obrat Zaradi obvladovanja smo postali tako zelo in tako malo gospo­darji Zemlje, da nam grozi, da nam bo ponovno zavladala. Skozi njo, z njo in v njej delimo isto minljivo usodo. Bolj ko jo imamo v posesti, bolj nas bo imela v posesti, kot neko~, ko je obstajalo staro pomanjkanje, ki nas je podrejalo naravnim pritiskom, toda druga~e kot takrat. Neko~ je bilo lokalno, danes je globalno. Zakaj moramo odslej sku{ati obvladati svoje obvladovanje? Zato ker se golo obvladovanje, neurejeno, prestopajo~ svoj namen, kontraproduktivno, obra~a proti samemu sebi. Tako nekdanji zajedalci, v smrtni nevarnosti zaradi pretiranega izkori{~anja svojih gostiteljev, ki jih mrtvi ne hranijo in ne nastanjajo ve~, nujno postanejo simbionti. Ko bo epidemije konec, bodo izginili celo mikrobi, saj ne bo ve~ podlage za njihovo razmno‘evanje. Naravna pogodba Ne le da je nova narava kot taka globalna, ampak tudi globalno deluje na na{a lokalna dejanja. Treba je torej spremeniti smer in opustiti kurz, ki ga je vsilila Descartesova filozofija. Zaradi prepletenega sou~inkovanja traja gospostvo le kratek ~as in se sprevrne v hlap~evstvo; tudi lastni­na ostaja hitra nezakonita razlastitev ali pa se kon~a z uni~enjem. In to je razpotje zgodovine: smrt ali so‘itje. Toda ta filozofski sklep, ki so ga poznale in uresni~evale poljedelske in pomorske kulture, pa ~etudi le lokalno in v ozkih ~asovnih okvirih, bo ostal mrtva ~rka na papirju, ~e ne bo vpisan v zakonodajo. Pravnik. Tri prava brez sveta DRU@BENA POGODBA. Filozofi modernega naravnega prava v~asih postavljajo na{ izvor v dru‘beno pogodbo, ki naj bi jo vsaj virtualno vzpostavili med seboj za vstop v kolektivno, ki nas je naredilo ljudi, kakr{ni pa~ smo. O tej pogodbi, presenetljivo mol~e~i glede sveta, pravijo, naj bi nam omogo~ila opustitev naravnega stanja in oblikovanje dru‘be. S sklenitvijo sporazuma se vse godi, kot bi skupina, ki ga je podpisala, odplula iz sveta in bila zasidrana le {e v svoji zgodovini. To bi lahko bil opis, lokalni in zgodovinski, preseljevanja pode‘elja v mesta. Kar seveda pomeni, da smo v tem trenutku pozabili na omenjeno naravo, odslej zelo oddaljeno, nemo, inertno, umaknjeno, neskon~no odmaknjeno od mest ali skupin, na{ih besedil in publicitete. S slednjo mislim na bistvo javnega, ki je odslej tudi bistvo ljudi. NARAVNO PRAVO. Isti filozofi imenujejo naravno pravo skupino pravil, ki naj bi obstajala zunaj vsake formulacije; ker je univerzalno, naj bi izviralo iz ~love{ke narave; vir pozitivnih zakonov, ki sledi razumu, ki vodi vse ljudi. Narava je omejena na ~love{ko naravo, ki je omejena ali na zgodovino ali na razum. Svet je izginil. To izni~enje lo~uje moderno naravno pravo od klasi~nega. O{abnim ljudem ostajata njihova zgodovina in razum. Nenavadno je, da slednji na pravnem podro~ju dobiva status precej podoben tistemu, ki ga je pridobil v znanostih: ker pravo utemeljuje, ima tudi vse pravice. Deklaracija o ~lovekovih pravicah V Franciji smo praznovali dvestoto obletnico revolucije in hkrati tudi deklaracije o ~lovekovih pravicah, ki, kot je v njej posebej poudarjeno, izvira iz naravnega prava. Kot dru‘bena pogodba tudi ona prezre in zamol~i svet. Ne poznamo ga ve~, ker smo ga premagali. Kdo spo{tuje ‘rtve? Toda omenjena deklaracija je bila razgla{ena v imenu ~love{ke narave in v prid poni‘anim, nesre~nim, tistim, ki, izklju~eni, ‘ivijo zunaj, s telesom in imetjem na vetru in de‘ju, katerih ~as ‘ivljenja, ki odteka, se uklanja vremenu, tistim, ki ne u‘ivajo nikakr{nih pravic, nimajo v lasti ni~esar, pora‘encem vseh vojn, ki si jih je mogo~e zamisliti. ^love{ki um, monopoliziran od znanosti in vseh tehnik, povezanih s pravico do lastnine, je premagal zunanjo naravo v boju, ki traja od prazgodovine in ki se je resno zaostril z industrijsko revolucijo, pribli‘no so~asno tisti, katere dvestoto obletnico smo praznovali; ena tehni~na, druga politi~na. [e enkrat moramo odlo~ati o pora‘encih in zapisati pravice za bitja, ki jih nimajo. O pravicah razmi{ljamo izhajajo~ iz pravnega subjekta, pojma, ki se neprestano {iri. Neko~ pravic niso imeli vsi: deklaracija o ~lovekovih in dr‘avljanskih pravicah je omogo~ila, da je vsak ~lovek lahko postal pravni subjekt. Dru‘bena pogodba je bila nenadoma uresni~ena, a se je zaprla vase, zunaj igre pa pustila svet, ogromno zbirko stvari, zreduciranih na status pasivnih predmetov za izkori{~anje. Veliki ~love{ki um, majhna zunanja narava. Subjekt spoznavanja in dejavnosti ima vse pravice in njegovi predmeti nobene. Pridobili si niso {e nobenega pravnega spo{tovanja. In zato ima znanost od takrat vse pravice. In zato seveda vse stvari sveta namenjamo uni~enju. Obvla­dane, s stali{~a epistemologije v na{i lasti, manj pomembne v posvetitvi, ki jo je izreklo pravo. Toda one nas sprejemajo kot gostiteljice, brez katerih bomo morali jutri umreti. Ker je zgolj dru‘bena, postaja na{a pogodba za nadaljevanje vrste, njeno objektivno in globalno nesmrtnost smrtonosna. Kaj je narava? Predvsem skupek pogojenosti same ~love{ke narave, ki jo globalno silijo k porajanju ali iztrebljenju, gosti{~e, ki ~love{ki naravi zagotavlja stanovanje, ogrevanje in hrano; in poleg tega ji to odvzame, takoj ko ga ta za~ne izrabljati. Je pogoj ~love{ke narave, ki je odslej njen pogoj. Narava se vede kot subjekt. Uporaba in zloraba: zajedalec V svojem ‘ivljenju in ravnanju zajedalec pogosto pome{a uporabo in zlorabo; jemlje si pravice, ki {kodijo gostitelju, v~asih tudi brez lastnih koristi; uni~i ga, ne da bi to opazil. Ker si stvari prisvaja, zanj ne veljata ne raba ne menjava, rekli bi lahko, da jih, bolj kot prvo ali drugo, krade: obseda jih in po‘ira. Zmeraj izkori{~evalski, zajedalec. Naravna pogodba Brez dvoma lahko z druge strani definiramo pravo nasploh kot minimalno in kolektivno omejevanje parazitske dejavnosti; ta preprosto sledi pu{~ici v eno smer, ne pa tudi v nasprotno, izklju~no v interesu zajedalca, ki na tej enosmerni poti vzame vse in ne da ni~; pravnik pa izumi dvojno pu{~ico, katere usmeritvi sku{ata vzpostaviti ravnote‘je s pomo~jo menjave ali pogodbe; vsaj na~eloma razkrinkuje krivi~ne pogodbe, darove brez protiuslug in kon~no vse zlorabe. Pravo ravnote‘je prava od vsega za~etka nastopa proti zajedalcu: ravnote‘je bilance postavlja nasproti vsakemu izkori{~evalskemu neravnote‘ju. Kaj je pravica, ~e ne prav ta dvojna pu{~ica, prav to ravnovesje ali neprestano prizadevanje za njegovo vzpostavitev znotraj razmerij sil? Treba je torej za~eti z uni~ujo~o revizijo modernega nara­vnega prava, ki predvideva neizre~eno podmeno, po kateri lahko postane pravni subjekt samo ~lovek, posami~no ali skupinsko. Tu se ponovno pojavi parazitizem. Deklaracija o ~lovekovih pravicah ima zasluge, ker je izrekla “vsak ~lovek”, in slabosti, ker je mislila “samo ljudje” ali ljudje sami. Do zdaj {e nismo vzpostavili ravnovesja, v katerem bi v kon~ni bilanci ra~unali tudi s svetom. Tudi sami predmeti so pravni subjekti in ne le preprosti pasivni nosilci prila{~anja, ~etudi le kolektivnega. Pravo sku{a omejiti izkori{~evalski parazitizem med ljudmi, ne govori pa o istem delovanju na stvari. ^e bodo tudi stvari postale pravni subjekti, bodo vse tehtnice te‘ile k ravnovesju. Ravnote‘ja Obstaja eno ali ve~ naravnih ravnote‘ij, ki so jih opisale mehanika, termodinamika, fiziologija organizmov, ekologija ali teorija sistemov; kulture so izumile tudi eno ali ve~ ravnovesij ~love{kega ali dru‘benega tipa, dolo~enih, organiziranih, varovanih z verami, pravom ali politikami. Morali bi torej domisliti, vzpostaviti in spraviti v tek novo globalno ravnote‘je med tema dvema skupinama. V sebi kompenzirani in vase zaprti dru‘beni sistemi s svojo novo te‘o, s svojimi razmerji, predmetnimi svetovi in dejavnost­mi pritiskajo na od njih o{kodovane naravne sisteme, tako kot so neko~, v ~asu, ko je pomanjkanje mo~no preka{alo sredstva razuma, slednji pomenili tveganja za prve. Naravna usodnost je slepa in nema zanemarila sestavo posebne pogodbe z na{imi predniki, ki jih je poteptala, danes pa se mi ma{~ujemo za to nekdanjo zlorabo s povra~ilno moderno zlorabo. Zato moramo razmisliti o novem krhkem ravnote`ju med tema dvema sistemoma ravnovesij. Glagol misliti (penser), soroden glagolu od{kodovati (compenser), nima, kolikor vem, drugega izvora kot to pravi~no tehtanje (pesée). In to je tisto, kar danes imenujemo misel (pensée). In to je najbolj splo{no pravo za najbolj globalne sisteme. Naravna pogodba In s tem se ljudje vrnejo v svet, svetovljansko v svetovno, kolektivno v fizi~no, skoraj kot v ~asu klasi~nega naravnega prava, a vendar s precej{njimi razlikami, ki vse zadevajo nedavni prehod od lokalnega h globalnemu in k obnovljenemu odnosu, ki ga bomo odslej vzdr‘evali s svetom, neko~ na{im gospodar­jem, nedavno na{im su‘njem, vedno na{im gostiteljem in zdaj na{im simbiontom. Torej, nazaj k naravi! To pomeni: izrecno dru‘beni pogodbi je treba dodati podpis naravne pogodbe o so‘itju in vzajemnos­ti, v kateri bo na{ odnos do stvari opustil obvladovanje in lastni{tvo v prid ob~udujo~emu prislu{kovanju, vzajemnosti, kontemplaciji in spo{tovanju, kjer poznavanje ne bo ve~ pome­nilo lastnine, delovanje ne ve~ obvladovanja, vse to pa ne bo ve~ povzro~alo govnastih razmer. Pogodba o premirju v objek­tivni vojni, pogodba o so‘itju: simbiont sprejme pravico gostite­lja, zajedalec - na{ sedanji status - pa obsodi na smrt tega, ki ga hkrati ropa in naseljuje, ne da bi se ovedel, da s tem obsoja na propad tudi samega sebe. Zajedalec vzame vse in ne da ni~esar; gostitelj da vse in ne vzame ni~esar. Pravica do obvladovanja in lastni{tva se omeji na parazitstvo. Nasprotno pa je pravica do so‘itja dolo~ena z vzajemnostjo: toliko kot da narava ~loveku, toliko ji mora ta kot pravnemu subjektu vrniti. Kaj na primer vrnemo predmetom na{e znanosti, s katerimi se seznanjamo? Poljedelec pa je neko~ s svojim vzdr‘evanjem lepo povrnil, kar je bil dol‘an zemlji, ki ji je s svojim delom iztrgal nekaj sade‘ev. Kaj bi morali vrniti svetu? Kaj zapisati v obnovitveni program? V minulem stoletju smo spremljali ideal dveh revolucij, obeh egalitarnih: ljudstvo je ponovno prevzelo svoje politi~ne pravice, ponovno, ker so mu jih ukradli; hkrati so proletarci za~eli u‘ivati materialne in dru‘bene sadove svojega dela: iskanje ravnote‘ja in pravi~nosti v osr~ju izklju~no dru‘bene pogodbe, prej nepravi~ne ali krivi~ne in neprestano v nevarnosti, da to spet postane. Ker si animalnost v nas neprestano prizadeva ponovno vzpostaviti hierarhijo, tak{no iskanje nikoli ne zastane; medtem ko sledimo enemu, se za~ne drugo, ki bo zaznamovalo na{o prihodnjo zgodovino, kot je prej{nje dalo svoj pe~at minulemu stoletju; isto iskanje ravnote‘ja in pravi~nosti, toda Naravna pogodba med novimi partnerji, med globalno skupnostjo in svetom, kakr{en je. Ne bomo ve~ odlo~ali, v znanstvenem smislu, na{e industrije ne bodo ve~ obdelovale, ne spreminjale povr{ja in mirnega drobovja sveta, kot so ga do zdaj; kolektivna smrt bdi nad to globalno pogodbeno spremembo. Rekli bi, da se kraljestvo modernega naravnega prava, so~asno z znanstveno, tehni~no in industrijsko revolucijo, za~enja z obvladovanjem in lastni{tvom sveta. Predstavljali smo si, da bomo lahko ‘iveli in mislili med seboj, medtem ko bodo ubogljive stvari spale, poteptane od na{ega zavzetja; zgodovina ljudi je u‘ivala sama v sebi v akozmizmu inertnega in drugih ‘ivih bitij. Iz vsega je mogo~e narediti zgodovino in vse se reducira na zgodovino. Su‘nji nikoli dolgo ne spijo. Ta interval se zdaj kon~uje in spo{tovanje do stvari nas odlo~no poziva. Neodgovornost sodi le v otro{tvo. V kateri govorici govorijo stvari sveta, da bi se lahko z njimi pogodbeno sporazumeli? Toda navsezadnje je tudi stara dru‘bena pogodba ostala neizre~ena in nenapisana: nih~e ni nikoli bral njenega izvirnika, ne kopije. Seveda ne znamo jezika sveta ali pa poznamo le njegove razli~ne animisti~ne, verske ali matemati~ne razli~ice. Ko so izumili fiziko, so filozofi zatrjevali, da se narava skriva pod kodo {tevil ali ~rk algebre; beseda koda je pri{la iz prava. Dejansko nam Zemlja govori z govorico sil, povezav in interakcij, in to zado{~a za sestavo pogodbe. Po ~rki pogodbe dolguje vsak izmed partnerjev so‘itja drugemu ‘ivljenje, sicer mu grozi smrtna kazen. Vse to bo ostalo mrtva ~rka na papirju, ~e ne bomo izumili novega politi~nega ~loveka. Politi~no Ko je Platon govoril o politiki, je v~asih navajal primer ladje in podrejenosti posadke kapitanu, izurjenemu upravljalcu, ne da bi kdaj omenil, ker verjetno pa~ ni vedel, kaj je na tem modelu izjemnega. Razlika med vsakdanjim kopenskim ‘ivljenjem in rajem ali peklom na morju je v mo‘nosti umika: na palubi se dru‘beno ‘ivljenje nikoli ne neha in nih~e se mu ne more umakniti v svoj izklju~evalni {otor, kot je to neko~ storil pehotni voj{~ak Ahil. Ni se kam izogniti, le kam, na ladji, kjer se kolektivno zamejuje s strogo dolo~itvijo, ki jo zarisuje ladijska ograja iz vrvi; onstran vrvi utopitev. Ta dru‘bena celota, ki je o~arala filozofa z razlogi, ki bi se nam zdeli nizkotni, je pomorce zavezovala zakonu vljudnosti, razumljenem v smislu, ki ga najbolje izra‘a najbolj politi~no. Obstaja lokalno, obstaja tubit, kadar prostor ponuja drugo. Od visoke antike mornarji gotovo edini poznajo in gojijo razliko in posledice subjektivnih vojn za objektivno nasilje, saj vedo, da bi v primeru medsebojnega spopada svojo barko obsodili na brodolom, preden bi jim uspelo premagati notranje­ga nasprotnika. Njim dru‘beno pogodbo ponuja narava sama. Zaradi nemo‘nosti kakr{negakoli zasebnega ‘ivljenja ‘ivijo v neprestani gro‘nji jeze. Na palubi torej vlada eno samo neza­pisano pravilo, ta bo‘anska ljubeznivost, ki je zna~ilna za mornarja, pogodba o nenasilju, sporazum med mo{tvom, izpostavljenim svoji ranljivosti, ob neprestani gro‘nji oceana, ki s svojo negibno, a neverjetno silo bdi nad njegovim mirom. Povsem druga~e od tega, kako se organizirajo in nastajajo druge skupine ljudi, je dru‘beni sporazum vljudnosti na morju v bistvu enak temu, kar imenujem naravna pogodba. Zakaj? Zato ker grozi kolektivnemu, ~e se razdre, takoj, brez mo‘nega umika ali pribe‘ali{~a, da bo moralo izro~iti uni~enju svojo krhko ni{o, dodatni zasebni habitat, kakr{en je bil {otor, ta zasebna utrdbica, v katero se je zatekel Ahil, elitni pe{ak, jezen na voj{~ake, ki seveda niso poznali vode. Ker se na ladji ni kam umakniti, je dober model globalnega: lokalna tubit ka‘e zemeljsko. Od za~etka na{e kulture je Iliada v primerjavi z Odisejo veljala za primer ravnanja na kopnem v primerjavi z obi~aji na morju: prva se ukvarja le z ljudmi, druga s svetom. Zato postanejo vojaki prve pesnitve, geste ali zgodovinske epopeje, v drugi tovari{i, dobesedno besedilo in zemljepisna karta, v katero pi{e takrat znana Zemlja sama, v ~emer je ‘e opaziti naravno pogodbo, sklenjeno v ti{ini in strahu ali spo{tovanju med godrnjavo jezo velike dru‘bene ‘ivali ter prepirljivostjo, hrupom in besom morja. Dogovor med gluhim Odisejem in pojo~imi sirenami, sporazum ladijskega tramovja z valovi, mir ljudi, ki se spoprijemajo z vetrovi. Toda katero govorico govorijo stvari sveta? Glas elementov gre skozi grlo tistih ~udnih ‘ena, ki pojejo v o‘inah za~aranosti. Mo~ lahko v politiki ali ekonomiji definiramo s pomo~jo znanosti; kako misliti krhkost? Prek odsotnosti dodatka. Nasprot­no pa ima mo~ rezerve: na enem koncu se brani, na drugem napada, umakne se na pripravljene polo‘aje kot Ahil v svoj {otor, lahko pojé svoje zaloge, medtem ko se kaka polna in toga celovitost lahko zaradi strogosti ali trdote zlomi, kot se soo~en z butajo~imi valovi zlomi ladijski kljun ob zmanj{anju jader. Odtod odpornost ohlapnih skupin, opremljenih z razli~nimi prostori in zato~i{~i. Ni~ ni bolj {ibkega od globalnega sistema, ki postane unitaren. Enovitemu zakonu sledi nenadna smrt. Posameznik Naravna pogodba ‘ivi toliko bolje, kolikor bolj se naredi {tevilnega: podobno velja za dru‘be ali celo bitja nasploh. In tako je nastala sodobna dru‘ba, ki jo lahko imenujemo dvakrat svetovno: ker zaseda vso Zemljo, solidarna kot iz enega kosa v medsebojnih prepletenostih, nikakr{nega ostanka nima, ne umika ali pribe‘ali{~a, kamor bi lahko postavila svoj {otor. Po drugi strani zna zgraditi in uporabljati tehni~na sredstva z vesoljskimi, ~asovnimi, energetskimi razse‘nostmi pojavov sveta. Na{a kolektivna mo~ torej dosega meje na{ega globalnega habitata. Podobni postajamo Zemlji. Kot enakomo~je sveta torej na{a skupina zdru‘uje sosedstvo, tako kot oporniki ladijske ograde lo~ijo, ker se povezujejo, trden in pomi~en most od fluidne {irjave. Vsi plujemo po svetu kot barka po vodi, brez vsake rezerve zunaj dveh skupnosti, ~love{ke in predmetne. In tako smo na krovu! Prvi~ v zgodovi­ni imata Platon in Pascal, ki nikoli nista plula, hkrati prav, kajti zdaj moramo ubogati zakone palube, preiti od dru‘bene pogodbe, ki je dolgo varovala pomi~ne kulturne podskupine v nekem {irokem in svobodnem okolju, oskrbljenem z zalogami, ki so prenesle vso nastajajo~o {kodo, k naravni pogodbi, ki jo zahteva trdna poenotena skupina, po tem ko je dosegla strogo mejo objektivnih sil. Od tam na{e oro‘je in tehnika globalnih razse‘nosti odme­vata po vsem svetu in rane, ki mu jih prizadenemo, se v zameno razlegajo po vseh ljudeh. Predmet politike so odslej te tri povezane totalitete. O upravljanju Krmar upravlja. Krmilo nagiba v skladu z za~rtano potjo, smerjo in silo valovanja. Volja deluje na ladjo, ki deluje na oviro, ki v vrsti zavitih interakcij deluje na voljo. Projekt, ki je prvi in nato zadnji, najprej vzrok in nato posledica, preden spet postane vzrok in se v realnem ~asu prilagaja razmeram, ki ga neprestano spreminjajo, prek katerih pa ostaja trmoglavo nespre­menljiv, se odlo~i za rahel in komaj opazen nagib, ki sledi nagibu sile stvari, da bi si naposled utrl pot med mno‘ico pritiskov. To dobesedno simbioti~no umetnost upravljanja s pomo~jo zank, ki jih ustvarjajo ti koti, ki nato spet sami ustvarjajo druge kote smeri, so poimenovali kibernetika: posebna tehnika krmarskega poklica, ki je nedavno pre{la v tako razvite teh­nologije, kot so tiste, ki obvladujejo pomorsko oro‘je, iz te sofisticiranosti pa k zajetju bolj splo{nih sistemov, ki se brez teh ciklov ne bi ohranili, niti globalno spremenili. Toda ves ta metodi~ni arzenal je, kar zadeva umetnost politi~nega vodenja ljudi, ostal na ravni metafore. Kak{en nauk daje upravljalcu krmar za krmilom? Tukaj se razlika med njima razblinja. Danes opravila vseh nas povzro~ajo svetu {kode, ki z zanko takoj{njih ali predvidlji­vo odlo‘ljivih u~inkov za vse nas pomenjo dano izhodi{~e delovanja. Nala{~ variiram isto menjalno besedo: od sveta dobivamo darove in mu povzro~amo {kodo, ki nam jo vra~a v obliki novih danosti. In tako se kibernetika spet vra~a. Prvi~ v zgodovini se ~love{ki ali svetovljanski svet scela, kot na ladji, brez igre, ostanka ali pribe‘ali{~a za celoten sistem, soo~a s svetovnim svetom. Upravljalec in krmar pri krmilu se poenotita v isti umetnosti vodenja. Krmar deluje v realnem ~asu, tukaj in zdaj, na lokalne okoli{~ine, iz katerih sku{a dobiti globalen rezultat; enako upravljalec, tehnik ali znanstvenik. Kadar si slednji pri zdru‘e­vanju svojih lokalnih modelov v skupnost, ki posnema Zemljo, zamisli kak{en poseg, se ne obotavlja uporabiti glagola krmiliti. Politi~ni ~lovek, potopljen v izklju~no dru‘beno pogodbo, jo do tega jutra sopodpisuje in ponovno pi{e, jo da opazovati, strokovnjak le za javne odnose in dru‘bene znanosti; zgovoren, celo govornik, odli~no izobra‘en, poznavalec ledvic, src in dinamike skupin, pogosto upravitelj, ~lovek medijev, to je pa~ treba, predvsem pa pravnik, hkrati proizvod prava in njegov proizvajalec: ni potrebe, da bi postal fizik. Ko se je neprestano posve~al ljudem, med nobenim od svojih nastopov ni spregovoril o svetu. [e enkrat, publiciteta, kot terjajo pravila oblikovanja take besede, je definirana kot bistvo javnega; politik se manj kot kdorkoli drug prepusti diskurzu ali dejanju, ki ga pred tem ni potopil v publiciteto. [e ve~, novej{a zgodovina in tradicija sta ga u~ili, da naravno pravo izra‘a le ~love{ko naravo. Zaprt v dru‘benem kolektivu je lahko krasno zanemarjal stvari sveta. A se je vse spremenilo. Odslej bomo besedo politika sodili kot neto~no, ker se nana{a le na mesto, na reklamne prostore in na upravno organizacijo skupin. Ni~ pa ne ve o svetu, ta, ki ostaja v mestu, neko~ imenovan me{~an. Zdaj mora upravljalec zapustiti humanisti~ne znanosti, ulice in zidove mesta, postati fizik, izstopiti iz dru‘bene pogodbe, izumiti novo naravno pogodbo in besedi narava vrniti njen izvirni smisel razmer, v katerih se rodimo - ali v katerih se bomo morali jutri preroditi. Nasprotno pa se fizik v najbolj starogr{kem pomenu, pa tudi v najbolj modernem, pribli‘uje politiku. Platon v izjemnem odlomku, v katerem opisuje umetnost vladanja, ori{e kralja, ki si prizadeva niti racionalne zasnove vtkati v verige, nosilke manj razumskih strasti. Tistega dne bo moral novi vladar kri‘ati zasnovo prava z verigo, ki nastaja iz Naravna pogodba fizi~nih ved; od tega jutra naprej bo umetnost politike sledila temu tkanju. Kraj, kjer se ta dva tipa znanosti sre~ata, sem neko~ imeno­val Severozahodni prehod, a nisem vedel, da sem s tem opredelil politi~no znanost dana{njega dne, geopolitiko v smislu realne Zemlje, fiziopolitiko v ta{nem smislu, da bodo institucije, ki si jih bodo omislile skupine, odtlej odvisne od izrecnih pogodb, ki jih bodo podpisale z naravnim svetom, ki nikoli ve~ ne bo na{a dobrina, ne zasebna ne skupna, ampak odtlej na{ simbiont. Zgodovina, spet Naj jo mislimo {e tako mitsko, dru‘bena pogodba torej zaznamuje za~etek dru‘b. Zaradi tak{nih ali druga~nih pritiskov so se nekateri ljudje nekega dne odlo~ili ‘iveti skupaj in so se zdru‘ili: od takrat ne moremo ve~ drug brez drugega. Kdaj, kako, zakaj je bila ta pogodba - ali ni bila - podpisana, ne vemo in verjetno nikoli ne bomo vedeli. Pa saj ni pomembno. Od tega pravlji~nega ~asa smo mno‘ili pogodbe pravnega tipa. Ne moremo ugotoviti, ali so bile zastavljene po vzoru prve ali pa si, nasprotno, umislek izvirnika predstavljamo izhajajo~ iz modela uveljavljenih pogodb, ki jih je utrdilo na{e pravo. Pa tudi to ni pomembno. Toda genialnost teh prav je v tem, da so razmejevala in {e zdaj razmejujejo predmete, ki jih je po njihovem mogo~e dodeliti subjektom, ki so jih ona definirala. Predstavljamo si, da je dru‘bena pogodba preprosto poveza­la le gole posameznike, medtem ko naj bi jih pravo, ker se ukvarja s pravdami in priznava obstoj stvari, vpeljalo kot integralne dele dru‘be in jo torej stabiliziralo tako, da je nes­tanovitne subjekte in njihove labilne odnose obremenilo s te‘kimi predmeti. Ni ~love{ke skupnosti brez stvari; odnosi med ljudmi potekajo prek stvari, na{i odnosi do stvari potekajo skozi ljudi: to je nekoliko bolj stabilen prostor, ki ga opisuje pravo. V~asih si predstavljam, da je bil prvi predmet prava vrv, vez, tista, ki jo v izrazih obveznosti in zveze beremo le abstraktno, bolj konkretno pa v navezanosti, vrvici, ki materializira na{e odnose in spreminja na{a razmerja v stvari; ~e na{i odnosi nihajo, jih ta utrditev ustali. Da bi {e bolj stabilizirala predmete, se je ob datumih, ki jih zdaj poznamo, po zgledu teh pogodb zdru‘ila nova skupnost. Pogodba znanstvene resnice sintetizira izklju~no intersubjektivno dru‘beno pogodbo neprestanega vzajemnega nadzorovanja in strinjanja v realnem ~asu glede tega, kaj je treba re~i in narediti, ter eno, zares pravno pogodbo o definiciji nekaterih predmetov, o omejitvi pristojnosti, postopkih izku{enj in analiti~nem podeljevanju lastnine. Tako stvari postopoma zapustijo mre‘o na{ih razmerij in dose‘ejo samostojnost; resnica zahteva, da o njih govorimo, kot da nas ne bi bilo tam. Od svojega nastanka znanost nelo~ljivo povezuje skupnost in svet, dogovor in predmet dogovora. Pogodbeni akt zbere te tri tipe zdru‘evanja, globalno kolektivnega za dru‘beno pogodbo, razpr{enega v tiso~e podskupin s pomo~jo tiso~ razli~ic prava, hkrati lokalnega in globalnega, ko gre za znanost, toda lo~i jih odnos do stvari. Povsem odsoten v prvem, kot v dru‘benih vedah, svet po~asi prodira v kolektivne odlo~itve: prek vzrokov, ki so postali stvari, nato prek vzro~nosti stvari samih. V osr~je kolektivnega vstopa le ko{~ek za ko{~kom. Za koliko malo{tevilnih filozofij ‘ivi kolektivno v globalnem svetu? Z naravno pogodbo odslej razumem predvsem priznavanje, prav metafizi~no priznavanje vsake skupnosti, da ‘ivi in dela v istem globalnem svetu kot vse druge; ne le vsake politi~ne skupnosti, povezane z isto dru‘beno pogodbo, temve~ katere­koli skupnosti, voja{ke, trgovske, verske, industrijske..., povez­ane s pravno pogodbo, pa tudi strokovne skupnosti, ki jo ve‘e znanstvena pogodba. To imenujem naravna metafizi~na pogod­ba, ker presega navadne omejitve razli~nih lokalnih posebnosti in {e posebej fizike. Je hkrati globalna in dru‘bena pogodba in jo vpeljuje v svet ter hkrati svetovna in znanstvena pogodba in jo vpeljuje v zgodovino. Naravna pogodba, ki je virtualna in nepodpisana, tako kot prvi dve, saj je o~itno, da veliki temeljni sporazumi ostajajo neizre~eni, priznava ravnote‘je med na{o sedanjo mo~jo in silami sveta. Tako kot je dru‘bena pogodba uveljavljala nekak{no enakost med ~love{kimi podpisniki sporazuma, kot so razli~ne pravne pogodbe sku{ale uravnote‘iti razli~ne interese, tako kot sku{a znanstvena pogodba razumsko obdelati infor­macijo, ki jo dobi, tako naravna pogodba najprej priznava novo enakost med mo~jo na{ih globalnih posredovanj in med global­nostjo sveta. Stvar, ki stabilizira na{e odnose, ali tista, ki jo meri znanost, ostaja lokalna, razrezana, omejena; dolo~ata jo pravo in fizika. Danes pa raste do razse‘nosti Zemlje. Navsezadnje znanstveni pogodbi o resnici genialno uspeva, da nas postavi na stali{~e predmeta, tako kot so nas druge pogodbe s pomo~jo svojih obveznosti nekako postavile v ko‘o drugih partnerjev sporazuma. Naravna pogodba nas napeljuje k preu~evanju stali{~a sveta v njegovi celovitosti. Vsaka pogodba ustvari skupino povezav, katerih mre‘a kanonizira razmerja; danes se narava definira s pomo~jo skupine razmerij, katerih mre‘a povezuje celotno Zemljo; naravna pogodba oboje povezuje v mre‘o. Naravna pogodba Religiozno Neprestano pozabljamo na nenavadne obrede, ki so jih opra­vljali duhovniki v tema~nih in skrivnih prostorih, kjer so v samoti obla~ili kip boga, ga okra{evali, ~edili, ga dvigovali in nosili na zrak, mu pripravljali obroke in mu nenehno govorili, in to vsak dan in vse no~i, ob zori in mraku, ko sta sonce in senca dose­gla zenit. Ali so se bali, da bi en sam postanek v tem nepresta­nem, neskon~nem pogovoru spro‘il neznanske posledice? Zaradi svoje pozabljivosti mislimo, da so ob~udovali boga ali boginjo, izdelana iz kamna ali lesa; ne, besedo so dali stvari sami, marmorju ali bronu, tako da so jima podelili videz ~love{kega telesa, opremljenega z glasom. Praznovali so torej svojo pogodbo s svetom. Prav tako pozabljamo, zakaj so se benediktinci zbujali pred zoro in peli jutranjice in hvalnice, prime, terce, sekste, ali pa prelo‘ili svoj spanec pozno v no~, da so lahko peli psalme, ve~ernice. Ne spominjamo se ve~ nujnosti molitev niti nepres­tanih obredov. In vendar nedale~ od nas, trapisti in karmeliti {e vedno brez oddiha opravljajo bo‘jo slu‘bo. ^asu ne sledijo, ampak ga podpirajo. Njihova ramena in glasovi, svetopisemski molitveni stihi nosijo minute in minute v krhkem trajanju, ki bi se brez njih zdrobilo. In po drugi strani, kdo bi nas lahko prepri~al o odsotnosti vrzeli v ~asovnih nitih ali povr{inah? Penelopa dneve in no~i ni pustila svojega tkanja. Tako vera elemente ~asa obnavlja, napolnjuje, ve‘e, zdru‘uje, zbira, povezuje, prevezuje, prebira ali poje. Beseda religija pomeni to~no ta potek, ta pregled ali to podalj{anje, katerega nasprotje se imenuje nebri‘nost, tista, ki ne neha pozabljati teh nenavadnih ravnanj in besed. U~enjaki pravijo, da bi lahko imela beseda religija dva vira ali izvora. Po prvem naj bi izhajala iz latinskega glagola relier. Ali nas med seboj povezuje, zagotavlja vez tega sveta s kakim drugim? Po drugem izvoru, bolj verjetnem, nezanesljivem, a sorodnem prej{njemu, naj bi pomenila zdru‘evati, zbrati, dvigni­ti, pregledati ali ponovno prebrati. Toda nikoli ne povedo, kako veli~astno besedo ponuja jezik nasproti religioznemu, da bi ga zanikal: nebri‘nost. Kdor nima vere, se ne sme razglasiti za ateista ali brezvernega, ampak za nebri‘nega. Pojem nebri‘nosti pomaga razumeti na{ ~as. V ~asu Egipta, Gr~ije ali Palestine so po mojem mnenju predniki ~as podpirali, kot bi se bali morebitnih vrzeli. Danes pa se bojimo katastrof v tkivu zra~nega ovoja, ki ne zagotavlja ~asa, pa~ pa vreme. Kot duhovniki niso nikoli prenehali, ves dan so povezovali, zdru‘evali, zbirali, pregledovali. Kaj pa ~e po naklju~ju ~love{ka zgodovina in tradicija obstajata le, ker ljudje ves ~as niso prenehali krpati ~asa? Absolutno re~eno, modernost se ne briga. Ne ve, ne more, niti no~e ne misliti ne delovati globalno, ~asovno ali prostorsko. Z izkju~no dru‘benimi pogodbami smo opustili vez, ki nas povezuje s svetom, tisto, ki ve‘e ~as, ki te~e in mine, z vreme­nom, tisto, ki povezuje dru‘bene in univerzalne vede, zgodovi­no in geografijo, pravo in naravo, politiko in fiziko, vez, ki naslavlja na{e govorjenje na neme, pasivne, ~udne stvari, ki so zaradi na{ega pretiravanja spet povzdignile glas, opozorile na svojo navzo~nost, dejavnost, svetlobo. Do njih ne moremo biti ve~ nebri‘ni. Ali smo lahko v nemirnem pri~akovanju drugega potopa privr‘enci skrbne religije sveta? Nekateri organizmi so, tako pravijo, izginili z zemeljskega povr{ja zaradi svoje neverjetne velikosti. [e vedno nas presene~a, da so najve~je stvari najbolj {ibke, kot vsa Zemlja, kot ^lovek v megalopolu ali Vsepri~ujo~i, naposled Bog. Filozofija, ki se je dolgo ubadala s smrtjo teh tako krhkih veli~in, se danes zateka k podrobnostim, ki ji dajejo varnost. S katerimi vestnimi rameni podpreti to ogromno in po~eno nebo, za katerega se ‘e drugi~ v dolgi zgodovini bojimo, da nam bo padlo na glavo? Ljubezen Brez ljubezni ni vezi in povezanosti. Kon~no dvakrat dva zakona. Ljubite se med seboj, to je na{ prvi zakon. Noben drug nas ni znal ne mogel dva tiso~ let, vsaj v redkih trenutkih, odvrniti od pekla na zemlji. Ta pogodbena obveznost se lo~i na lokalni zakon, ki od nas zahteva, da ljubimo svojega bli‘njega, in na globalni zakon, ki terja, da ljubimo vsaj ~love{tvo, ~e ‘e ne verjamemo v enega Boga. Ti dve zapovedi je mogo~e lo~iti samo za ceno sovra{tva. Ljubiti le svoje bli‘nje in sebi enake vodi v nastanek skupine, sekte, razbojni{tva in rasizma; ljubiti vse ljudi in izkori{~ati svoje bli‘nje je pogosta zlaganost moralisti~nih pridigarjev. Ta prvi zakon mol~i o gorah in jezerih, saj govori ljudem o ljudeh, kot da sveta ne bi bilo. In tu je torej drugi zakon, ki nas zavezuje ljubezni do sveta. Ta pogodbena obveznost se lo~i na tisti stari lokalni zakon, ki nas navezuje na zemljo, v kateri po~ivajo na{i predniki, in na nov globalni zakon, ki ga, kolikor vem, ni napisal {e noben zakonodajalec in ki od nas zahteva univerzalno ljubezen do fizi~ne Zemlje. Ti dve zapovedi je mogo~e lo~iti samo za ceno sovra{tva. Ljubiti vso Zemljo in pri tem pusto{iti okolico je pogosta Naravna pogodba zlaganost moralistov, ki omejujejo zakon na ljudi in govorico, ki jo uporabljajo in obvladajo; ljubiti le svojo zemljo zaradi pripad­nostnih strasti pelje k nepopravljivim vojnam. V~asih smo znali ljubiti bli‘njega, pogosto zemljo, ste‘ka smo se nau~ili ljubiti ~love{tvo, neko~ tako abstraktno, ki pa ga zdaj vse pogosteje sre~ujemo, in zdaj se moramo nau~iti ljubiti in {iriti ljubezen do sveta, do na{e Zemlje, ki jo odslej lahko opazujemo v celoti. Ljubiti na{a dva o~eta, naravnega in ~love{kega, zemljo in bli‘njega; ljubiti ~love{tvo, na{o ~love{ko mater in na{o naravno mater, Zemljo. Ta dvakrat dva zakona je mogo~e lo~iti samo za ceno sovra{tva. Da bi ubranili zemljo, smo napadali, sovra‘ili in ubijali toliko ljudi, da so nekateri med njimi verjeli, da ti pomori vle~ejo zgodovino. Po drugi strani smo za obrambo ali napad na druge ljudi brez premisleka pusto{ili pokrajino in zdaj se pripravljamo na uni~enje vse Zemlje. Dve pogodbeni ob­veznosti, dru‘bena in naravna, sta torej solidarni, kot je solidar­na ta, ki povezuje ljudi s svetom in svet z njimi. Ta dva zakona sta torej en sam, ki se me{a s pravi~nostjo, hkrati ~love{ko in naravno, in ki hkrati od vseh zahtevata, naj iz lokalnega preidejo h globalnemu, sta te‘ka in slabo za~rtana pot, po kateri pa moramo kreniti. Nikoli ne pozabi kraja, iz katerega krene{, toda pusti ga in se pridru‘i univerzalnemu. Ljubi vez, ki povezuje tvojo zemljo in Zemljo in ki prina{a podobnost med bli‘njim in tujim. Mir s prijatelji oblik in sinovi Zemlje, s tistimi, ki se navezu­jejo na zemljo, in tistimi, ki izrekajo zakon, mir z lo~enimi brati, idealisti govorice in realisti stvari samih, in naj se ljubijo. Ni drugega realnega, kot je ljubezen, in ne drugega zakona, kot je njen. Prevedla Tanja Lesni~ar-Pu~ko POPIZMI “sedemdeseta leta” krogih dominantne angloameri{ke kritike ob- Uvodna zastavitev se‘nej{e in bolj poglobljeno pisanje o popularni Zanimivo je, da na tleh nekdanje Jugoslavije glasbi ‘e dolgo ~asa za enega osnovnih kriteri­ni nastalo niti eno obse‘nej{e delo, ki bi se jev za prestop v kasto “tehtnej{ih avtorjev”. spopadlo s {irino angloameri{kega popularno-Najve~ angloameri{ke literature, ki se lote­glasbenega dogajanja od za~etkov rock’n’rolla va zgodovine popularne glasbe, je nastalo v pa do prelomov v sedemdesetih in osemdese-sedemdesetih letih, v ~asu njene prve ostrej{e tih letih, kljub mo~nim in ustvarjalnim popular-krize. Kakor da bi sku{ali takratni avtorji s noglasbenokriti{kim okoljem v Ljubljani, Zagre-pisanjem o preteklosti odpirati nove poti v sle­bu, Sarajevu in Beogradu. Kakor da bi te prista-pih ulicah zasidrani sedanjosti. Zato pa je pre­le na eksoti~no provincialno vlogo, saj velja v cej bolj skopo kriti{ko pisanje o naslednjih Sedemdeseta leta so pometla likih rock festivalov. Idili~no podo- DATUMI, z ve~ino zasedb, ki so zaslovele v bo te posebne oblike dru`enja neke {estdesetih letih. Za~etek novega generacije je zabrisal tragi~en do­desetletja je zaznamovalo ve~ tra-godek na koncer tu skupine The KI SO gi~nih dogodkov - umrli so JIMI Rolling Stones v Altamontu (1969), HENDRIX, JANIS JOPLIN, JIM na katerem je tragi~no kon~al Me- ZAZNAMOVALI MORRISON, raz{li so se ~lani sku-redith Hunter. Dogodek je ohranjen pine THE BEATLES itd. Z njimi so na filmskem traku - vidimo ga v fil­se poslovili veliki “uporniki”, najbolj mu Gimme Shelter. POPGLASBENA vidni idoli hippie generacije, gene-Nekoliko bolj neopazno so se racije, ki se je poimenovala “otroci poslovili blues glasbeniki SLIMSEDEMDESETA cvetja”. Kon~alo se je obdobje ve-HARPO, EARL HOOKER (oba dvajsetih letih popular­ glasbe (punkerska, te`­ne glasbe. Najve~ knjig kometalna, “umetni{ka”, se ukvarja samo z eno alternativna, dancefloor) od njenih mnogih oblik in z njimi ve~ zgodovin -s fenomenom punka popularne glasbe, ki so in njegovih predhodni­ med sabo v navzkri`ju kov, z zgodovino reggae- in so omejene v svojem ja, s “pravim” rockom, z kriti{kem bolj{evizmu. “umetni{ko” rockovsko Tista redka dela, ki se produkcijo,... Zdi se, da sku{ajo pluralisti~no ali so se popularnoglasbeni eklekti~no spopasti s publicisti zbali plavanja celotno {irino popular­po nevarnih oceanih po-noglasbene ponudbe ti- pular noglasbene pro­dukcije po smrti Hendrixa in Beatlov, ki se je naenkrat ne da ve~ opredeljevati s para­metri vsevednih petdesetih in predvsem rockovskih {estde­setih let, saj se tudi ti v se­demdesetih letih izka`ejo za skrajno neto~ne in celo za sfrizirane. Zgodovine popu­lar ne glasbe petdesetih in {estdesetih let izpostavljajo dokaj identi~en razvojni lok te glasbe od rock’n’rolla do progresivnega rocka, pri ~e­mer se skoraj brez izjeme naslanjajo na dogmo o nujni stalni evoluciji rocka v novo umetnost. V sedemdesetih letih ta njihova dogma ne zdr`i ve~. Pojavi se ve~ inter­pretacij preteklosti popularne 1970) in BIG MAYBELLE (1972), slovita pevka MAHALIA JACK­SON (1972), velikan jazzovske glasbe DUKE ELLINGTON (1974), T-BONE WALKER in CANNON­BALL ADDERLY (1975), HOW­LIN’ WOLF, PAUL KOSSOFF, GARY THAIN (vsi 1976), KEITH MOON in JACQUES BREL (1978), CHARLES MINGUS (1979) in mnogi drugi. Zaradi tega izguba ni bila ni~ manj{a, saj so to bili glas-beniki velikega formata, ki so za­znamovali ve~ desetletij glasbene­ga razvoja. Hkrati s tem je nastajal nov “tip” glasbenih idolov, ki so bili na­rejeni po meri glasbene industrije. Nastala je nova industrijska pano­ga, ki je izrazno mo~ rockovske glasbe spremenila v {tevilke in in­dekse. Glasbene lestvice, {e pose­bej tista v ameri{kem tedniku Bill­board - imenujejo jo tudi “glasbena stega ~asa, v njej pra­viloma potonejo, saj naj­ve~krat niso sposobna opra­viti prepotrebne selekcije gra­diva, ki jim je na voljo. @e ko sem se lotil posta­vljanja prvih okvirov knjige o zgodovini popularne glasbe (ta naj bi v nekaj mesecih iz­{la pri Znanstvenem in pu­blicisti~nem sredi{~u v Lju­bljani), sem se zavedal izzi­vov, ki jih skrivajo sedemde­seta leta. Moje izhodi{~e pri raziskovanju tega obdobja je bilo: sedemdeseta leta so puzzle, sestavljanka iz jasno razvidnih in med sabo pre­pletenih ko{~kov. Zanimivo si je ogledati predvsem njiho­vo prepletenost in so~asnost. Tako zame nikakor ni nepo­ biblija” - so dolo~ale tr`no vrednost skupin in posameznikov. Glasbena industrija je prines­la nov na~in razmi{ljanja - pojavili so se globalni prijemi. Izidi plo{~ so bili usklajeni po vsem svetu. Na~r­tovali so jih najbolj{i poznavalci potro{ni{kih navad. Glasbenikom so vsilili ritem, ki velja {e danes - okoli bo`i~a vas bo­do zasuli z novimi plo{~ami, potem boste imeli mir do marca ali aprila, Puzzle z nalepko “sedemdeseta leta” membno naklju~je, da skoraj med rockovske nesmrtnike. ob istem ~asu (konec leta V letu 1971 so se “hvale‘no 1975 in za~etek leta 1976) izi­ umrlim” pridru‘ili {e Peter, dejo prve uspe{ne plo{~e sku- Paul & Mary ter Jim Morri­pine Queen, Abbe, disca ter son, obenem pa so takrat prvenec Ramonesov. Inter­ prvi infarkt do‘iveli tudi Cre­pretacija in selekcija pre­ edence Clearwater Revival pletenosti in so~asnosti pa ter Jefferson Airplane. Raz­morata ostati v domeni avtor­ padlim ameri{kim zasedbam ja, ki ponovno pi{e samo eno so se z druge strani Atlantika od mo‘nih zgodovin. pridru‘ili {e Beatli. Kje lahko i{~emo osnov­ ne razloge za presenetljivo hitro kataklizmo svete Kali­ fornije in njenih sopotnikov? Uboj mladega ~r nca na Streets of Fire Predvsem v dejstvu, da je odprtem koncertu Rolling ve~ina od zgoraj omenjenih Stonesov v kalifornijskem Al­ imen pristala na mite o svo­tamontu decembra 1969 je jem umetni{kem poslanstvu, kruto zaklju~il visoke polete ki so jih {irili novinarji in po­ameri{ke generacije las in slovne‘i po velikih diskograf­ljubezni. Streznitev, ki mu je skih hi{ah, pa ~eprav so ime­sledila, je bila {e tr{a. Prav la v prvi vrsti trdno rasno ali na za~etku sedemdesetih let folk hrbtenico. Tako so se si­je izbruhnila v mladi ameri{ki lila z na~ini ustvarjanja, ki popularni glasbi z belsko na­ jim niso bili pisani na ko‘o. lepko huda kriza. Njeni he- Obenem je generacija cvetja, roji iz druge polovice {est­ v letih katere so omenjeni iz­desetih let so mno‘i~no izgi-vajalci dozoreli, nezadr‘no njali z odrov. Leta 1970 je kon-drsela v prepad mladostni{ke ~alo s kariero kar pet imen iz Montereya. Mamas & Papas ter Simon & Garfunkel so razpadli, Al Wilson (Canned Heat), Jimi Hendrix ter Janis Joplin pa so se dru‘no, v obdobju enega meseca, preselili mode, tako da so na koncu od vsega njenega zaleta ostali samo {e srednje prepri~ljivi reklamni napisi po izlo‘bah trgovin z eksoti~nimi obla~ili in di{avami. Ladja je po­tonila. temu pa sledi nekaj koncer tnih Dodatne zaslu‘ke pa so iskali visni izvajalci pa so po~asi in zane­plo{~ v poletnih mesecih, ki zvabijo v povezavah z veliki firmami, ki so sljivo izumirali. mno‘ice na velike poletne turneje. postale sponzorji turnej. Proizvajal-Vse tja do druge polovice se-Ko zmanjka novih idej, ali takrat ko ci pija~, cigaret, glasbenih in{tru-demdesetih let smo bili pri~a glas­izvajalec zamenja gramofonsko mentov ipd. so na{li nov na~in og-benemu zati{ju. Skupine in posa­hi{o, lahko z veliko natan~nostjo la{evanja. Najbolj agresivni sta bili mezniki so se naslanjali na znane predvidimo izid zbirke uspe{nic. ... proizvajalki cola pija~ - Coca Cola obrazce. V drugi polovici pa so se Turneje “velikih” skupin so po-in Pepsi Cola, ki sta med seboj tek-za~ele dogajati nove, povsem dru­stale svetovne turneje. Le-te so bolj movali v “lovu” na velika imena ga~ne re~i. Kar naenkrat se je za­podobne natan~nim voja{kim ope-rock glasbe. zdelo, da so ples in disco klubi naj­racijam kot turnejam rockovskih Le najve~ji so uspeli ohraniti bolj primeren na~in za beg iz sive skupin. ve~jo samostojnost. Povsem neod-sedanjosti. V glasbi je prevladal Kdo ne potrebuje mostu prek vrtin~astih voda? Slike z razstave Mitom o rocku kot o novi, revolucionarni {oli glasbene umetnosti so najbolj temeljito podlegli mladi pripadniki britan­skega popularnoglasbe­nega podzemlja s konca {estdesetih. Ameri{ki pre­‘iveli “progresivni” ro­ckerji so jih jemali z re­zervo in jih razumeli v prvi vrsti kot uporabno sredstvo iz priro~nega kompleta za medijsko propagando, saj jih {e ve­dno niso zanimali odri hermeti~nih, s klasi~no glasbo obremenjenih grobnic, pred katere bi bilo posajeno spodobno glasbeno ob~instvo. Za bolj pretenciozne med njimi je bil kon~ni cilj umestitev ob bok jazz­ovskih in bluesovskih velikanov. Tako je bila temeljna hiba pre‘ivelih ameri{kih progresivcev v sedemdesetih letih predvsem pretirani prag­matizem, prilagajanje spreminjajo~emu se oku­su ob~instva za vsako ceno. Zato pa so se bili takratni mladi britanski glasbeniki takoj pripravljeni prepoznati kot Mahlerji, Chopini in Liszti druge polovice dvaj­setega stoletja. Za njihovo umetni{ko blaznost je bil najbolj zaslu‘en art college. Razumljivo je, da je prodor mitologij, ki so jih o rocku sredi {estdesetih let skonstruirali britanski glasbeni poslovne‘i ter novinarji, najbolj odmeval med tistimi krogi nove generacije mladih rockerjev, ki so obiskovali “ustvarjalno” {olo. Ob tem so glasbenikom zavrtele glave tudi novice o veli­kih prelomih v Kaliforniji, kjer naj bi se v so­se{~ini Allena Ginsberga ~ez no~ rodila popu­larnoglasbena ina~ica beat poezije in kjer naj bi producenta Brian Wilson ter Phil Spector na svojih plo{~ah izdajala prave male novodobne simfoni~ne miniature. Tudi o kvalitetah rock pesnika Boba Dylana ni bilo nobenih dvomov. ritem, uveljavile so se podalj{ane stavile znane obrazce na glavo. za~etku osemdesetih let in jo pone­(maksi ali disco) verzije skladb. Glasba se je ponovno kondenzira-sli vse tja v devetdeseta leta. Enoli~ni ritmi so spravili v gibanje la v kratke dve- do triminutne sklad-Na naslednji straneh so nani­celo generacijo najstnikov. Zdelo be, pre‘emala pa sta jih jeza in ag-zani prelomni datumi, ki so - vsaj se je, da je ves svet v transu. resivnost. Skoraj isto~asno s SEX po mojem mnenju - imeli globji Na klasi~nem rock prizori{~u PISTOLS,THE JAM, THE STRAN-vpliv na glasbenem podro~ju, hkra­je izstopal BRUCE SPRINGS-GLERS, THE CLASH, TELEVI-ti s tem pa tudi na ‘ivljenje dolo~e-TEEN, novi idol ameri{ke mladine. SION, THE RAMONES, XTC idr. ne generacije. V Angliji pa se je pojavila nova ob-so se pojavili glasbeniki tipa ELVIS lika upora proti vsemu, proti dru‘bi, COSTELLO, TALKING HEADS, proti glasbeni industriji... pojavile GRAHAM PARKER ali THE PO-so se prve punk zasedbe, ki so po-LICE, ki so prevzeli plamenico na Emerson, Lake & Palmer - ena od superskupin sedemdesetih, ki je klasi~no glasbo predelovala z elektronskimi instrumenti. Kon~no je nastopil ~as, da se novodobnih pro­gresivnih umetnin lotijo tudi Angle‘i. Ti naj bi imeli celo prednost pred barbarskimi Ameri~a­ni, saj je umetnost z vso svojo bogato tradicijo doma v Evropi. Britanski elektri~ni orkestri so se napotili v bla‘ene vi{ave umetni{ke nesmrtnosti po ve~ poteh: preko poletov lokalne psihedelije (Pink Floyd, Tyrannosaurus Rex), s poskusi fuzij roc­ka ter klasike (Nice, Emerson, Lake & Palmer, Yes, Rick Wakeman pa celo Procol Harum in Deep Purple) ter skozi dvorane eklekti~nega art-rocka s poudarjenim avantgardisti~nim pred­znakom (King Crimson, Jethro Tull, Genesis, David Bowie). Temne strani premnogih Dark Side of the Moon Ko si dvajset let pozneje ponovno preposlu­{amo temeljne izdelke najbolj razvpitih veli­kanov britanske progresivne glasbe, nam je njihova veli~astnost {e nekajkrat bolj simptoma­ti~na, kot je bila sredi sedemdesetih let. Tako razvpita The Dark Side of The Moon (1972), najve~ji bestseller progresivnega rocka (s svoji­mi 20 milijoni izvodov je verjetno {e vedno naj­bolje prodajana rock plo{~a) {e zdale~ ni ena 1970 17. januar - V Londonu je bila otvoritev razstave eroti~nih litogra­fij, ki jo je njen avtor - JOHN LEN­NON - poimenoval Bag One. Dva dni pozneje je policija razstavo za­prla in zaplenila osem del (zaradi “obscenosti”). velikih klasik popularne glasbe, ki kar iz‘areva­jo ustvarjalno energijo. Je le rutinski izdelek eki­pe dobro podkovanih profesionalcev, skupine Pink Floyd, psihedeli~nih “umetnikov” s konca {estdesetih let, progresivcev, ki obvladajo svo­jo obrt. Prvi poudarek plo{~e je na tehnolo{kih novostih. Tako je bila eden prvih (in zadnjih) odmevnih kvadrofonskih izdelkov. Posnetki glasbe na njej so kon~ni domet takratne hi-fi tehnike. Ob tem pa nima nobenega pravega obraza. The Dark Side of The Moon sledi re­ceptu lepljenk acid-rock skupin in podobno ni­za razli~ne zvo~ne obrazce s konca {estdesetih in za~etka sedemdesetih let. Psihedelijo sku{a podpreti predvsem s soulom. Vseeno pa svoje ~rnske vire pre~isti do tak{ne mere, da jih steri- 25. januar -YOKO ONO in 21. februar lizira. Podobne luknje zijajo v njeni Veliki temi, klju~nem pogoju za vstop v takrat presti‘no ka­ sto ustvarjalcev konceptualnih albumov. Posa­ mezna besedila se (“alternativci” z za~etka se­ demdesetih let so jih takoreko~ posvojili) ‘alost­ no ‘ogajo z neprepri~ljivim, prozornim eksi­ stencializmom iz srednje{olskih glasil. [e bolj sporni so bili postopki progresivnih skupin, ki so sku{ale rock glasbo direktno spo­ jiti s klasiko. Do prvih takih poskusov je pri{lo ‘e sredi {estdesetih let po zaslugi Yardbirds ter Procol Harum. Dale~ najbolj agresivne “klasi­ ~ne” sinteze so se lotili Nice, predvsem njihov klaviaturist Keith Emerson, ki je svoje poigra­ vanje s klubskim bluesom ter kavarni{kim jaz­ zom redno kronal tudi s citati iz klasi~ne litera­ ture. Emerson je svoje mrcvarjenje klasike na­ daljeval v superskupini Emerson, Lake & Pal­ mer, ki jo je oblikoval kot trio po zgledu Cream ter Jimi Hendrix Experience. Privo{~il si je Bar­ toka, Musorgskega in Jana~ka, v ~asu njenega zatona v obdobju punka pa je poskrbel celo za svoj klavirski koncert. V prvi polovici sedemde­ setih let so se Emerson, Lake & Palmer s svo­ jo uspe{nostjo brez te‘av kosali z najve~jimi imeni takratnega progresivnega rocka. Pohvalili so se lahko tudi z eno takratnih najve~jih kon­ certnih oprem. Njihova godba je bila, podobno kot zvoki konkurence, tehni~no izpiljena in bombasti~na, a brez posebne domi{ljije in hu­ morja. Predvsem agresivni klaviaturist Keith Emerson je znal s svojo skladovnico glasbil do­ bro vle~i za nos takratno rock publiko. Ta je pobo‘no ~astila njegovo {iroko znanje in vrhun­ sko tehniko ter ni znala spregledati, da se je -SIMON AND NOBS, ker jim je gospa Eva Von JOHN LENNON sta si obrila glavi GARFUNKEL sta se uvrstila na Zeppelin zagrozila s to‘bo, ~e bo­in oznanila prvo leto leto novega vrh angle{ke top lestvice z veliko do na Danskem uporabili njeno dru­{tetja (Year One). plo{~o Bridge Over Troubled Wa-‘insko ime. 14. februar - Skupina THE ter. Na lestvici sta ostala kar 303 10. april - SkupinaTHE BEAT­WHO je nastopila na univerzi v tedne, kar je izjemen uspeh, saj se LES je zaradi sporov v skupini pre-Leedsu. Nastop so posneli za kon-samo {tiri velike plo{~e lahko po-stavila izid velike plo{~e Let It Be. certni album Live At Leeds, ki za-hvalijo z dalj{im sta‘em na lestvi-PAUL McCARTNEY je izjavil, da bo gotovo sodi na polico vsakega dis-ci. zapustil skupino in da nikoli ve~ ne kofila. Na njej najdemo odli~no 28. februar - Skupina LED bodo nastopili skupaj. Paul je dr‘al priredbo skladbe Summer time ZEPPELIN je imela koncert v Co-besedo. Beatli niso nikoli ve~ nas-Blues. penhagnu. Nastopili so kot THE topili skupaj in to kljub temu, da so Puzzle z nalepko “sedemdeseta leta” predhodnik new agea. Old­trenutkih dvigniti nad raven uspel njen heroj le v redkih field je bil ob njenem izidu solidnih barskih pianistov z star le dvajset let. Tako so jo opravljeno srednjo glasbeno takratni progresivni rock novi­{olo in osnovno zalogo rutin­ narji razbobnali kot nov do­skih blues in boogie-woogie kaz, da se rock po~asi spremi­fraz in poceni trikov. “Najhi­ nja v novo umetnost. Pri tem trej{i klaviaturist na svetu” se je Tubular Bells le simpati­je sku{al dolga leta na odru ~na, na trenutke dovolj sve`a, postavljati ob bok Jimiju Hen- v folku zakoreninjena, drugi~ drixu (prav tako se je spravljal pa nestabilno okra{ena zvo~­na svoje glasbilo, ga uni~eval na kulisa, najprimernej{a za in iz njega izvabljal feedback), glasbeno opremo plesne upri­pri ~emer je do danes ohranil zoritve ali filma. Tako ni ni~ le ugled sejemskega rokohitr-~udnega, da je bil za njen ve­ca. liki tr`ni uspeh najbolj zaslu-Razumljivo je, da je v ~asu razmaha “umet-`en prav film, grozljivka Izganjalec hudi~a, v ni{kega” rocka nastala mno`ica novih neod-{pici katere se je pojavila njena nosilna tema. visnih zalo`b, ki so se ukvarjale izklju~no “s V takratnem glasbenem tisku na dolgo in na sve`imi, kreativnimi snovanji v popularni glas-{iroko razbobnane stvaritve britanskih “velika­bi”. Dale~ najve~ uspeha med njimi je imela nov” progresivnega rocka sedemdesetih let so zalo`ba Virgin, ki je nastala leta 1973 iz london-najpogosteje dosegle le raven srednje solidnih ske alternativne trgovine s plo{~ami. Njena izdelkov (ponavadi prezrtih) avtorjev filmske ali skrajno uspe{na zgodnja leta so bila zasluga scenske glasbe. Njihova visoka umetnost se je razprodanih plo{~ enega samega glasbenika. dvajset let pozneje izkazala za povpre~no sound-Mladi multiinstrumentalist Mike Oldfield je prve track obrt. Ta ugotovitev nam pojasni tudi dej­glasbeni{ke izku{nje nabiral znotraj angle{ke stvo, da so si mnogi najpopularnej{i progresivni folk scene, `e konec {estdesetih let pa je tr~il izvajalci utrli pot na lestvice popularnosti prav s tudi ob avantgardisti~na okolja, ki so zagovarja-pomo~jo filma (Pink Floyd in To~ka Zabriskie, la progresivno fuzijo. Rezultat stikov z njimi je Mike Oldfield in Izganjalec hudi~a) in da se jih bila njegova prva uspe{na velika plo{~a Tubu-je ve~ina v letih svojega zatona pospe{eno lo­lar Bells (1973), ki jo je posnel skoraj sam, s tila pisanja soundtrackov (Keith Emerson, Rick celo kopico glasbil. Petdesetminutna skladba na Wakeman (Lizstomanija), Mike Oldfield (Polja njej je nihala med psihedelijo, folkom in mini-smrti). Hkrati so lahko “umetni{ki” projekti na malizmom in je za mnoge avtorje pomemben odru uspeli le ob bogatih scenskih pripomo~kih jim ponujali ogromne vsote - do 30 videti njegovega “ti~a”, je organi-WORLD OF ARTHUR BROWN in milijonov dolarjev. zator koncer ta izklopil elektri~ni ATOMIC ROOSTER. Istega dne je kitarist PETER tok. Njihova glasba je postala izhodi-GREEN povedal, da zapu{~a sku-11. april - Ustanovljena je bila {~e za vse t.i. simfo-rock zasedbe. pino FLEETWOOD MAC. Po nje-super zasedba EMERSON, LAKE 17. april -PAUL McCARTNEY govem odhodu se je skupina vse AND PALMER. Vsi trije ~lani so je izdal prvi solo album McCart­bolj oddaljevala od blues korenin, imeli za seboj bogate glasbene iz-ney. Vse instrumente je igral sam. hkrati pa so do`ivljali vse ve~ji ko-ku{nje. KEITH EMERSON je bil v 7. junij -THE WHO so izvedli mercialni uspeh. skupini THE NICE, GREG LAKE je rock opero Tommy na odru Metro- THE DOORS so imeli koncert bil v skupini KING CRIMSON, politanske Opere v New Yorku. v Bostonu. Ko je JIM MORRISON CARL PALMER pa je bil v zased-9. junij -BOB DYLAN je dobil vpra{al, ali kdo od navzo~ih ‘eli bah TUNDERBIRDS, CRAZY ~etrti ~astni doktorat za svoje glas- - od kulis, najnovej{ih svetlobnih re{itev in odr­skih kostumov ~lanov do radijsko vodenih letal, robotiziranih likov iz hollywoodskih grozljivk ter laserjev. Prozorni in duhamorni soundtrack britanskih elektri~nih orkestrov je bil skupaj z najstni{kimi pop oddajami na TV klju~ni pred­hodnik satelitskega video rocka. Metal guru in Ziggy Stardust Precej druga~no pot so ubrali tisti sovrstni­ki progresivnih “umetnikov” iz britanskih art collegeov, folk kafejev ter psihedeli~nih klubov, ki so psihedeli~no sceno in polete v neznano zamenjali za bolj premo~rtno popularnoglasbe­no kariero. Kljub dejstvu, da so obrnili hrbet mitom progresivnega rocka, svojih visoko estet­skih stali{~, ki so jih izoblikovali na umetni{kih {olah, niso spremenili in so prav tako na vsa­kem koraku izpostavljali svojo druga~nost od instantnih pop izvajalcev. Akusti~na glasba “al­ternativnih” Tyrannosaurus Rex se je sprva zgledovala po kalifornijski psihedeli~ni folk sce­ni. A Bolanove ambicije so segale precej vi{je od ugleda v takratnem britanskem podzemlju. Na nasvet svojega producenta je leta 1969 spre­menil naziv, zasedbo in glasbo skupine. Na no­vo rojeni T. Rex so bili ostra elektri~na rocker­ska zasedba, usmerjena prete`no na najstni{ko tr`i{~e. Med prvimi takratnimi skupinami je posegla po enostavnem ameri{kem boogieju, pri ~emer je bilo Bolanovo petje izrazito angle{ko. Ob izvrstni prodaji velikih plo{~ (kar tri po vrsti so zasedle sam vrh britanskih lestvic) sta predstavljali glavno oro`je T. Rex mala plo­{~a in televizija. Bolan je kot prvi britanski glas­benik po Stonesih spet za~el poudarjeno igrati na karte spolnosti. Izkoristil je svojo privla~no beno delovanje. Podelila mu ga je znana univerza Princeton. 13. junij - Ansambel THE BEATLES se je uvrstil na vrh top lestvice s pesmijo The Long And Winding Road. To je bila njihova dvajseta in hkrati zadnja uvrstitev na vrh ameri{ke top lestvice. 16. junij - Sponzorji najve~jega rock festivala v zgodovini popular-ne glasbe - festivala v WOOD­STOCKU - so objavili novico, da so z organizacijo koncer ta “pridelali” 1,2 milijona dolarjev izgube. 4. julij - Na radijskih valovih se je prvi~ predstavila oddaja AMERI­CAN TOP 40. Vodil jo je Casey Ka­sem. Oddaja je vplivala na genera­cije ameri{ke mladine in {e vedno sodi med najbolj poslu{ane radij­ske oddaje na svetu. Sedaj jo vodi DJ Shadoe Stevens. 1. avgust - V Londonu je bila premiera filma PERFORMANCE, v katerem igrajo naslovne vloge JAMES FOX, MICK JAGGER IN ANITA PALLENBERG. 25. avgust -ELTON JOHN je imel prvi koncert na oni strani “veli­ke lu`e”. Igral je v losangele{kem klubu The Troubadur. 26. avgust - Za~el se je {tiri­dnevni festival na otoku WIGHT (Isle Of Wight Pop Festival), na ka­terem se je zbralo okoli 500 tiso~ ljudi. Med nastopajo~imi so bili Puzzle z nalepko “sedemdeseta leta” zunanjost, med prvimi pogum­ skladbi Pink Floyd Astronomy no uporabil li~ilo in ble{~ice Domine. Na njegovo poznej­(ter s tem izzval val campa), {e po~etje sta najbolj vplivala natan~no na{tudiral svoj nas­ delo v skupini pantomimikov top in sku{al igrati na karte ter bivanje v New Yorku, med najstni{kih eroti~nih frustracij. katerim je naletel na Andya Taki so bili tudi dvoumni Warhola ter Louja Reeda. naslovi njegovih prelomnih Temeljna plo{~a zgodnje­malih plo{~: Ride A White ga Bowieja je The Rise And Swan, Hot Love ter Get It On The Fall of Ziggy Stardust (1970-71). S Hot Love je ostal And the Spiders From Mars spomladi 1971 dolge tedne na (1972). Ziggy Stardust je (v vrhu lestvice najbolje proda-skladu s progresivnimi ~asi) janih britanskih malih plo{~ in tematska plo{~a z motivom je prvi~ po Beatlih poskrbel za {iroko najstni-vzpona in propada rock glasbenika, super­{ko histerijo. Po mnenju novinarjev NME-ja je zvezde, ki je zatavala na zemljo - podobno, kot Bolan re{il pop glasbo: “Z eno roko je ustvaril bi lahko pri~akovali od lepega {tevila takratnih tr`i{~e najstnic, mlaj{ih od petnajstega leta, in rock herojev - “od nekje tam zgoraj”. Bowie se izvlekel pop iz groba.” Bolanov pop je bil ves je za razliko od ostalih izdelovalcev tematskih ~as pop s stilom, pop inteligentnega glasbenika. izdelkov popolnoma poistovetil s svojo stvari- Leta 1971 se je za~elo ob vedno uspe{nej-tvijo Stardustom. Z oran`no prebarvanimi lasmi {em Bolanu vedno pogosteje pisati tudi o Bo-ter v lesketajo~em se kovinsko modrem kom­wieju, predvsem zaradi njegovega dru‘enja z binezonu je na (barvnih) TV ekranih in na odru njim in njunega skupnega transvestitskega camp dejansko deloval kot onostranec. Za razliko od videza. Ta je {el pri Bowieju dale~ preko meja izdelovalcev prozornih LSD poletov v druge takratnih norm popularnoglasbene industrije. galaksije je za ozadje svoje plo{~e izbral mra-Zunanjost je uporabljal kot neskon~nokrat upo-~no antiutopijo, ki naj bi se dogajala na zemelj­raben plastelin, pri ~emer je vsako od podob skih tleh. Tako je `e njen ovitek v popolnem kot zagret amaterski pantomimik zaokro‘il s neskladju s takratnimi estetskimi kriteriji rocka. svojim obna{anjem. Bowieja podobno kot Bo-V umazani no~ni ulici iz let industrijske revolu­lana ni odlikovala zvestoba do standardov bri-cije se ob Stardustu znajdejo v prvem planu tanskih podzemnih klubov, pa ~eprav je Space smeti. Bowie se (tudi) na tej svoji temeljni plo-Oddity (1969), njegova prva uspe{na mala plo-{~i izka`e za popolnega eklektika. Plonkal je iz {~a, najverjetneje nastala prav po zaslugi stikov apokalipti~nih folk zvezkov Boba Dylana, se z okoljem, ki je dve leti pred tem botrovalo u~il krute urbane dekadence od Louja Reeda in JIMI HENDRIX, BOB DYLAN, JONI Jimi je bil dober bobnar, zelo 4. oktober - Umrla je ameri{ka MITCHELL in RICHIE HAVENS. dober basist in odli~en producent. pevka in prva dama rockovske glas­ 29. avgust - Angle{ka skupina Da bi la`je uresni~il svoje glasbe-be JANIS JOPLIN. Sodi med ‘rtve KINKS je izdala skladbo Lola. ne ideje, je zgradil svoj studio (v “rockovskega” na~ina ‘ivljenja, v 18. september -V Londonu je New Yorku), v katerem se je igral z katerem so se s koncertnimi nas­v stanovanju MONIKE DANNE-zvoki, ki jih je izvabil iz svoje kita-topi prepletala mamila in pija~a. MAN umrl ameri{ki glasbenik JIMI re. Janis ni nikoli dojela kaj se je HENDRIX, eden najbolj{ih kitaris-Kmalu bo minilo ~etr t stoletja zgodilo. Vse je pri{lo prehitro. Od tov rock ere. Njegov prispevek k od njegove smr ti. Danes ga nano-nastopa na pop festivalu v kalifor­rockovski glasbi primerjajo s tistim, vo odkriva nova generacija glasbe-nijskem mestu Monterey (1967), kar je naredil CHARLIE PARKER nikov in vse ve~ je kitaristov, ki zno-na katerem je zaslovela, do smrti za jazzovsko glasbo. va prisegajo na njegovo genialnost. so minila samo tri leta. Kljub temu Marc Bolan - obraz, ki so ga osnovno{olke (poleg Hendrixovega) najpo­gosteje risale (in Pionirski list objavljal). Iggyja Popa ter obe­nem zvesto ~astil soul. Ob tem mu je treba s spo{tovanjem priznati, da se spretno zvija med tako razli~nimi pristopi do popularne glasbe. Bowie je tudi na svojih naslednjih izdel­kih skrajno nepredvid­ ljiv glasbenik, ves ~as razpet med racionalno, z visokimi estetskimi standardi obremenjeno Evropo, in ~utno, in­tuitivno Ameriko. Pomemben prelom v njegovi karieri je nastopil leta 1977, na plo{~ah Low ter Heroes, ko je skupaj z Brianom Enom ter Rob­ertom Frippom, takrat najbolj odmevnima an­gle{kima art rock eksperimentatorjema (po zaslugi skupnih plo{~ No Pussyfooting ter Evening Star, 1975-76) zasedel znane Hansa studije v Berlinu. Na njih ga zaznamuje podob­na obsedenost kot re‘iserja Wima Wendersa. Ameri{ke zvoke, predvsem soul in funk, je za­~el odkrivati v Evropi, skozi njihove evropske vzporednice (po ‘idovskem “gospelu” di{e~a Warszawa) ali skozi njihove odmeve v osrednjih evropskih kozmopolitskih metropolah. Podobna obsedena razpetost odlikuje naj­mo~nej{o skupino izdelovalcev elektronske pop godbe iz prve polovice sedemdesetih let - Kraft­werk. Ti se na svojih izdelkih za razliko od klasi~nih nem{kih elektronskih progresivnih skupin tistega ~asa (dale~ najbolj uspela so bili Tangerine Dream) niso sku{ali prilagajati psihe­deli~nim tapetni{kim zahtevam takratnega pro­gresivnega ob~instva, temve~ so se trmasto uk­varjali s perspektivami popularne glasbe v kom­pjuterizirani, atomski dobi. Svojo dejavnost so zasnovali na strogih na~elih minimalizma in re­petitivnosti. Njihov elektronski pop je pel hval­nice visoki tehnologiji v ~asu po drugi svetov­ni vojni, pospe{eni mobilnosti (ena redkih skup­nih to~k z rockom) in novim vedam. Teko~e trakove, avtoceste in robote je po zgledu futu­ristov spremenil v visoko estetske predmete. Za skladbe Kraftwerk je bila za razliko od ve~ine takratnih izdelkov popularnoglasbene industrije (tudi “avantgardnih”) zna~ilna vznemirljiva enos­tavnost. Najpogosteje sta bila za skladbo dovolj `e nepretenciozna melodija (s podlago ali sebi podrejeno proti-melodijo) in suhoparen ritem. Pri tem so imeli ~lani skupine izjemen smisel za subtilne melodije. Kraftwerk so bili s svojim izrazito avtorskim pristopom do elektronike v temeljitem navzkri­‘ju z vladajo~o mitologijo takratne popularno­glasbene alternative. Medtem ko je ta iskala svoj veli~astni obraz v predromanti~nih likih pianisti~nih virtuozov ter zasanjanih vesoljskih umetnikov - psevdo-eksistencialistov, so ~lani korporacije Kraftwerk nastopali v javnosti kot hladni, tehnolo{ko visoko usposobljeni profe­sionalci kompjuterskega obdobja. S svojim kibernetskim protopunkerstvom so vplivali na je imela dovolj ~asa, da je posnela nekaj biserov, kot so: Piece Of My Hear t, Ball And Chain, Summer­time, Kozmic Blues, Me And Bob­by McGee itd. 28. november -GEORGE HARRISON izda single My Sweet Lord, ELTON JOHN pa skladbo Your Song. 8. december -JIM MORRI­SON, pevec skupine THE DOORS, je posnel nekaj svojih pesmi. Te po­snetke so kasneje uporabili za ve­liko plo{~o American Prayer. 11. december -V Angiji je iz{el prvi album skupine PLASTIC ONO BAND, ki jo je ustanovil JOHN LENNON. Na njem najdemo pe­sem Mother, ki sodi med njegove najbolj{e solo posnetke. 30. december -PAUL Mc-CARTNEY je vlo‘il to‘bo, ki je po­menila formalni konec skupine THE BEATLES. Puzzle z nalepko “sedemdeseta leta” soki koncept. Bowiejeva ust­osemdesetih let. ve~ino tehno pop zasedb varjalna shizofrenija je lep dokaz trditvam, da se popular­na glasba ne more razvijati premo~rtno, kakor so verjeli popularnoglasbeni novinarji Scary Monsters Super Creeps {estdesetih let, temve~ da se Med progresivno in camp lahko iz inercije, ki je njen re­rockersko strujo (k Bolanu in den pojav, izvije le s pomo~jo Bowieju velja kot vplivnega glasbenika pri{teti vsaj {e Bryana Ferryja) z an­gle{kih art collegeov je kljub skupnim koreni­nam le‘al globok prepad. “Umetniki” ter njihovi novinarski glasniki so predstavnikom campa alias glama o~itali cenenost, prilagajanje zahte­vam naj{ir{ega tr‘i{~a in jih ume{~ali ob bok iz­vajalcem za manjvredno najstni{ko publiko. Kljub temu je ve~ina progresivnih rockerjev s svojimi praznimi ekshibicijami oble‘ala na smeti{~u zgodovine popularne glasbe, medtem ko je ostal v njej kot najbolj reprezentativen predstavnik angle{ke art pop rock {ole v se­demdesetih letih zapisan prav zvezdnik campa David Bowie. Njegovo po~etje je povzetek ta­koreko~ vseh njenih zna~ilnosti v tem obdobju. Je eklekti~no, zaletavo, shizofreno, prepogosto pretirano pretenciozno ter enakovredno izpo­stavlja zunanji videz ter glasbeni{ke kvalitete. Art pop rock ustvarjajo izklju~no beli glas­beniki, ki jih preganja evropsko poslanstvo umetnika. Tako sodi med glasbene izraze, ki so se (kljub spogledovanju s soulom) dale~ najbolj odtujili od rasnih korenin popularne glasbe. Z odtujevanjem od njih popu{~a napetost v glas­bi, ki je ne more povrniti {e tako domi{ljen vi­ stalne distance do “ve~nih” us­meritev, ostrih prelomov z njimi ter razklanosti med razli~nimi ustvarjalnimi pobudami. Under Pressure Val najstni{ke histe­rije, ki ga je s svojimi nastopi in uspe{nicami spro‘il Marc Bolan, je ponovno dvignil na no­ge producente po bri­tanskih diskografskih hi{ah. Ti so ‘iveli ‘e od srede {estdesetih let, ko so se za~eli do­ma~i izvajalci, ki so diktirali podobo bele popularne glasbe v pr­vi polovici desetletja, pod vplivom neprila­gojenih ameri{kih ve­trov izvijati iz klasi~nih pop obrazcev, v stanju nenehnih poslovnih 12. marec -JOHN LENNON je izdal skladbo Power To The People. 1971 Spremljala ga je zasedba ELE­PHANT’S MEMORY. 20. februar - Na vrhu ameri{ke 20. marec - Na vrh ameri{ke lestvice albumov je bila velika plo-top lestvice se je posthumno uvr­{~a Jesus Christ Superstar. Med stila JANIS JOPLIN, in sicer s izvajalci zasledimo tudi IANA GIL-skladbo Me And Bobby McGee, ki LANA in MURRAY HEAD. Avtorja jo je napisal KRIS KRISTOFFER­najbolj znane rockovske opere sta SON. TIM RICE in ANDREW LLOYD-V Angliji je zablestela nova WEBBER. zvezda. Na vrhu top lestvice se je alarmov. Najstni{ko tr‘i{~e se je sprostilo in po­iskati je bilo treba tr‘no kolikor toliko ustrezno zamenjavo za v novo rock ustvarjalnost zazrte zvezdnike popularne glasbe, {e posebej za Beatle. Od progresivnih obrazcev obsedeni glasbeni novinarji iz prve polovice sedemdesetih let so v manjvredni predal~ek glama ma{ili takoreko~ vse takratne izvajalce, ki so si nadeli make-up in se v skladu s ~asi oblekli v ble{~e~a ali celo pozla~ena obla~ila. Tako so se v njem ob Mar­cu Bolanu, Davidu Bowieju, Roxy Music, Iggyju Popu in Aliceu Cooperju zna{li tudi britanski instantni pop izvajalci sedemdesetih let, kljub temu da je bila njihova nova preobleka le posledica muhe njihovega producenta ali {efa poslov, potem ko se je ta na poti na delo na podzemni ‘eleznici zagledal v plakat Marca Bo­lana ali ko je v kak{ni od najstni{kih revij pre­bral ~lanek o Davidu Bowieju. Ob Bolanu sta bila za glasbeno podobo skladbic britanskega pop glama najbolj zaslu‘na avtorja Michael Chinn ter Nicky Chapman, ki so ju mnogi pis-ci (nezaslu‘eno) primerjali z Leiberjem ter Stollerjem. Njuni najbolj uspeli projekti: Sweet (1971-75) na poti od otro~jega ‘ve~ilnega popa do korektnih kopij Bolanovega elektri~nega boogieja ter otrok najstni{ke revolucije, Suzi Quatro s pop ena~ico detroitske {ole ter Mud, dovolj uspela stripovska preslikava Buddyja Hollyja. Mamma Mia in Bohemian Rhapsody Pozorni u~enci obrti Chinna ter Chapmana so ‘e sredi sedemdesetih let zrinili svoja u~itelja z vrhov lestvic najbolje prodajanih plo{~. Zani­mivo je, da po njihovih ‘ilah ni tekla aristokrat­ska popularnoglasbena kri Angle‘ev, Francozov ali vsaj Italijanov, temve~ so angloameri{ko pop trdnjavo nasko~ili z “barbarske” [vedske. Avtorji skladbic skupine Abba so se svojega posla lotili s hladno, znanstveno nordijsko natan~nostjo. V skladu s tradicijo bubblegum popa so imele tu­di te privla~en igra~kast refren in iz rim izpelja­ne nepomembne kitice, glasbeno pa so temelji­le na temeljitem pranju in likanju (in zatem po­navljanju) najbolj utrjenih popularnoglasbenih obrazcev - Motown popa, rock’n’rolla, ‘ve~ilnih skupin zalo‘be Buddah ter sladkornih tablic Osmondsov in zgodnjih Sweet. Poleg vsega se je njihova produkcija iz plo{~e v plo{~o tesne­je pribli‘evala perfekciji. zna{la skupina T. REX, s prvim je zalo‘be DECCA RECORDS in si la film Fly (Muha), v katerem muha No.1 hitom - Hot Love. Kmalu so zagotoviti ve~ ustvarjalne svobode. raziskuje nago ‘ensko telo. mu sledili Get It On (1971), Tele-To je bil le eden od bolj ali manj 6. junij - Na sporedu je bila gram Sam in Metal Guru (1972). neuspelih poskusov, kako se izog-zadnja oddaja ED SULLIVAN Vodja skupine MARC BOLAN je niti kontroli gramofonskih hi{ - te-SHOW. Na sporedu je bila kar 23 postal novi idol, glasbeni kritiki pa mu prekletstvu glasbene industri-let. Zadnji glasbeni gostje v oddaji so za njihovo glasbo skovali novi iz-je, ki so se mu s te`avo izognili sa-so bili GLADYS KNIGHT AND THE raz “electric boogie”. mo najve~ji. PIPS. 6. april -THE ROLLING STO-15. maj - V francoskem letovi{-27. junij - V San Franciscu so NES so ustanovili svojo zalo‘bo ~u Cannes sta bila predstavljena zaprli slovito rockovsko prizori{~e ROLLING STONES RECORDS. S filma, ki sta ju posnelaYOKO ONO FILMORE EAST. tem so se hoteli izogniti pritisku svo-in JOHN LENNON.Yoko je posne-Tako sta v istem mesecu pre­ Uspeh podjetja Abba Polar Music Company ni mogel biti naklju~je, temve~ le rezultat dobro izdelane strategije, ki je nastala na osnovi po­globljenega preu~evanja zakonitosti najstni{kega trga od konca petdesetih let naprej, saj to pri svojem naskoku na svetovne lestvice najbolje prodajanih plo{~ ni zagre{ilo nobene ve~je na­pake. Ob pravem trenutku je izkoristilo zastare­lo popevko Evrovizije (1974), ob pravem tre­nutku izstrelilo lastne, v doma~ih studijih nare­jene TV spote in si (v drugi polovici leta 1975) utrlo pot navzgor z glasbo, primerno za potro­{nike pop zvokov po celem svetu, za vse njiho­ve starostne skupine. Ob Abbi in za njo je sta­la ekipa med sabo usklajenih profesionalcev, od katerih je vsak temeljito obvladal svoj del posla. Tako je podjetje kar samo skrbelo za pi­sanje ter produkcijo skladb, za prodajo licenc svojih proizvodov, za spremljevalne filmske ter knji‘ne izdaje, za tiskanje “avtenti~nih” majic,... V pi~lih sedmih letih (vse do 1980) je za~elo s finan~nimi rezultati dohitevati celo Beatle. Us­pe{ni proizvodi: 18 malih (od katerih jih je ve~ kot polovica zlezla na sam vrh lestvic uspe{ne prodaje) ter 10 velikih plo{~ (s komercialnim vrhuncem v Greatest Hits - 1976, ki je celo leto ~epela na lestvicah). Diskretnemu {armu Abbe nehali obstajati dve ameri{ki rockovski instituciji, ki sta pomagali k uveljavitvi izvajalcem od ELVISA PRESLEYJA do THE DOORS. 3. julij - V Parizu je umrl JIM MORRISON. Pokopan je na poko­pali{~u Pere Lachaise, v neposred­ni bli`ini Wilda in Balzaca. Jim je dal rockovski glasbi no­vo razse‘nost. ^e bi ne bilo BOBA DYLANA, bi gotovo veljal za naj­ve~jega pesnika med rockovskimi pevci. 6. julij - V New Orleansu je umrl jazzovski trobenta~ LOUIS ARMSTRONG. 1. avgust - V newyor{ki dvora­ni Madison Square Garden je bila velika dobrodelna prireditev, znana pod imenom KONCERT ZA BAN­GLADESH. Organiziral ga je GEORGE HARRISON. Nastopili so: BOB DYLAN, LEON RUSSELL, RINGO STARR, ERIC CLAPTON, Puzzle z nalepko “sedemdeseta leta” so se v precej{nji meri izmaknile le ZDA, kjer je bila konkurenca njej sorodnih zvokov in po­dobno usposobljenih ekip ostrej{a in kjer je publiko verjetno odbijal tudi njen severnoev­ropski hlad. Leto 1975 se ni zaklju~ilo samo z izidom pr­ve v seriji superuspe{nic Abbe (Mamma Mia). To~no ob istem ~asu se je z izidom male plo{~e Bohemian Rhapsody britanske skupine Queen odprlo tudi novo poglavje v veli~astni zgodovi­ni rocka. Pri tem je fenomen Queen popolno­ma vzporeden pojavu Abbe. Tudi v tej skupini so delovali skrajno dobro usposobljeni profe­sionalci, katerih kon~na uspe{na glasbena po­doba se je izoblikovala predvsem na osnovi preverjanja potreb tr‘i{~a. Podobno kot pri Abbi je bila osnova njihovega glasbenega pristopa kombiniranje razli~nih, ‘e potrjenih popularno­glasbenih vzorcev, ki so bili tokrat razumljivo BILLY PRESTON, BADFINGER, RAVI SHANKAR in drugi. Koncert je bil posnet in je dosegljiv na plo{~i Concert For Bangladesh. S po­mo~jo koncer ta in plo{~e je bilo zbranih skoraj 11 milijonov dolarjev. To je bil eden prvih velikih do­brodelnih koncertov. V osemdese­tih letih smo do‘iveli eksplozijo po­dobnih prireditev. Vi{ek pa sta gotovo LIVE AID (1985) in koncer t v spomin na FREDDIJA MERCU­ pobrani iz rock sfer: elektri~ni boogie Marca Bolana, prepotentno na‘iganje Led Zeppelina, patos rock oper Who in {e posebej njihovega pevca Rogerja Daltreyja ter pretencioznost Davi­da Bowieja. Tudi prodor skupine Queen je v precej{nji meri zasluga vrhunske produkcije zvoka njihovih plo{~ ter mojstrske uporabe videa. Prav Bohemian Rhapsody je bil eden prvih posebej zre‘iranih in detajlno zmontiranih komercialnih videov, namenjenih reklamiranju izdelka. Vpra{anje je, ~e bi skladba tako odme­vala brez njegove podpore. Tudi uspeh skupine Queen ni pri{el ~ez no~. Za njimi so bila {tiri leta garanja na kon­certih in dve srednje uspe{ni veliki plo{~i. Za skupino so morali stati vplivni poslovne‘i, saj so ti znova in znova prepri~evali urednike v njeni mati~ni diskografski hi{i EMI, da se spla­~a vanjo {e naprej pospe{eno vlagati denar. Tako so stro{ki snemanja in produkcije njene prve velike uspe{ne plo{~e A Night At The Opera (1975), na kateri se je zna{la uspe{nica RYJA (1992), katerega izkupi~ek je bil namenjen ‘rtvam AIDS-a. Med tema mejnikoma lahko na{tejemo {e koncert za NELSONA MANDE­LO, tropske pragozdove itd. 9. september -V Angliji je iz{el album Imagine, ki sodi med bolj{e izdelke JOHNA LENNONA. Njego­vi ameri{ki obo‘evalci so ~akali na izid albuma do 11. oktobra. 12. oktober - Umrl je ameri{ki glasbenik GENE VINCENT. Njego- Bohemian Rhapsody, prekosili tovrstne izdat­ke na vseh predhodnih britanskih rock izdel­kih, z izjemo Sgt. Pepperja Beatlov. Investicija v Queen se je velikanki EMI na koncu obre­stovala, saj je bila skupina eden njenih tr‘no najbolj stabilnih projektov v sedemdesetih (v petih letih pet superuspe{nih velikih plo{~) in s premori tudi v osemdesetih letih. Ve{~e se je prilagajala novim glasbenim modam in vedno igrala na ve~ glasbenih kart hkrati (‘e Bohemi­an Rhapsody je dobro zme{an {estminutni coctail pop balade, rockerske operete ter te‘­kega metala) in bila znana po spektakularnih koncertih. Prese‘ek skupine je bilo dovolj mo­~no in prepoznavno petje njenega ekscesnega pevca Freddieja Mercuryja, ki se je ob Bryanu Ferryju kot eden redkih v takratni britanski pop rock produkciji lahko postavil blizu Davi­du Bowieju. Puzzle z nalepko “sedemdeseta leta” AOR The Queen seveda niso bili prva angle{ka rock institucija sedemdesetih let, ki se je lotila trezno premi{ljene, tr‘no stabilne glasbene kari­ere za ~im {ir{e ob~instvo. Podobna delovna morala je zaznamovala zrelo po~etje herojev pro­gresivnega rocka Pink Floyd ter Led Zeppelin. Z njo pa se lahko pohvalijo tudi trije osrednji predstavniki britanskega pop rocka tega de­setletja - Rod Stewart, Elton John ter Paul Mc-Cartney, ki so veliki preboj naredili ‘e v ~asu med 1971 ter 1973. Njihov umirjeni eklekti­cizem je postal temeljni recept za AOR, Adult-oriented-rock (poslu{ljivi rock za ‘e umirjeno, starej{e ob~instvo) oziroma za All-Over-The-Road (popularno glasbo, ki naj zajame s svojim pragmati~nim preskakovanjem med razli~nimi glasbenimi vzorci naj{ir{e mo‘ne strukture ob­~instva). Pribli‘no enako zgodaj so AOR “odkrili” tudi Ameri~ani. Krizo ameri{ke popularne glasbe je na za~etku sedemdesetih let ob izdajah plo{~ preminulih ali razpadlih imen najbolj zaznamo­vala poplava izdelkov “ne‘nega rocka”, melan­holi~ne, introvertirane, nevsiljive glasbe za stara­jo~o se in nostalgi~no pop in rock publiko {est­desetih let. Ve~ina jih je pripadala kategoriji pevec avtor (v zvezi z njo se je v na{em ~aso­pisju najpogosteje uporabljal izraz kantavtor), {oli ne‘nega in oto‘nega folka za {tudente Si­mona & Garfunkla. Naslovnice ~asopisov in vrhove lestvic so za­sedli profesionalci, ki so znali hitro razbrati potrebe tr‘i{~a: super­skupina CSN&Y, James Taylor, Carly Simon, Melanie ter dale~ naj­uspe{nej{a Carole King (prekaljena pop obrtni­ca z za~etka {estdese­tih let je prodala kar 14 milijonov svoje soft rock plo{~e Tapestry ­1971). Osnovne teme njihovih pesmi so bile osamljenost, tako in va uspe{nica Be-Bop-A-Lula, pos­nel jo je leta 1957, velja za klasiko rock and roll glasbe. 29. oktober - Smrtno se je po­nesre~il DUANE ALLMAN, ~lan zasedbe Allman Brothers Band. Do~akal je 24 let. Velja za enega bolj{ih kitaristov v zgodovini rockov­ske glasbe. 24. november - Na vrhu angle­{ke top lestvice je bil JOHN LEN­NON, s pesmijo Imagine. 3. december - Med nastopom ameri{ke skupine MOTHERS OF INVENTION v {vicarskem turisti~­nem kraju Montreux je pogorel Casino, kar je FRANKA ZAPPO in njegove fante stalo 50 tiso~ dolar­jev - toliko je bila vredna oprema, ki je zgorela. Dogodek je pomem­ben tudi zaradi tega, ker je bil inspi­racija skupini DEEP PURPLE, za skladbo Smoke On The Water. 17. december - V Zdru‘enih Don McLean - ob poslu{anju njegove glasbe tudi najbolj{a ameri{ka pita oble‘i v ‘elodcu. druga~no razpolo‘enje ter seveda ljubezen, tokrat brez senzualnih podtonov kak{ne Jop­lin. Iz soft rock kalupa sta kolikor toliko pad-la le Neil Young (nje­gova trmasta patetika je pre‘ivela vse do devetdesetih let) ter Don McLean (njegova American Pie (1971), najodmevnej{a sklad­ba ne‘no rockerskega vala, prepri~ljivo nos­ talgi~no obravnava prvih petnajst let mlade popularne glasbe in objokuje prve sive lase v njej). Stabilne {tevilke naklad plo{~ eklekti~nih in superuspe{nih AOR pragmatikov so vedno bolj odmevale med glasbenimi poslovne‘i v drugi polovici sedemdesetih let, ko je za~ela tudi popularnoglasbeno industrijo grabiti za vrat vsesplo{na ekonomska kriza in so se morali pospe{eno zatekati k ~imbolj zanesljivim recep­tom. Pri tem so prekaljeni Angle‘i izdelovali tr­‘no precej mo~nej{i pop rock kot ostarele ameri{ke veli~ine in ni~ ~udnega ni, da so Ameri~ani v letih 1976 in 1977 poleg izdelkov trdnih oto~anov pokupili najve~ AOR plo{~ angle{kih gastarbeiterjev v ZDA (predvsem plo{~ Frampton Comes Alive kitarista Petra Framptona ter Rumours skupine Fleetwood Mac). Ob njih so doma~o zastavo dostojno dr­‘ali pokonci le podobno prijazni, osladni in poslu{ljivi country rockerji Eagles, najbolj s svo­jo enako v stotinah ton prodano veliko plo{~o Hotel California (1976). Ob profesionalno odi­granih in produciranih, a slabokrvnih tonih eminenc AOR se je zbudila mno‘ica polano­nimnih ameri{kih rockerjev, ki so neskon~na leta srednje uspe{no ‘ulili hard rock, progre­sivne klasi~ne tapete ali se prilagajali trenutnim modnim glasbenim valovom. Nekaj imen: Styx, Journey, REO Speedwagon, Foreigner. Perfekt­no izvedeni in nevsiljivi AOR je zasedel ame­ri{ke radijske rock programe. [ele ob koncu osemdesetih let ga je na njih dokaj enakovred­no nadomestil obujeni te‘ki rock. dr‘avah Amerike so izdali veliko plo{~o Hunky Dory. To je bil prvi al­bum DAVIDA BOWIEJA, ki je za­gledal lu~ sveta v Zdru‘enih dr‘a­vah Amerike. Bowie je takrat {e iskal “image”, s katerim naj bi se uveljavil na glas­benem prizori{~u. Pred njim je bilo leto, ki mu bo prineslo dva hita: Starman in The Jean Genie. 1972 30. januar - Britanski vojaki so pokon~ali 13 udele‘encev protest­nega mar{a v Londonderryju. Ta dan na severnem Irskem imenuje­jo BLOODY SUNDAY. Od tod ime skladbe, ki jo izvaja skupina U2. 17. februar - Skupina PINK FLOYD je nastopila v londonskem Puzzle z nalepko “sedemdeseta leta” Old New Borrowed Blue Popularnoglasbeni poslovne‘i in novinarji z obeh strani oceana so se na nastalo praznino na za~etku sedemdesetih let odzvali tudi z mr­zli~nim iskanjem izvajalcev, ki bodo na novo zamejili polje sve‘ega ustvarjanja v popularni glasbi. Ob tem jih je ve~ina sku{ala najti novo v sve‘ih ina~icah ‘e preverjenega - v odkriva­nju novih, mladih Dylanov, Doorsov, Hendrix­ov ter Beatlov. Razpoke v njihovem, dolgo ~asa monolitnem zidu so v ZDA najprej izkoristile skupine z ameri{kega Juga (dale~ najbolj prag­matiki ZZ Top, ki so se z enostavnim, nekaj­akordnim in dinami~nim boogiejem sredi de­setletja prebili med tr‘no najuspe{nej{e sk­upine), nato pa {e nekatere druge skupine, ki niso delale po obrazcih zasanjane Kalifornije (med njimi tudi Alice Cooper s svojim ~vrstim ameri{kimi rockom in ki~astimi nastopi). Darkness on the Edge of Town Leta 1973 je zalo‘­ba CBS ameri{kemu tr‘i{~u predstavila svo­jega novega Boba Dy­lana - Brucea Springs­teena. Pri tem Spring­steen ni imel veliko skupnih to~k z Dyla­nom in ravno tako tudi ne s takrat tr‘no pro­dornim ‘anrom pevec avtor. ^eprav njegova besedila sodijo med najmo~nej{a v ZDA po letu 1970, se ni nikdar ukvarjal s pisa­njem umirjene folk poezije za mno‘ico {tudentov po ameri{­kih collegeih. Njegova glasba je v prvi vrsti izvrstna rekapitulacija najbolj polnokrvnih ameri{kih popularnoglasbenih izku{enj po letu 1950, torej tistih, ki jih ni pretirano obremen­jevalo “estetsko poslanstvo” ustvarjalca in glas­benika. Klju~ne so rhythm & blues, rock’n’roll, country rock, odmevi na britansko invazijo ter soul. Springsteena ne obremenjuje njihova polt. Podobno kot Elvis Presley je beli fant s ~rnim glasom, beli fant, ki nesramno spaja ponovno segregirani popularnoglasbeni produkciji ~rncev in belcev. Brez rasne glasbe takoreko~ ne more prizori{~u Rainbow Theatre. Pred­stavili so skladbe z albuma The Dark Side Of The Moon, kar leto dni pred njegovim uradnim izidom. 19. februar - Britanska vlada je prepovedala predvajanje skladbe Give Ireland Back To The Irish, ki jo je napisal in posnel PAUL Mc-CARTNEY. 8. maj -BILLY PRESTON je nastopil v newyor{ki dvorani RA­DIO CITY MUSIC HALL. To je bil dihati. Springsteenova glasba je kultnih izvajalcev s konca {est­vse do druge polovice osem­ desetih let, predvsem Stooges desetih let oster izraz ameri­ ter Velvet Underground. {kega urbanega okolja, pri ~e­ Mlaj{i generaciji skupin, ki mer njegova besedila najpogo­ so se oblikovale {ele med le­steje govorijo o delavski mla­ tom 1974, je pot na klubske dini iz majhnih mest, ki se odre odprla pesnica in glas­soo~a s kruto resni~nostjo bena novinarka Patti Smith. vsakdanjega ‘ivljenja in ob Na medijski odmev na njene njej postopoma trpko odra{~a. nastope leta 1973 ni bilo tre-Springsteen se je s plo{~ami ba dolgo ~akati, saj so jo bili kot Born To Run (1975) ter njeni novinarski kolegi takoj Darkness On The Edge Of pripravljeni odkriti svetu kot Town (1978) povzpel na pre­ ‘enskega Boba Dylana ali stol najmo~nej{ega (tudi ko- Jima Morrisona. Tako so z mercialno) ameri{kega mlade­ navdu{enjem sprejeli tudi nje­ga belega glasbenika po zato­ no prvo malo plo{~o Piss nu herojev z Zahodne obale. Factory (1974). Patti je kot prvi predstavnik newyor{kega novega vala podpisala pogod­bo z diskografsko hi{o. Njena najbolj uspela velika plo{~a je V prvi polovici sedemde-bila prvenec Horses (1976), setih let si je New York povr-kompetenten odgovor na mra­nil ugled najbolj ekscentri~ne-~ni urbani ameri{ki rock s Teenage Lobotomy ga popularnoglasbenega sre­di{~a v ZDA, predvsem po zaslugi svoje neuk­rotljive podzemne klubske scene. V njegovih klubih so ‘e v letih 1973 in 1974 lokalni glas­beni novinarji med vedno ve~jim {tevilom na­stopajo~ih novih skupin iskali zdravilo za ame­ri{ko popularnoglasbeno apatijo. Med njihovim prvim valom iz leta 1973 sta bili najpomemb­nej{i New York Dolls ter Modern Lovers, sku­pini, ki sta sku{ali aktualizirati godbo ameri{kih konca {estdesetih let, pred­vsem na Doors ter Velvet Underground, ki ga je kot prva ‘enska ustvarjalka po Janis Joplin napolnila z agresivno ‘ensko seksualnostjo. Za ve~ino mladih newyor{kih skupin je bilo podobno kot pri Bowieju zna~ilno iskanje komunikacije med racionalno, umetni{kim praksam zavezano Evropo in intuitivno Ameri­ko. Najmo~nej{a med njimi so bili Talking Heads. Ritem sekcija skupine se je naslanjala prvi rockovski glasbenik, ki je nas­topil v tem presti‘nem glasbenem prizori{~u. 8. junij -BRUCE SPRINGS­TEEN je podpisal pogodbo z dru‘­bo COLUMBIA. Pod okrilje te zna­ne gramofonske hi{e ga je pripeljal JOHN HAMMOND, ki je k isti dru­‘bi pripeljal pevko BILLIE HOLI­DAY, BOBA DYLANA, JANIS JOP­LIN in mnoge druge. 9. junij -DAVID BOWIE je Puzzle z nalepko “sedemdeseta leta” na tradicijo trdega in enostavnega Stax soula, medtem ko so kitarista, pevca in avtorja ve~ine njenih skladb Davida Byrneja dale~ najbolj pri­vla~ili ekscesi britanskih zvo~nih radikalcev. Tako je imelo njegovo visoko petje in igranje kitare na zgodnjih posnetkih skupine razlo~no angle{ko barvo. Za zgodnje Talking Heads je bila zna~ilna skrajna jedrnatost. V njihovi takrat­ni glasbi ni bilo nobenega nepotrebnega orna­menta, tako da nenavajenim u{esom {e danes zveni kar preve~ ~istunsko. Tega vtisa ni mogla zakriti niti komercialna, discoidna produkcija prve velike plo{~e skupine (1977). Na svojih naslednjih plo{~ah so Talking Heads {e stopnjevali svoj kratki stik med belo avantgardisti~no Evropo in rasno, s ~rnsko glas­beno krvjo nabito Ameriko. Na njih so {e po­tencirali svoj rasni naboj in se precej bolj odprli soulu ter celo plemenskim ritmom afri{ke gla­sbe, pri snemanju in nastopih pa so si pomaga­li s kopico ~rnskih glasbenikov. Njihove nena­vadne, aran‘majsko razvejane in bogato razgi­bane ritmi~ne sinteze ~rnske in bele pop glasbe ni uspel obnoviti nobeden izmed mnogih nji­hovih poznej{ih posnemovalcev. Najmanj prahu so med sceno, ki se je leta 1974 zbirala v newyor{kih podzemnih klubih, dvignili Ramones, saj je njihova enostavna, ne­kajakordna glasba ob novovalovski avantgardi Patti Smith in Talking Heads zvenela preve~ trivialno. Njej naklonjeni novinarji so po~etje skupine primerjali s stripom in opozarjali na njeno strogo konceptualnost, ki se izra‘a v na­mernem primitivizmu. Ne glede na take ali druga~ne interpretacije so se Ramones kot za­ izdal veliko plo{~o The Rise And Fall Of Ziggy Stardust. ELVIS PRESLEY je nastopil v dvorani Madison Square Garden. To je bil njegov prvi nastop v New Yorku. Manager TOM PARKER je ponudil mo‘nost pogovora z veli­kim zvezdnikom, vendar je zahte­val od{kodnino 120 tiso~ dolarjev. Izkazalo se je, da niti ena radijska ali TV hi{a ni pripravljena pla~ati tako velikega zneska. To je bil naj­ greti privr‘enci Geneja Vincenta, Eddieja Co­chrana, Beatlov, Beach Boys, Stooges, Aliceja Cooperja ter Slade svojega popularnoglasbene­ga minimalizma lotili popolnoma intuitivno (podobno kot gara‘ne punk skupine tudi teh­ni~no niso bili sposobni igrati druga~ne glasbe!) in se imeli predvsem za ostro ina~ico bubble-gum pop zasedb. Skupina je prodrla v {ir{o javnost {ele v drugi polovici leta 1975. Kljub temu je ‘e sredi leta 1976 kot prva iz newyor­ {kega novovalovskega podzemlja izdala veliko plo{~o, le nekaj tednov zatem pa je s svojimi nastopi v Angliji slu‘ila kot kon~ni detonator za tamkaj{njo eksplozijo punka. @e prvenec Ramonesov, na katerem se je zna{lo 14 skladb s povpre~no dol‘ino dveh mi-nut, ni pu{~al nobenih dvomov o njihovi ust­varjalni trmi. Skupina se je spoprijela z osnov­nimi zvo~nimi za{~itnimi znaki in glasbenimi obrazci popularne glasbe od izbruha rock’n’rol­la naprej in je s postopkom redukcije vseh nji­hovih nebistvenih modnih sestavin prodrla do njihovega prvobitnega jedra. Tako uspe njena glasba vnesti zmedo v vozni red vlaka zgodo­vine popularne glasbe in ni~ ~udnega ni, da se njene obdelave starih klasik popularne glasbe (Baby I Love You, Needles & Pins, Do You Wanna Dance) nevsiljivo zlijejo z njenimi last­nimi skladbami. Zvoku Ramonesov dajejo aktu­alno podobo predvsem vsakokratni posegi raz­li~nih producentov ter njihova sarkasti~na besedila, ki trdo in iz leta v leto bolj mra~no karikirajo ameri{ki vsakdan. Hkrati njihovo po~etje ne omogo~a segregacije na rock in pop, podobno, kot bi jo te‘ko izvedli pri Pres­leyju, Beach Boys, Kinks ali Marcu Bolanu. Kljub svoji druga~nosti od v letu 1974 naj­bolj odmevnih “umetnikov” iz newyor{kih klubskih lukenj so Ramones ob Talking Heads dale~ najmo~nej{a in najvplivnej{a skupina iz njihovih zakajenih prostorov. Na njihov “rock’­n’roll” minimalizem prisega mno`ica skupin z vseh polov popularnoglasbenega ustvarjanja, od najbolj brezkompromisnih do tistih, ki so usmerjene na naj{ir{e popularnoglasbeno tr`i­{~e. Kljub temu, da bi pri~akovali nasprotno, zgodnje newyor{ke novovalovske scene ni za­nimala “rockerska” tradicija. Devet desetin tamkaj{njih glasbenikov je obsedal umetni{ki duh. Podobno kot Angle`i so sku{ali svoje po­~etje utemeljiti na vi{ji ustvarjalni ravni, ki pre­sega obi~ajno popularnoglasbeno prakso. Na sre~o so kot del newyor{ke avantgardisti~ne scene ostali imuni do angle{kega progresivnega psevdoklasi~nega ki~a. Cum on Feel the Noize Britanski novinarji in poslovne‘i so podob­no kot Ameri~ani v prvi polovici sedemdesetih let iskali izvajalce, ki bodo na novo zamejili polje sve‘ega ustvarjanja v popularni glasbi. Razumljivo je, da so si za veliko trofejo svoje­ga lova izbrali “nove” Beatle. Njihova iskanja so bila manj histeri~na od ameri{kih, saj so osred­nji prostor na doma~em popularnoglasbenem tr‘i{~u ‘e zapolnili predstavniki progresivnega rocka, prvi sredinski pop rock zvezdniki in odmevna imena glama. zgovornej{i dokaz, da je njegova pina GENESIS je prvi~ nastopila v kariera v zatonu. Zdru‘enih dr‘avah Amerike. 16. oktober - Raz{li so se ~lani 14. december -RINGO skupine CREEDENCE CLEAR­ STARR je predstavil svoj film Born WATER REVIVAL. [e vedno jih To Boogie. Film govori o MARCU pri{tevamo med najuspe{nej{e BOLANU in njegovi zasedbi T. ameri{ke zasedbe. REX. 9. december - LOU REIZNER je pripravil premiero rockovske opereTOMMY. Predstavitev je bila v Rainbow Theatre v Londonu. 11. december - Angle{ka sku­ Puzzle z nalepko “sedemdeseta leta” Ena prvih nalepk “novi Beatli” se je komaj nekaj mesecev po razpadu originalne skupine zalepila na mlado angle{ko skupino Slade. Kljub temu, da je glas njenega pevca v njihovih po~asnej{ih skladbah marsikaterega takratnega novinarja spomnil na petje Johna Lennona in da sta si kitarist in bas kitarist podobno delila vlogi avtorjev skladb, ti niso imeli veliko skup­nega s Fab 4. Precej la`je jih je primerjati z ute­meljitelji britanskega rocka iz srede {estdesetih let, {e posebej s Kinks ter Yardbirds. Tudi za hrbtom Slade je stal ve{~ poslovne` in produ­cent (Chas Chandler). Naskok Slade na lestvice popularnosti se je za~el zelo podobno kot pri Kinks, najprej s predelavo skladbe iz rasne scene (Get Down With It), nato pa s sa­mostojno uspe{nico Cos I Luv You (obe 1971), ki je bila po­sodobljena ina~ica zgodnjih uspe{nic Kinks (You Really Got Me ter All Day & All Of The Night) in hkrati kompe­tenten odgovor na bolanoma­nijo. Slade so se hitro odzivali na nove popularnoglasbene mode. V skladu z zahtevami trga so si pustili rasti dolge la­se in si nadeli glam opremo. Uspeh ni izostal, {e posebej ne po njihovem takoj{njem odgovoru na prodor tr{e naj­stni{ke glasbe leta 1972 (Alice Cooper: School’s Out ter Deep Purple: Smoke On The Water) s serijo dobro narejenih skladb (od Mama Weer All Crazee Now do Skweeze Me Pleeze Me, 1972-73). Slade so bili podobno kot Kinks skupina z jasnim angle{kim predznakom, le da je bil ta tokrat trdo proletarski in ni zrasel na art col­legeih. V svojih skladbah so uporabljali pogo­vorni jezik lokalnih delavskih slojev in v nji­hovih naslovih celo dokazovali svojo “nepisme­nost”. Njihovi refreni so imeli veliko skupnega s skandiranjem mno`ic na nogometnih stadio­nih. V ~asu vlade progresivnih umetnikov so se lotili udarnega, nepretencioznega `aganja z rhythm & blues koreninami in izpostavljenim ritmom, po­enostavljene ina~ice hard roc­ka, in se v svojih besedilih najraje ukvarjali z motivi dru­`enja in zabave. Slade {e zdale~ niso bili edina prelomna britanska skupina iz prve polovice se­demdesetih let, ki je ni zani­mala zlata plaketa art colle­gea. V letih med 1972 in 1976 se je podobnega smrtno nevarnega skoka proti vetru lotil {irok krog zasedb, ki so nastopale po manj{ih klubih ter pubih izven strogega cen­tra Londona in se po zgledu britanskih podzemnih skupin z za~etka {estdesetih let zno­va vrnile h koreninam popu- 18. januar -THE ROLLING 1973 STONES so nastopili na dobrodel­nem koncer tu v losangele{kem 13. januar -ERIC CLAPTON Forumu. S koncer tom so zaslu‘ili je nastopil v londonski dvorani 200 tiso~ dolarjev, ki so jih podarili Rainbow. To je bil prvi nastop po ‘rtvam potresa v Nikaragvi. MICK dalj{i pavzi. Odsoten je bil zaradi JAGGER je primaknil 150 tiso~a­zdravljenja, saj je imel veliko te‘av kov iz svojega ‘epa, preden je iz­z mamili. Pravijo, da ga je PETE ro~il ~ek skladu Pan American De-TOWNSHEND, ki ga je spremljal velopment Fund. na odru, prepri~al, naj ponovno 23. januar -NEIL YOUNG je za~ne s koncerti. prekinil svoj newyor{ki nastop, da larne glasbe, predvsem k rhythm & bluesu ter countryju. Osrednji leti predstavnikov tako imenova­nega pub rocka sta bili 1975 in 1976. Leta 1975 so se tri skupine iz njegovih prostorov napotile na odmevno skupno britansko turnejo. Med nji­mi so publiko in kritike dale~ najbolj navdu{ili Dr. Feelgood s trdim, energi~nim, zgo{~enim in nepretencioznim rhythm & bluesom. Njihova koncertna velika plo{~a Stupidity (1976) je s skokom na prvo mesto ob vsesplo{ni kriti{ki evforiji na hitro pometla z britanskimi progre­sivnimi kompleksi, {e posebej, ker so ji takoj za petami sledili posnetki in plo{~e drugih mladih, s podobno pozitivno energijo nabitih skupin - Grahama Parkerja & Rumour, Eddieja & Hot Rods ter 1011ers, ki so ob starih klasikah rhythm & bluesa ter rock’n’rolla izvajale tudi lastne skladbe. Tudi Motorhead so bili v letih 1976 in 1977 le ena standardnih angle{kih pub rock zasedb, ki se je podobno kot druge trudila razkriti tr­dne in zdrave korenine popularne glasbe. Ob klasikih rock’n’rolla je visoko spo{tovala {e ameri{ke cestne rockovske skupine, predvsem Steppenwolf ter ZZ Top, na njene ~lane pa je moral narediti globok vtis tudi ostri rhythm & blues Dr. Feelgooda. Svoje zgodnje izdelke (1976-78) je snemala za pub rock zalo‘be ali programe s pub rockerskimi ali zgodnjepun­kovskimi producenti. Tako je bil njen zvok na njih popolnoma v skladu s takratnimi zahteva­mi omenjenega ‘anra. Ko so Motorhead leta 1978 podpisali po­godbo z zalo‘bo Bronze, jih je njen lastnik lan­siral na tr‘i{~e z britanskim heavy metalom. Ne glede na to so bili takratni zvoki skupine tujek na britanskem te‘kometalnem tr‘i{~u. Tudi edi­na njim kolikor toliko sorodna starej{a skupina Judas Priest je z bolj pretenciozno glasbo svoj veliki preboj do‘ivela {ele v letih 1978 in 1979. Za uspe{ne britanske te‘kometalne skupine je bil dolga leta obvezen progresivni izpit v skladu s kriteriji, ki so jih oblikovali Led Zeppe­lin. Najbolj uspelo so ga polo‘ili Deep Purple, ki so na svojih pozla~enih plo{~ah v letih 1970­73 (najpomembnej{a je bila In Rock, prva med njimi) med redkimi dovolj prepri~ljivo v te‘ki rock prenesli sheme iz resne glasbe, predvsem zato, ker je v skupini delala dovolj izena~ena in kvalitetna ekipa profesionalcev, ki ni dopu{~ala nepotrebnih izpadov enega posameznika. Zani­ bi navzo~im povedal, da so ZDA ko velik vpliv na sedemdeseta leta. dosegle sporazum z Vietnamom, 13. april -ROGER DALTREY, kar je pomenilo konec dolgoletne pevec skupine THE WHO, je izdal vojne. svoj prvi solo album. Poimenoval 5. april -IGGY POP AND THE ga je Daltrey. Producentsko delo je STOOGES so izdali plo{~o Row opravil ADAM FAITH. Power. 28. julij - Na vrhu angle{ke top 6. april - ^lani angle{ke skupi-lestvice je bila pesem I’ m The ne QUEEN so podpisali pogodbo z Leader Of The Gang (I Am) v izved­gramofonsko hi{o EMI. Le redki so bi angle{kega pevca GARYJA bili prepri~ani, da bo ta skupina -GLITTERJA. To je bila njegova predvsem pa njen pevec - imela ta-prva uvrstitev na najvi{jo stopni~­ 11. - 12 september: Voja{ki pu~ v ^ilu. Ob podpori ZDA odstavijo in umorijo dotedanjega marksisti~nega predsednika Salvadora Allendeja. Oblast prevzame voja{ka hunta, ki jo vodi general Pinochet. na vseh nepotrebnih modnih dodatkov in bila ravno tako skupni imenovalec razli~nih temelj­nih popularnoglasbenih praks (za razliko od Ramonesov so si Motorhead izbrali trdo, “rocker­sko” linijo), ki si ga lahko prisvojijo razli~ne skupine potro{nikov rocka in ki se ponovno aktualizira skozi razli~ne pristope producentov plo{~. V drugi polovici sedemdesetih let je v Veli­ki Britaniji nastala mno‘ica mladih te‘kometal­nih skupin (najpogosteje omenjane: Iron Maid­en, Saxon, Def Leppard, Whitesnake, mednje pa se je uspelo vklju~ila tudi AC DC, avstralski odgovor na Aerosmith), ki so sku{ale posodo­biti zvok Deep Purplov, Uriah Heep in njim so­rodnih skupin z za~etka sedemdesetih let in igrati hitrej{o in bolj poenostavljeno glasbo. Kljub komercialnemu uspehu mnogih med nji­mi (na njihovo glasbo je predvsem padla najstni{ka publika po provincialnih mestecih) ni novi val metala prinesel ni~ novega, le srednje posre~eno spektakularne plo{~e in nastope, poigravanje s pustolovsko-fantasti~nimi motivi iz stripov ter dolgovezno rockersko nabijanje, ki je ves ~as igralo na karte la‘nega in pretiranega mivo je dejstvo, da se jih standardna te‘kome­talna publika dale~ najbolj spominja po njihovi najmanj pretenciozni uspe{nici, Smoke On The Water (1972), katere enostavna osnovna fraza je postala za{~itni znak takoreko~ vsake gara‘ne te‘kometalne skupinice. Precej manj toplo je ta­kratna kritika sprejela Black Sabbath, ki so si za osnovni recept izbrali do skrajnosti poenosta­vljene glasbene obrazce Cream, kot svoj prese­‘ek pa ponudili citate iz dopisne {ole ~rne ma­gije. Njihov dale~ najbolj izstopajo~i ~lan, pevec Ozzy Osbourne, je s svojo prepri~ljivo obsede­nostjo prevzel mnoge privr‘ence hard rock “na­predka”. Na poslovno odlo~itev {efa zalo‘be Bronze, da se loti dela z Motorhead, so ob na­enkrat uspelih Judas Priest najverjetneje najbolj vplivale odmevne ameri{ke skupine, ki so s trdim, enostavnim ‘aganjem ‘e celo desetletje polnile ‘epe svojih zalo‘nikov. Dale~ najuspe{­nej{a med njimi je bila Aerosmith, skupina, ki se je oblikovala v senci Rolling Stonesov ter Led Zeppelin in ki je imela v letih 1975-77 ‘e prvi komercialni vrhunec. V ZDA so sredi sedemdesetih let podobno odmevali {e ki~asti glamovski Kiss, Ted Nugent, Grand Funk Rail­road ter newyor{ki “alternativci” Blue Oyster Cult. Na kon~no podobo prelomnega zvoka Motorhead je najbolj vplivala skupina, ki ni imela s te‘kim metalom prav ni~ skupnega -Ramones. Ni~ ~udnega, da so jo nato biv{i pub rockerji hvalili na vsakem koraku. Tako so ti {ele sredi leta 1978 “odkrili” privla~nost zvo~­nega plazu, ki je prav tako postal njihov za{~it­ni znak. Njihova glasba je bila podobno o~i{~e­ ko. Pred koncem leta je uspeh ponovil s pesmijo I Love You Love Me Love in naslednje leto {e s skladbo Always Yours. Na glasbe­no prizori{~e je prinesel nekaj pre­potrebnega humorja, z zelo ki~a­stimi kostumi (svetlikajo~e se tka­nine, visoke pete ipd.) pa si je pri­boril naslov kralja glam-rocka. 19. september - V motelu Joshua Tree v Arizoni je umrl GRAM PARSONS. Bil je ~lan sku-pin THE BYRDS, THE FLYING BURRITO BROTHERS in THE FALLEN ANGELS. Smrt je povzro­~ila prevelika koli~ina mamil. PHIL KAUFMAN je truplo ukradel in ga kremiral pod drevesom v pu{~avi (joshua tree) - tak{na je bila pokoj­nikova ‘elja. Njegovi glasbeni genialnosti se je priklonila skupina U2, ko je svoj najbolj{i izdelek poimenovala The Joshua Tree (1987). zanosa, ~ustvenosti, vzhi~enosti, in seveda mo~i oja~evalcev. Ve~ina od njih se je z lahkoto vklju~ila v MTV rock. Punkerilla Iskanja novega Dylana in novih Beatlov so se dokon~no zaklju~ila v letih 1976 in 1977, ko je val punka in no­vega vala prinesel vr­sto mladih ustvarjalcev in novinarjev s sve‘imi kriteriji vrednotenja popularne glasbe. Mi­tologija punka je po­dobno kot deset let starej{a mitologija roc­ka skupek povr{no skonstruiranih mitov, ki so nastali v glavah angle{kih neodvisnih glasbenih poslovne‘ev ter novinarjev. Prav njihovi bolj{evi{ki kro­gi so mladi, skrajno heterogeni britanski popularnoglasbeni sce­ni iz druge polovice sedemdesetih let uda­rili njen najbolj razvpit pe~at, pe~at ostrega mladostni{kega glasbenega upora s proletarsko hrbtenico. Njene temeljne skupine naj bi nastale takoreko~ na ulici, iz najstnikov iz vrst delav­ 20. oktober -THE ROLLING so ustrezali glasbi, ki se je po~asi STONES so bili na vrhu ameri{ke uveljavljala. lestvice malih plo{~. Uvrstitev jim 30. december -V Detroitu je je zagotovila pesem Angie. imela poslovilni koncert zasedba 10. december - HILLY KRI­ MAHAVISHNU ORCHESTRA. STAL je odprl klub CBGB’s v New Yorku. Z nastopi v njem so zaslo­ veli TALKING HEADS, BLONDIE, THE RAMONES, PATTI SMITH, SUICIDE in TELEVISION. Vsak ve~er so se v klubu predstavile {tiri zasedbe. Kratki, energi~ni nastopi skega razreda, ki naj bi v ~asu trde ekonomske krize v roke prvi~ prijeli na pol razbita glasbi­la in se z dru‘beno resnico svojih enoakordnih skladb lotili napada na Bastiljo stadionskih pro­gresivnih spektaklov, za katerimi so ~epeli os­tareli debeli hipiji. Militantne barve punk nalep­ke so v prvi vrsti odsev politi~nih stali{~ takrat­nih alternativnih novinarjev in poslovne‘ev, od katerih se jih je ve~ina ideolo{ko oblikovala v novolevi~arskih okoljih konec {estdesetih let. Poznej{e raziskave so razkrile, da niso imeli britanski punk glasbeniki ni~kaj tr{e proletarske hrbtenice od prej{njih britanskih popularnoglas­benih generacij in da jih je skoraj tretjina (celo znatno ve~ kot med beat zvezdniki) {tudirala na visokih {olah, najpogosteje na ‘e razvpitih britanskih art collegeih, ki so morali s svojim bohemskim ozra~jem (ponovno) zastrupiti ve~i­no od njih. Art college seveda ni bil tovarna ko­munisti~nih ali socialisti~nih revolucionarjev, temve~ {ola ostrih individualistov z radikalnimi (anarho)liberalnimi stali{~i. Mladim punk glasbenikom se je bilo v letih 1976 in 1977 plazu mra~nih tonov v svojih skladbah te‘ko izogniti, {e posebej potem, ko so ga spro‘ili Sex Pistols. V mu~nem ozra~ju hude britanske ekonomske in politi~ne krize so doma~i mediji tistega ~asa kar prekipevali od ~rnogledih podatkov in mnenj. Njihovim trdit­vam je dajalo dodatno te‘o {e stopnjevano urba­no nasilje, s katerim se je bil prisiljen soo~iti vsak povpre~en Angle‘ - serije bombnih atentatov IRE, izpadi neofa{isti~nih organizacij ter vedno bolj ‘iv~ne in ostre reakcije policije. V svin~enih ~asih so morala nastati tudi siva besedila. 23. december: Iranski {ah objavi, da bo {est de‘el glavnih proizvajalk nafte v Perzijskem zalivu s 1. januarjem bistveno dvignilo ceno nafte. Sledi velik dvig cen nafte in svetovna ekonomska kriza. Prav art college je imel ob subverzivnih in ambicioznih managerjih punk skupin najve~ zaslug za to, da je ostal punk zelo pogosto za­pisan v anale popularne glasbe le s svojimi eks­cesi. Kakor da bi se hoteli njegovi oblikovalci lotiti projekta popularnoglasbenega dadaizma, saj je bil njihov kon~ni cilj najve~krat le dada­isti~ni {ok-efekt. Tudi punkerji so izzivali bes in grozo z nabiranjem in kola‘iranjem odpadkov ­glasbenih, tekstovnih, dekorativnih. Dadaisti~ne poteze punka ne morejo biti naklju~je, saj so jih {tudentje art collegea - bodo~i punk glasbe­niki osvojili ‘e v svojih akademskih letih. Na zagreto pisanje britanskega glasbenega ~asopisja o sve‘em in perspektivnem novem valu v britanski popularni glasbi so se hitro odzvali tudi uredniki po velikih diskografskih hi{ah, ki so {e vedno trmasto vztrajali pri pre­pri~anju, da bodo prej ali slej do~akali veliki za­suk v doma~ih popularnoglasbenih vetrovih in da bodo ti kon~no prinesli izvajalce, ki se bodo lahko po tr‘ni prebojnosti merili z Beatli. Tako so bili poslovni krogi na smrt ‘eljni investirati v novo in razvpito glasbeno modo. Pri tem jih ekscesi, ki so jo spremljali, niso pretirano mo­tili. Najve~ pogodb s punk skupinami je bilo podpisanih prav na za~etku leta 1977, v ~asu, ko se je po Sex Pistols po njihovem prvem nastopu na televiziji vsula to~a napadov varu­hov javne morale. Zanimivo je, da se ve~ina managerjev punk skupin kljub svoji levi~arski hrbtenici ni odlo~ila za neodvisno kariero svo­jih varovancev, temve~ so skrb zanje pragmati­~no poverili velikim diskografskim hi{am. Tako so obnovili tr‘no taktiko poslovne‘ev, ki so se konec {estdesetih let ukvarjali s heroji generaci­je cvetja. Ve~krat smo ‘e omenili, da britanski punk val ni imel enotne podobe in da so novinarji vanj uvr{~ali ve~ino mladih in glasbeno nekon­formisti~nih izvajalcev tistega ~asa, ne glede na njihove skrajno razli~ne stile glasbenega izra­‘anja. Tako so bili ‘e ob nastanku punk scene glasbeniki in aktivisti iz art college okolij s svo­jim na~inom obna{anja in glasbenimi vzori pre­cej druga~ni od biv{ih pub rockerjev. Ne glede na njihovo skoraj{njo polarizacijo so takoreko~ vse bodo~e britanske punk glasbenike s svojo jedrnato godbo najprej potegnili za sabo Ramo­nes. Spomnimo se, da se je dalo njihovo po­~etje razlagati na zelo razli~ne na~ine, tudi skozi visoko umetni{ka o~ala. Izvajalci z bolj po­globljenim glasbenim predznanjem so prisega­li tudi na New York Dolls, Alicea Cooperja ter detroitsko {olo ali pa na doma~e Who. Nekda­nji pub rockerji so seveda toliko bolj podrobno poznali temeljni repertoar rhythm & bluesa ter 1974 3. januar -BOB DYLAN je za~el ameri{ko turnejo z nastopom v chica{kem Amphitheatru. Za celo turnejo je bilo na voljo 660 tiso~ vstopnic, za katere je organizator turneje dobil 6 milijonov prednaro­~il. 1. marec - Ansambel QUEEN je za~el prvo veliko angle{ko turne­jo. 2. marec - Ameri{ka skupina TELEVISION je imela prvi javni na­stop. 28. marec - Umrl je 69-letni blues glasbenik ARTHUR “BIG BOY” CRUDUP. Imel je velik vpliv na rockovsko glasbo, {e posebej na ELVISA PRESLEYJA. Crudup je napisal skladbo That’s All Right Mama. countrya, medtem ko so poznej{i zadrti avant­gardisti ‘e pred izbruhom punka prisegali na dekadentno psihedelijo Velvet Underground. Anarhija in urbana gverila Poslovne‘a Malcolma McLarena je od ta­kratnih agresivnih ter na vsak trik pripravljenih morskih psov industrije glasbene zabave lo~ila le novolevi~arska izku{nja, ki ga je osvobodila {e vseh preostalih kapitalisti~nih eti~nih zavor. Tako je njegovo po~etje stalno nihalo med brez­obzirno poslovno ambicioznostjo, njegovimi ‘eljami po poziranju in obsedenim veseljem nad trdimi ideolo{kimi brcami znotraj polja mno‘i~ne kulture. Sex Pistols - McLarenova prva stava, ki jo je lahko vrtoglavo vi{al. V skupini Sex Pis­tols, ki ji je McLaren nadel lokalen za{~itni znak uli~ne najstni{ke tolpe iz londonskega delavskega predmestja, se je razlo~no ~util vonj po art collegeu (vsaj v njeni avtorski polovici, katere temeljni del je bil tudi pevec in avtor njenih besedil Johnny Lydon - Rotten). Skupi­na je na svojih prvih vajah in nato tudi nas­topih preigravala predvsem skladbe drugih av­torjev, enostavne skladbe Who, Stooges, Mon­kees ter Small Faces. S skrajno grobo, diletants­ko glasbo, agresivno in provokativno zunanjost­jo (po vzoru Ramones, mladih Who in Davida Bowieja) ter rednimi izgredi je za~ela odmeva­ti v britanski javnosti, za kar je imel brez dvo­ma velike zasluge tudi McLaren, ki je znal iz­vrstno obdelovati medije. Pri tem se je zgledo­val predvsem pri Chrisu Stampu ter Kitu Lam­bertu, ki sta sredi {estdesetih let poskrbela za uporni{ko medijsko podobo skupine Who. Od za~etka leta 1976 do razpada v letu 1978 je bila pot skupine Sex Pistols nepretrga­no zaznamovana z ekscesi in prepovedmi, ki so ji {irile ime in prodajale plo{~e. Najprej so se ji postopoma zaprla vrata v ve~ino eminentnej­ 30. marec - Ameri{ka skupina THE RAMONES se je prvi~ pred­stavila na koncertu. Nastopili so v newyor{kem studiu Performance. 6. april - V Brightonu v Angliji je bila prireditev EVROVIZIJSKA POPEVKA, na kateri je zmagala {vedska skupina ABBA. Zmago jim je zagotovila pesem Waterloo, ki se je uvrstila na vrh angle{ke top lestvice. S tem se je za~ela ena najuspe{nej{ih karier v zgodovini popularne glasbe. Odlika kvar teta so bile lepe melodije, lahko zapom­nljivi refreni, {tiriglasno petje in iz­jemno kakovostna produkcija. 10. maj - Angle{ka skupina THE WHO je nastopila v newyor{ki dvorani Madison Square Garden. Tam so imeli {tiri zaporedne kon­certe. V pi~lih osmih urah so proda­li 80 tiso~ vstopnic. 15. maj - Basist BILL WYMAN je izdal album Monkey Grip in Puzzle z nalepko “sedemdeseta leta” {ih londonskih klubov, nato ji je v vodo padla britanska turneja, gostoljubje sta ji po vrsti od­rekli kar dve diskografski hi{i (EMI ter A&M), njena najve~ja uspe{nica pa se je zna{la celo na ~rni listi ve~ine radijskih postaj ter ve~jih tr­govskih mre‘ v britanskem prostoru. ^as in tar~e skupininih provokativnih akcij so bili skrajno dobro na~rtovani, od napada na televi­zijsko nravnost po izidu njene prve male plo{~e Anarchy In The U.K. konec leta 1976 do God save The Queen, arogantnega posvetila kraljici. Tako ni ~udno, da so Sex Pistols delovali samo toliko ~asa, dokler so bili sposobni razburjati britansko javnost. Ob prvi krizi njihove ek­scesne identitete jih je zapustil njihov najbolj izpostavljen ~lan, pevec in avtor besedil. S tem se je za~el njihov razpad, ki ga niso mogli usta­viti niti neprepri~ljivi McLarenovi poskusi, da bi z ostanki skupine {e naprej proizvajal medijske peklenske stroje. Kadar sku{amo izbrskati iz britanskega pun­kovskega kotla skupino, katere zvoki so bili najbolj odporni do spreminjanja muhastih po­pularnoglasbenih mod, vedno najprej naletimo na ime Clash. Njen ugled ni ni~ ~udnega, saj jo je ob izredno {irokih glasbenih obzorjih vseh {est let njenega obstoja odlikoval tudi do skraj­nosti po{ten odnos do dru‘bene stvarnosti, do svoje publike in do sebe. Na glasbeno podobo Clash so dale~ najbolj vplivale rhythm & blues ter folk izku{nje njenega pevca in kitarista Joeja Strummerja, ki je za~el svojo kariero kot lon­donski pouli~ni glasbenik in jo nadaljeval v pub rock skupini 1011ers. Glede na plo{~e, ki so si jih doma redno vrteli ~lani nove Strummerjeve postal prvi ~lan skupine THE ROL­LING STONES, ki se je lahko poh­valil s samostojno veliko plo{~o. 26. maj - Angle{ki glasbenik MIKE OLDFIELD je izdal veliko plo{~o Tubular Bells. 29. julij - V Parizu je umrla CASS ELLIOTT, nekdanja pevka ameri{ke zasedbe THE MAMAS AND THE PAPAS. 30. avgust - Iz{la je mala plo­{~a Da sam pekar sarajevske sku­ skupine, bi morali tudi njo uvrstiti med pred­stavnike pub rocka, saj so v njihov najo‘ji izbor za{li le izdelki Boja Diddleyja, Woodieja Guth­rieja, blues mojstrov Leadbellyja in Howlin’ Wolfa, izvajalcev rockabillyja, reggaeja ter zgod­njih Rolling Stonesov in Who. Kljub temu je bil veliki prvenec Clash (brez naslova, 1977) vzor­~na punk plo{~a - s {tirinajstimi skladbami, od katerih jih je bila kar tretjina kraj{a od dveh minut, z ostrimi, dru‘beno osve{~enimi besedili ter trdo in suhoparno produkcijo zvoka (na ravni prvih plo{~ Rolling Stones in Who iz let 1964-65), ki je zakrila njihovo premi{ljeno nian­siranje rhythm & bluesa, reggaeja ter rock­’n’rolla. Takratna uglednej{a popularnoglasbena kriti{ka imena so njeno elektrificirano protest­ni{ko glasbo, za katero se prikrivajo tudi duho­vi Satisfaction in My Generation, takoj posvo­jila. Dale~ najmo~nej{i izdelek skupine je nastal ob koncu desetletja, z London Calling (1979). Clash so na njem pokazali vso {irino glasbenih obzorij in kompeten­ tno posegli po {tevil­nih praksah iz zgodo­vine popularne glasbe -trad jazzu, rhythm & bluesu, rockabillyju, britanskem rock’n’rol­lu, countryju, pri ~e­mer so nanje seveda Na prvih nastopih skupne Clash je njihov energetski frontman Joe Strummer prikrival njihovo glasbeno nepripravljenost. gledali skozi sodobna o~ala s punkovskega konca sedemdesetih let. Najmo~nej{e skladbe z njega imajo reggae hrbtenico. The Clash so bili s svojim ustvarjalnim postopkom pa tudi delov­no etiko po{tenih rockerjev edini kompetenten britanski odgovor na Brucea Springsteena v drugi polovici sedemdesetih let. Za enakovred­no kosanje z njegovim fenomenom sta jim manjkala predvsem mo~nej{i vokal ter bolj pro­fesionalna ekipa v svojem zaledju. Fever S165 Punk nikakor ni pomenil edinega mo‘nega odziva na stagnacijo progresivnih idej o rocku kot o novi umetnosti, ki so za~ele sredi sedem­desetih let du{iti popularnoglasbeno dogajanje. ^e so se jih punkerji lotili z jezo in troakordnim ‘aganjem, so se jim {ir{i krogi potro{nikov popularne glasbe uprli s klasi~no plesno modo, ki ni bila v svojih temeljnih zna~ilnostih (nave­zava na rasno sceno, uresni~enje ambicij belih producentov in poslovne‘ev) ni~ manj po(ne)­sre~ena od twista na za~etku {estdesetih let. Tako je bil ne glede na to~o napadov nanj tudi izbruh discomanije leta 1976 nujnost. Ve~ina angloameri{kih popularnoglasbenih poslovne‘ev sedemdesetih let se je zelo po­vr{no u~ila iz preteklih izku{enj industrije glas­bene zabave. Kakor da bi njihovo manevrsko podro~je zamejevali stereotipi “progresivnih” novinarjev. Tisti, ki so se ukvarjali s popularno glasbo za najmlaj{e tr‘i{~e, so najraje igrali le na dolgo~asne karte novih plasti~nih najstni{kih “rock’n’roll” zvezdnikov, kombinacij Marca Bo­lana in lepotcev televizijske pop oddaje Ameri­can Bandstand s konca petdesetih let. Pri tem takoreko~ nobeden od njih ni znal razbrati, da so zalo‘be, ki so stale za fenomenom American Bandstand, dale~ najbolje poslovale med izbru­hi plesnih mod. Tako jim je moral fenomen disca dobesedno pasti pred noge. In {e nato so se nanj odzvali le po~asi, z izjemo ambicioznih producentov iz zahodnonem{kih pop tovarn ter redkih starih prekaljenih neodvisnih ma~kov. Najverjetneje je na njihovo poslovno okle­vanje najbolj vplivalo dejstvo, da je nova ples­na moda najprej za‘ivela v okolju sumljivih klubov za ~rnce ter homoseksualce po ameri{­kih metropolah. Njene korenine so bile ponov­no poudarjeno rasne. Prve uspe{nice novega plesnega vala {e niso imele posebne “disco” na­lepke in so se trdno navezovale na funky soul pine BIJELO DUGME. Skupina se je izjemno hitro uveljavila na vsem “jugoslovan­skem” prostoru, @ELJKO BEBEK in njegovi kolegi pa so postali prvi rockerji z nakladami plo{~, ki so presegale fantasti~no mejo 100 ti­so~ izvodov. 14. december -MICK TAYLOR je objavil novico, da zapu{~a skupi­no THE ROLLING STONES. Nje­gova odlo~itev je presenetila ljubi­ korenine. Tako so se celo najprej zna{le na rhythm & blues ter soul lestvicah, med vsako­letno po~itni{ko poletno invazijo na no~ne klube pa so presko~ile tudi na osrednje ameri­{ke pop lestvice in ‘e poleti 1974 in 1975 zase­dle tudi njihove vrhove. Disco modo so v vseh njenih spor nih razse‘nostih izoblikovali neangle{ki evropski producenti, predvsem provokativni Giorgio Moroder, ki se je s skladbo Love To Love You Baby, s perverznim spolnim ob~evanjem Don­ne Summer s poudarjeno mehansko zvene~imi elektronskimi bobni in kompjuterskimi zvoki, ki ga meh~ajo le acid funky ritmi iz newyor{kih klubov, uspelo poigraval z vzdu{jem v najbolj zadrtih diskotekah za homoseksualce. Med vul­garnimi evropskimi disco pragmatiki je imel najve~ uspeha Frank Farian, ki si je prizadeval najti lasten odgovor na Abbo. Zbral je skupino jamajskih glasbenikov, jim nadel navlako po zgledu najbolj provincialnih pop glam skupin, Puzzle z nalepko “sedemdeseta leta” zanje napisal bubblegum pesmice in jih podlo‘il s {epavim elektronskim discom. Ne glede na svojo banalnost so se Boney M na nem{ki na­lepki Hansa kar {tiri leta (1976-79) uspelo ko­sali s {vedsko glasbeno korporacijo. Z letom 1976 je postal disco tr‘no najmo~­nej{i popularnoglasbeni ‘anr tistega ~asa in svoj tr‘ni naboj je ohranil vse do konca sedemdese­tih let. Po vrhovih lestvic je paradirala brigada anonimnih izvajalcev te glasbe, od katerih jih je najve~ posnelo le po eno uspe{no plo{~o. Dis­co je postajal vedno bolj glasba ambicioznih producentov in poslovne‘ev, ki so si pri delu v studiu pospe{eno pomagali z novimi in novimi elektronskimi pripomo~ki in iz njega pospe{e­no izrivali ‘ive glasbenike. Za mnoge neodvisne poslovne‘e ni pome­nila histerija okoli disca ni~ novega. Med njimi je bil tudi Robert Stigwood, poslovne‘, ki je bil v {estdesetih letih zaslu‘en za nastanek in vo­denje poslov rockovske superskupine The Cream ter pop skupinice Bee Gees. Stigwood je razmeroma hitro, ‘e sredi leta 1976, razbral mo~an tr‘ni potencial nove plesne disco mode. Po zgledih iz petdesetih in {estdesetih let si je kot najbolj ustrezno sredstvo razpihovanja histe­rije okoli nje izbral film. Ni se zmotil. Film Vro­~ica sobotne no~i (Saturday Night Fever, 1978), katerega klju~ni producent je bil, je raz{iril dis­comanijo do najbolj zakotnih popularnoglasbe­nih lukenj na kartah sveta. Osladni drugoraz­redni igralec in plesalec John Travolta, novi Chubby Checker, je v nekaj mesecih zrasel v eno najpopularnej{ih filmskih osebnosti s kon­ca sedemdesetih let. Ve~ino glasbe za Vro~ico telje te popularne zasedbe, saj jih je zapustil dva dni po za~etku sne­manja albuma Black And Blue. 30. december - Uradni konec ansambla THE BEATLES, to~no {tiri leta po tistem, ko je McCartney spro‘il postopek. 1975 8. januar - Skupina LED ZEP­PELIN je imela koncert v newyor{ki dvorani Madison Square Garden.V pi~lih {tirih urah so razprodali vseh 60 tiso~ vstopnic. 6. februar - V Ljubljani je na­stopila ameri{ka skupina RETURN TO FOREVER. so razumljivo prispevali njegovi varovanci Bee Gees. Velika plo{~a z njo je s tridesetimi milijo­ni izvodov eden najbolje prodajanih popularno­glasbenih izdelkov vseh ~asov. Bee Gees so bili s svojim belskim discom kilometre dale~ od umazanega funky soula iz newyor{kih ~rnskih in “ro`natih” beznic prve polovice sedemdesetih let. S svojo osladnostjo, sterilnostjo in ceneno pozlato so krepko zaosta- 15. marec -MARC BOLAN in MICKEY FINN sta razpustila za­sedbo T-REX. 26. marec - V Londonu je bila premiera filma TOMMY, ki ga je re‘iral KEN RUSSELL. 7. april -RITCHIE BLACK­MORE je zapustil skupino DEEP PURPLE, da bi ustanovil svoj an­sambel RAINBOW. V skupini Deep Pur ple ga je zamenjal TOMMY BOLIN. li za standardi podjetja Abba. Pri tem se jih je dalo leta 1978 sli{ati skoraj na vsakem koraku. Ni~ ~udnega, da je nato postala disco moda si­nonim za najbolj ~rnega hudi~a v popularni glasbi, uporaba pulzirajo~ih elektronskih bob­nov, funky basa in sintetizatorjev v popu pa je bila v naslednjih letih skrajno sumljivo dejanje. Do emancipacije novih glasbenih tehnologij je pri{lo {ele v osemdesetih letih. Peter Barbari~, (1959), diplomirani anglist in sociolog. Biv{i urednik revije Glasbena mladi­na, glavni urednik Radia [tudent ter eden no­silcev priprave in izpeljave {tevilnih ljubljanskih glasbenih prireditev (Novi rock, Druga godba, 140 minut totalnega rock’n’rolla z Motorhead ter Partybrejkers), trenutno odgovoren za pro­gramsko in poslovno podobo kluba K4. Letos jeseni bo pri Znanstvenem in publicisti~nem sredi{~u iz{la njegova knjiga Yakety Yak, ob­{irnej{i prerez skozi preteklost popularne glas­be na na{ih tleh. Pri~ujo~i prispevek, ki je delno prirejeno po­glavje gradiva za omenjeno knjigo, objavljamo z dovoljenjem zalo`nika. Jure Potokar Rock in glasbena industrija v sedemdesetih letih Za rockovsko glasbo vstop v sedemdeseta leta vsekakor ni bil prijeten. Za~el se je s smrt­jo vrste legend, ki so ostale za vse ~ase zapisa­ne v zgodovino te glasbe. Julija 1969 je padla smrt teh legend vplivala na razvoj rocka, ki si prva ‘rtev: Brian Jones, ustanovitelj in idejni je v drugi polovici {estdesetih let najprej pri­o~e skupine Rolling Stones, je umrl v precej dobil mno‘i~no publiko, s tem pa tudi izjemen sumljivih okoli{~inah. Leto 1970 pa je bilo {e prodajni potencial, ki ga ve~ina velikih glasbe­toliko usodnej{e. V vsega treh tednih sta umr-nih zalo‘b ni mogla in znala predvideti. Za to la tedaj nemara najve~ja zvezdnika rocka, Jimi obstajajo dovolj tehtni razlogi. ^eprav je rockov-Hendrix in Janis Joplin. In slabo leto kasneje, ska glasba ‘e dobro desetletje dominirala for­na natan~no isti dan kot dve leti prej Jones, se matu male plo{~e oziroma singla, je zaradi maj­ 30. julij - 1. avgust: Konferenca o varnosti in sodelovanju Evropskih dr‘av v Helsinkiju. Helsin{ka listina postane kasneje dragocen dokument pri zagotavljanju ~love{kih pravic. 5. junij -THE RAMONES so izdali prvi, istoimenski album. 21. junij - Basist LEMMY je za­pusti ansambel HAWKWIND in ustanovil novo zasedbo, ki jo je poimenoval MOTORHEAD. 20. september -BRUCE SPRINGSTEEN je izdal malo plo­{~o Born To Run. 23. september - Ameri{ka ma­gazina Time in Newsweek sta ob­javita naslovno zgodbo o BRUCEU SPRINGSTEENU. 25. september - Med nas­topom v Latin Casinu v New Jer­seyu se je zgrudil pevec JACKIE WILSON. V komi je ostal vse do smrti 21. januarja 1984. 9. oktober - Rodil se je Sean Ono Lennon - sin YOKO ONO in JOHNA LENNONA. Istega dne je Lennon praznoval 35. rojstni dan. Po rojstvu otroka se je odlo~il za­pustiti glasbeno ‘ivljenje in se pos- hnega dobi~ka, ki ga je ta format prina{al, za velike zalo‘be ostajala nezanimiva. Pravi denar so prina{ale velike plo{~e oziroma albumi, zato so velike zalo‘be sorazmerno mirno dopu{~ale, da so lestvice malih plo{~ obvladovale majhne, neodvisne zalo‘be, ki so bile ‘e zaradi svoje velikosti bistveno bolj prilagodljive. Vse to se je spremenilo leta 1967 z izidom albuma Sgt. Pepper’s Lonely Heart Club Band skupine Beatles, ki je zanetil psihedeli~no giba­nje in rock spremenil v glasbo za format albu­ma. V naslednjih nekaj letih je kazalo, da meja nara{~anja prodaje albumov sploh ni. Rock je postal glasba ameri{ke univerzitetno izobra‘ene baby-boom generacije, ki je odra{~ala v izraziti blaginji in bila ‘eljna in voljna sprejeti prav vse, kar bi jo {e bolj oddaljilo od vrednot, ki so jih poosebljali njihovi z II. svetovno in slede~o ji hladno vojno zaznamovani star{i. ^e je bilo vetiti dru‘inskemu ‘ivljenju in o~e­tovskim obveznostim. 31. oktober - Skupina QUEEN je izdala malo plo{~o Bohemian Rhapsody. Skladbo, v kateri se rockovska glasba spogleduje z opero, so pospremili z izjemnim vi­deo posnetkom, ki je postal eden mejnikov na tem podro~ju. Sklad­ba se je uvrstila na vrh angle{ke top lestvice in postala njihov prvi in edini No.1 hit. prodajni potencial “konceptualnega” albuma Sgt. Pepper zaradi velike slave liverpoolske ~et­verice {e mogo~e razumeti, je toliko bolj osup­ljiv podoben uspeh tedaj skoraj neznane zased­be Big Brother and the Holding Company, ki je s prvim pri veliki zalo‘bi izdanim albumom v orbito lansirala novo superzvezdo, Janis Jop­lin, album pa je nemudoma dosegel milijonsko naklado. Podoben, a po drugi strani najbolj pre­senetljiv je uspeh Hendrixovega tretjega (celo dvojnega) albuma Electric Ladyland, ki je leta 1968 prav tako zasedel 1. mesto na lestvici naj­bolje prodajanih albumov v ZDA. Tako ohlapno strukturiran, takoreko~ eksperimentalni album, ki ne vsebuje prav nobene ve~je uspe{nice, je vrh lahko zasedel samo v {estdesetih letih. S stali{~a glasbene industrije je nezanimanje za rockovsko glasbo v {estdesetih letih razum­ljivo. Velike zalo‘be so obvladovali iskalci ta­lentov, t.i. A&R ljudje (artists & repertoire), praviloma muzikologi ali celo akademsko izo­bra‘eni glasbeniki, ki so spoznali, da je njihov talent za ble{~e~o poustvarjalno kariero pre­skromen. Ti so z glasbeniki - tudi pop - poslo­vali na podlagi gentlemanskih sporazumov in popolnega medsebojnega spo{tovanja in zau­panja. Jasno je, da so taki iskalci talentov s pre­zirom gledali na uveljavljajo~i se rock, ki je za­hteval nenehno permutiranje preprostih osnov­nih akordov, ki ni bil namenjen “ve~nosti”, ampak ~im hitrej{emu prodoru na vrh lestvice, obenem pa tudi hitri pozabi. Skratka, rock je zahteval popolnoma druga~no “poslovno filo­zofijo”, ki so jo prvi zapopadli manj{i, navadno glasbeno neizobra‘eni poslovne‘i, ki so v nasta­ 18. december - Po izjavi RODA STEWARTA, da bo zapustil skupino THE FACES, je le-ta raz­padla. Rod je nadaljeval solo kari­ero. 1976 31. januar - Na vrhu angle{ke top lestvice je bila pesem Mamma Mia {vedskega kvar teta ABBA. Rock in glasbena industrija v sedemdesetih letih jajo~i glasbi videli predvsem mo‘nost hitrega zaslu‘ka (npr. Sam Phillips in njegova zalo‘ba Sun, brata Chess in Morris Levy, lastnik zalo‘be Roulette). Nenavaden uspeh tako drzno nove, divje glasne in “druga~ne” glasbe je ve~ino velikih zalo`b ujel povsem nepripravljeno. Tr`ni dele` ugledne zalo`be Columbia, ki je pod vodstvom razvpitega Cliva Davisa prva zapopadla poten­cial rocka, se je od leta 1967, ko je bil z 12 do 13 odstotki pribli`no primerljiv z dele`ema konkuren~nih korporacij RCA in Capitol, do leta 1970 pove~al na 22 odstotkov, {e bolj pa je narasel ~isti dobi~ek. Jasno je, da je Columbiine tekmice zajela panika in mrzli~no so za~ele podpisovati pogodbe z najbolj bizarnimi primer­ki rockovskih skupin. Videti je bilo, kot da je `e najmanj{i, tudi lokalni uspeh zadostoval, da je rockovska skupina sklenila pogodbo z veliko zalo`bo, ~e druga~e ne, pa zato, da je ne bi podpisala s konkurenco. Ob koncu {estdesetih in na za~etku sedemdesetih let je tako za pod-pis pogosto zadostoval `e dovolj “od{tekan” videz ali eksces, ~e pa je bilo vse skupaj pove­zano z “acidom”, travo in eksoti~no azijsko filo­zofijo, toliko bolje. Streznitev je bila seveda toliko bolj bole~a in k njej je svoje nedvomno prispevala smrt nekaterih najbolj izpostavljenih rockovskih glas­benikov oziroma komercialni polom cele vrste “potencialnih” zvezdnikov, {e najbolj pa hitro prilagajanje glasbenih korporacij. Zalo`be so za~ele spoznavati, da rockovska glasba sicer ima velik prodajni potencial, da pa so njeni iz­vajalci pogosto izredno nezanesljivi. Razvoj in uveljavitev rocka kot tr‘no najza­nimivej{e glasbe je torej na za~etku sedemde­setih let pripeljal do globokih sprememb v po­slovni strategiji velikih ameri{kih zalo‘b. Nek­danje lovce na talente, ki so o glasbi “vedeli vse”, so zamenjali prebrisani poslovne‘i (lahko tudi s harvardsko diplomo, kar na splo{no ni bil pogoj), ki niso imeli glasbenega posluha, zato pa so poznali staro ameri{ko maksimo, da je treba biti ob pravem ~asu na pravem mes­tu. Konkurenca med velikimi zalo‘bami je po­stajala vse bolj brezobzirna, take pa so postajale tudi “metode” dela. Zalo‘be so prepla~evale zvezdnike konkuren~nih firm, pri ~emer so vsote ‘e leta 1970 dosegle do tedaj nezasli{ane vi{ine. (Znan je primer Neila Diamonda, ki sicer ni rocker, zato pa je Columbia za njegov pre-stop od zalo‘be MCA pla~ala 4,25 milijona do­larjev. Najvi{ji znesek za podoben primer je do tedaj zna{al 1,5 milijona dolarjev.) Brezobzirnosti in spletkarjenja so se vodilni pri velikih zalo‘bah gotovo u~ili tudi od pionir­jev rockovskega posla, saj so bili z njimi v Hladni Angle‘i so se zelo zagreli za njihovo glasbo. Pred iztekom leta je skupina ponovila uspeh s skladba­mi Fernando in Dancing Queen. To je bilo eno uspe{nej{ih let v njiho­vi karieri in njihov prispevek k dis­co mrzlici, ki je po~asi zajemala za­hodno poloblo. 30. marec - Skupina SEX PIS­TOLS je prvi~ nastopila v london­skem klubu 100. Na koncertu se je zbralo pribli‘no 50 ljudi. 9. aprila - Ameri{ki protestni pevec PHIL OCHS je naredil sa­momor. 14. april - V Ljubljani je imel koncer t angle{ki kantavtor CAT STEVENS. 20. maj - Ansambel BLONDIE se je prvi~ predstavil angle{ki pub­liki. Igrali so v londonskem Ham­mersmith Odeonu, zvezde ve~era pa so bili ~lani zasedbe TELEVI­SION. dobrih poslovnih, pogosto pa tudi prijateljskih odnosih. Ti pionirji si ugleda in bogastva niso pridobili samo z jasnovidnostjo svojih odlo~itev, ampak tudi z brezobzirnim izkori{~anjem glas­benikov, ki so zanje snemali (razvpit je primer pokojnega pevca Jackija Wilsona, med drugim avtorja skladbe Doggin’ Around, ki jo je posnel za zalo‘bo Brunswick, njen lastnik Nat Tarnopol pa je kot avtorja navedel svojega sina, ki {e ni bil niti rojen, ko je Jackie skladbo posnel), pa tudi s povsem konkretnimi zvezami z mafijo. Velike glasbene korporacije si ~esa takega seveda niso mogle in smele privo{~iti, vendar to ne pomeni, da organizirani kriminal vsaj po­sredno ni prodrl tudi vanje. Ameri{ka glasbena industrija se je za pro­mocijo svojih plo{~ vsaj do sredine osemdesetih let, ko je to vlogo prevzela MTV in podobne televizijske postaje, v najve~ji meri zana{ala na radijske postaje. Toda za prodor v eter teh po­staj pogosto ni zadostovala samo prijetna melo­dija, ampak tudi kaj “konkretnega”, kar je kani­lo v `ep t.i. programskih direktorjev radijev. Vse ve~je {tevilo radijskih postaj, med katerimi so bile nekatere izredno vplivne, pa zalo`ni{kim oddelkom za promocijo ni dovoljevalo, da bi sami obvladovali ta posel. Praznino so na za~et­ku sedemdesetih let zapolnili “neodvisni pro­motorji”, ljudje, ki so programske direktorje zlepa (z denarjem, drogami ali prostitutkami) in tudi zgrda prepri~evali, naj v program uvrstijo nove plo{~e. Vpliv neodvisnih promotorjev, ki so se med seboj kmalu povezali in uskladili delovanje, je bil `e sredi sedemdesetih let tako velik, da so bili sposobni potencialni uspe{nici prepre~iti radijsko predvajanje, s ~imer so jo tu­di prodajno uni~ili. O zvezah neodvisnih pro­motorjev z mafijo obstaja vrsta pri~evanj in kon­kretnih dokazov, toda kljub ve~ sodnim proce­som jih niso uspeli nikoli uni~iti. Kako bi jih tudi, ko pa so jih pogosto {~itile same glasbe­ne korporacije. [est najve~jih (CBS, Warner Bros., MCA, Capitol, RCA, PolyGram) si je v se­demdesetih letih `e razdelilo tr`i{~e, jasno pa jim je tudi postalo, da se medsebojno ne bodo uspele uni~iti. Neodvisni promotorji so jim zato omogo~ili vsaj eno: z glasbenih lestvic so do­kon~no izrinili vse majhne neodvisne zalo`nike. Toda za vzpostavitev {estih glasbeno-zalo‘­ni{kih oligopolov je bilo potrebno {e nekaj dru­gega: u~inkovita distribucija. Do sredine {estde­setih so za distribucijo plo{~ skrbeli neodvisni distributerji, ki pa niso bili dovolj u~inkoviti in zanesljivi. Danes zveni skoraj neverjetno, da so tedaj za distribucijo plo{~ skrbele trgovine z gospodinjskimi stroji ali celo trgovine z oro‘jem! Hiter vzpon zalo‘be CBS-Columbia nekateri pripisujejo prav dejstvu, da je kot prva ustvari­la lastno vseameri{ko distribucijsko omre‘je. Zgledu so sledile druge in na za~etku sedemde­setih let je bila {esterica glasbenih korporacij ‘e sposobna sama skrbeti za to, da so nove plo{~e v zadostnih koli~inah prihajale v prav vse dele ZDA, pa tudi v druge dele sveta. Poleg o~itnih prednosti pa so zapletene in razvejane distribucije prinesle tudi probleme. ^e so zalo‘ni{ke korporacije hotele biti dobi~kano­sne, so jih morale primerno zaposliti; to pa je pomenilo vse ve~ plo{~, ~e je bilo le mogo~e, v ~im ve~ji nakladi. 10. julij: Iz kemi~ne tovarne v severnoitalijanskem mestu Seveso uide velik oblak zelo strupenega dioksina. Ena najhuj{ih ekolo{kih nesre~ s katastrofalnimi posledicami. Istega ve~era se je ljubljanski publiki predstavil jazzovski pianist KEITH JARETT. 28. maj - Raz{li so se ~lani ameri{kega ansambla ALLMAN BROTHERS BAND. 19. julij - Prenehala je obsta­jati angle{ka skupina DEEP PUR­PLE. Danes jih pri{tevamo med za­~etnike te`kega ali metalnega roc­ka. 27. julij -JOHN LENNON dobi dovoljenje za stalno bivanje v Zdru­‘enih dr‘avah Amerike. S tem je uspe{no kon~al ve~letni spor z ameri{ko administracijo. 29. avgust -THE CLASH so imeli prvi javni nastop. Igrali so v Islingtonu v severnem Londonu. Kmalu so zasloveli kot najbolj poli­ti~en band med angle{kimi punker­ji. Z bolj melodi~nimi skladbami so to glasbeno zvrst uspeli pribli‘ati {ir{i publiki. Rock in glasbena industrija v sedemdesetih letih Prav to pa je trenutek, ko rockovska glasba, ki je s svojim prodajnim potencialom omogo~i­la nastanek in razvoj zalo‘ni{kih korporacij, zanje postane nadloga. @e na za~etku sem omenil, da ima rock kot glasba, ki jo navadno izvaja kolektiv, se pravi skupina treh ali ve~ glasbenikov, v poslovnem smislu vrsto slabos­ti. Rockovski bendi so nagnjeni k razpadanju, prepirom in vsesplo{ni nezanesljivosti, kar glas­bi, ki jo ustvarjajo, tudi posredno daje del pri­vla~nosti. Toda {e tako natan~na pogodba ljudi, ki se medsebojno ne prena{ajo, ne more prisi­liti, da bi ustvarjali dobro, predvsem pa prodaj­no uspe{no glasbo. Prav interakcija pa je tisto, kar v rockovskih skupinah obi~ajno poskrbi za najbolj{e stvaritve, in razpad Beatlov je dober primer tega, kako {tirje posamezniki v rocku nikoli niso enaki eni skupini. Za u~inkovito poslovanje glasbenih korpo­racij veljajo enaki kriteriji kot za vsako drugo kapitalisti~no podjetje, se pravi ~im bolj{i nad­zor nad vsemi fazami “proizvodnje”, ker samo ta omogo~a zmanj{evanje stro{kov in pove~eva­nje produktivnosti. Na `alost pa je pri rockovski glasbeni “proizvodnji” najbolj ob~utljiva faza, “izdelava” primerne skladbe, kljub vse natan­~nej{im pogodbam {e vedno najmanj nadzoro­vana oziroma nadzorljiva. Za glasbeno industri­jo bi bilo najbolje, ~e bi proizvode, se pravi skladbe, izdelovali njeni “uslu`benci”. Prvi u~inkoviti tovrstni poskus je znan s konca {est­desetih let, ko je ameri{ka neodvisna zalo`ba Buddah lansirala t.i. bubblegum glasbo, name­njeno najstnikom, ki pa je bila obenem reakcija na socialno zavest acid rockovskih bendov, ka­kr{en je bil Jefferson Airplane. Fantomski sku­pini Ohio Express in 1910 Fruitgum Company, ki so ju v resnici sestavljali isti studijski glas­beniki, sta v letih 1967 in 1968 prodajali milijon­ske naklade malih plo{~ z bebavimi naslovi (Yummy, Yummy in 1-2-3 Red Light), toda do­bi~ek je bil izreden. ^eprav je bilo vse skupaj kratkotrajno, je vsaj Neilu Bogartu, ki je za pro­jektom stal, postalo jasno, da ima za glasbeno industrijo producentski na~in dela vrsto pred­nosti. Ni~ ~udnega, da je prav Bogart ~lovek, ki je sredi sedemdesetih let pri zalo`bi Casablan- 4. september - Na vrh ameri­{ke top lestvice se je uvrstila sku­pina BEE GEES, s skladbo You Should Be Dancing. Skupina je opozorila nase konec {estdesetih let, na vi{ku slave pa je bila konec sedemdesetih let, ko so se njeni hi­ti vrteli po vseh diskotekah. Bili so ena najbolj vplivnih skupin disco ere. 8. oktobra - ^lani skupine SEX PISTOLS so podpisali pogodbo z ca lansiral disco. Izku{nje z bubblegum glasbo so mu pri tem pri{le zelo prav, kajti kljub finan­~nemu polomu je doba disca trajala vsaj do konca sedemdesetih let, pa tudi kasneje je z nekaterimi elementi mo~no vplivala na teko~o pop produkcijo. Toda `e samo dejstvo, da so se modni muhi disca hitro pridru`ile vse glasbene korporacije (pri ~emer si nekatere zaradi hiper­trofirane produkcije instant uspe{nic, ki jih nih~e ni hotel kupiti, {e dolgo niso opomogle), zgovorno pri~a o tem, kako so si `elele nadzo­rovati tisti del “proizvodnega procesa” popular-ne glasbe, ki so ga sicer morale prepu{~ati mu­hastim “umetnikom”. Glasbena industrija, ki ji je uveljavitev rockovske glasbe in njena izjemna odzivnost pri mladih generacijah v desetletju omogo~ila ne­sluten razvoj, globalizacijo poslovanja in pravo hiperprodukcijo plo{~, je torej ‘e sredi sedem­desetih let to glasbo dodobra prerasla. Disco ji je pomenil dobrodo{el izhod, in ~e se ob histe­riji, ki jo je nekaj let povzro~al, ni dovolj dobro zna{la, je vse ob tem pridobljene pozitivne in negativne izku{nje dobro izkoristila v nasled­njem desetletju. Namen pri~ujo~ega teksta je bil razsvetliti razmerje med rockom in glasbeno industrijo. Za oba so bila sedemdeseta leta klju~na. Jasno je, da za postopno marginalizacijo rocka ni kri­va samo glasbena industrija, ampak cela vrsta drugih razlogov, od vse ve~je diverzifikacije rockovskih pod‘anrov (hard rock, folk rock, jazz rock, country rock, art rock, soft rock itd. itd.), ki je neko~ enotno (in mno‘i~no) rockov­sko ob~estvo razdelila na celo vrsto antagoni­sti~nih interesnih skupin, do nekaterih bistvenih dru‘ benih sprememb, ki so nastopile v sedemdesetih letih. Toda kljub cikli~nemu vra­~anju zanimanja za rock je ‘e od sredine se­demdesetih let jasno, da ta glasba predstavlja samo del poslovnega interesa velikih glasbenih korporacij in da je tudi pri tem nagnjena k produciranju izdelkov, ki s svojo sredinskostjo zainteresirajo ~im ve~jo populacijo. Pravi rock pa je zaradi svoje uporni{ke narave seveda druga~en in v drugi polovici sedemdesetih let se je s punkovskimi “ekscesi” vrnil k svojim koreninam. To pa je ‘e druga zgodba. Jure Potokar, pesnik, prevajalec in glasbeni publicist. dru‘bo EMI in izdali malo plo{~o Anarchy In The UK. Za podpis po­godbe, ki je veljala pi~le tri mesece, so dobili 40 tiso~ funtov. 8. november -V Ljubljani je za­~ela oddajati regionalna radijska postaja Radio Glas Ljubljane. 25. november - ^lani skupine THE BAND so pripravili poslovilni koncer t, na katerega so povabili vrsto kolegov glasbenikov. Prire­ditev so posneli in izdali album The Last Waltz. Njihov kolega re‘iser MARTIN SCORSESE je dogodek posnel na filmski trak. 4. december - Prevelika koli~i­na zau‘itega heroina je kon~ala ‘ivljenjsko pot kitarista TOMMYJA BOLINA, nekdanjega ~lana za­sedb JAMES GANG in DEEP PURPLE. 14. december - Na Neal Stree­tu v Londonu so odprli klub THE ROXY, ki je postal zbirali{~e pun­kerjev. Na otvoritvenem ve~eru sta nastopili zasedbi SIOUXIE AND THE BANSHEES in GENERA­TION X. 17. december - ^lani ansam­bla THE STRANGLERS so podpi­sali pogodbo z zalo‘bo UNITED ARTISTS. Andrej Ilc Sedemdeseta ­ sedemdeseta. Moja zapra{ena zbirka je dovolj benega Le Goffa. Precej mojih vrstnic in vrstni-reprezentativen vzorec: Bee Gees, Smokie, Elec­kov misli, da so bila sedemdeseta umazana in tric Light Orchestra, Sweet in ABBA (pomislite: brez stila. Barbarska sedemdeseta. Kaj to pome-{ele leta 1990 se je s Prefab Sprout na{el nek­ni? Mogo~e to, da so Bay City Rollers spro{~e-do, ki je ubesedil vse, kar smo tedaj ob~utili ob no sporo~ali svojim vernicam in vernikom, da pogledu na plavolaso Agnetho Faltskog: “All najraje u‘ivajo steak in hamburger. Mogo~e to, those nights I dreamt of you/I wonder where da je bilo vse skupaj dosti bolj spro{~eno. they’ve gone/You’re the Ice Maiden.”). Medtem ko sta Don Kihot in Ema Bovary obli-@enske skupine so bile v sedemdesetih red­kovala svoja pri~akovanja s pomo~jo romanov, kej{e kot v {estdesetih. Ve~krat kopirana forma­smo mi poiskali vzore v popu. Idealizirana cija dveh mo{kih in dveh ‘ensk, ki so jo uve­ 1977 26. februar - Na angle{ko in ameri{ko top lestvico se je uvrstil album Rumours, ki ga je izdala zasedba FLEETWOOD MAC. Sko­raj celo leto so potrebovali, da so pri{li do najvi{je stopni~ke na obeh straneh velike lu‘e. Na angle{ki lestvici pa so bili 402 tedna, kar je {e vedno rekord lestvice velikih plo{~. Album je naletel na izjemen odziv tudi v Zdru‘enih dr‘avah Amerike, kjer so prodali kar 15 mili­jonov izvodov te plo{~e. Uspeh, ki so ga dosegli, je bil pravo presene~enje, saj je sledil obdobju, ki so ga zaznamovali osebni in dru`inski prepiri med ~la­ni skupine. Raz{la sta se klaviatur­istka CHRISTINE McVIE in basist JOHN McVIE ter kitarist LINDSEY BUCKINGHAM in pevka STEVIE NICKS. Dru‘inski brodolom je do­‘ivel tudi bobnar MICK FLEET­WOOD. 16. marec - Dru‘ba A&M RE­CORDS je skupini SEX PISTOLS dovolila pretrgati komaj teden dni staro pogodbo in se posloviti. Izpla­~ali so jim tudi 40 tiso~ funtov kot od{kodnino za lo~itev. Tudi oni niso mogli prenesti reakcije na njihove javne nastope. ljavili ABBA, je ponujala varljivo simboliko. Ena­kopravnost je hitro zbledela, ko ste preu~ili za­sedbo vlog: mo{ka dvojica je pisala glasbo, aran‘irala, igrala kitare in klaviature, ‘enski pa sta peli, kot se jima je reklo. Njuna instrumen­ta sta bila “naravna”: glasova in telesi. Potem je pri{el punk. Njegovi zagovorniki so zelo pou­darjali veliko prisotnost ‘ensk v prvih bojnih vrstah. Niso se zadovoljile samo s konvencio­nalnimi vlogami vokalistk v mo{kih zasedbah, ampak so ustanavljale tudi svoje skupine, bile urednice fanzinov, odlo~ale so o imid‘ih in po­gosto tudi o prodajnih strategijah in taktikah. Redki so sku{ali poiskati vzroke za to nenadno in pomembno emancipacijo, med njimi pa je vsekakor treba omeniti Simona Fritha (in njego-vo knjigo Art Into Pop, zanimivo sociolo{ko {tudijo o britanskem popu, kateri ta spis dolgu­je precej spodbud in sve‘ih podatkov). Po Frithovem mnenju se je punk kalil v ateljejih umetni{kih {ol. Tamkaj{nji modni oddelki so bili ‘e po tradiciji bolj “‘enski”, kar naj bi bil tudi glavni razlog za tako aktivno ‘ensko ude­le‘bo v procesu nastajanja novega stila. V do-ma~em punku so bile stvari dosti bolj “normal­ne” in je pa~ {e enkrat pri{la do izraza klasi~na distinkcija, ki, kot ka‘e, velja tako za “kulturo” kot “subkulturo”: inventivne “face” so zmeraj mo{ki, ‘enske pa so ponavadi potisnjene v neinventivno ve~ino. Predstavljajte si, da bi se leta 1977 na odru mo{~anske gimnazije prika­zal Peter Lov{in in ob~instvo nagovoril s pi~ka­ 18. marec -V Angliji sta zagle­dali lu~ prvi mali plo{~i dveh po­membnih izvajalcev: THE CLASH -White Riot in ELVIS COSTELLO -Less Than Zero. 4. april - Angle{ka punk skupi­na THE CLASH je izdala prvi al­bum. Ameri{ki obo‘evalci skupine so ~akali na izid plo{~e vse do leta 1979. 15. april - Angle{ka punk za­ Sedemdeseta ­ srednji vek popularne glasbe mi in kurci. Gotovo ne bi do‘ivel samo vro~e­ga in prezira polnega sprejema, kot se za take prelomne trenutke pa~ spodobi. Za javno mne­nje bi bil to znak popolnega moralnega zloma, ne pa ~isto normalen, ~eprav malo {okanten dogodek. 1. Za~etek Sedemdeseta se za~nejo leta 1967. Tega leta nista iz{la samo prva albuma The Doors in The Velvet Underground, ampak tudi Sgt. Peppers Lonely Hearts Club Band (The Beatles), ki pri­na{a na ovitku kola‘ dvain{estdesetih oseb, med katerimi so tudi Karl Heinz Stockhausen, William S. Burroughs in Albert Einstein. To je bil pravi ovitek sedemdesetih. Na njem je bilo vsega preve~. Oblikoval ga je znani pop umet­nik Peter Blake, in to tako, da so imeli poslu­{alke in poslu{alci ob~utek kot da berejo kate­ro izmed tedaj zelo popularnih underground publikacij. Potrebno je bilo prepoznati vse ob­raze, opaziti indijsko konopljo in de{ifrirati besedila. Vse to jim je dajalo ob~utek druga~­nosti od “mno`ice”, pop ob~instva. Glasbeno je bil Sgt. Peppers... koncipiran kot enota, paralel­na operi ali kateremu od dalj{ih glasbenih ko­madov. Poslu{ati ga je bilo potrebno v celoti, zahteval je publiko, ki je potrpe‘ljiva in se ne ukvarja z drugimi aktivnostmi ter je pripravlje­na ‘rtvovati dober del svojega ~asa samo za poslu{anje glasbe. Tak{no poslu{alstvo, ki je bilo ideolo{ko zavezano “novemu” in “odtr­ganemu”, je vidno u`ivalo v glasbi, ki je names- Jim Morrison je po skrivnostni smrti postal {e ve~ja legenda. to sentimentalnosti, je­zika ljubezni, plesa in ‘ura izra‘ala nekaj “po­membnega”. Sgt. Peppers... predstavlja zelo po­membno uveljavitev snemalne prakse pri nastajanju rock plo{~. V zvezi s tem so pogo­sto omenjali prispevek producenta Georgea Martina, svoj smisel je dobil tudi izraz “stu­dijski album”. Koncept pazljive, obsesivne stu­dijske konstrukcije gla­sbe je seveda obstajal `e pred Beatli. Beach Boys so to po~eli ‘e leto prej na albumu Pet Sounds, podobne stvari so se odvijale v studijih detroitske zalo‘be Tamla Motown, ki je v svojih prvih letih slovela po standardizirani produkcijski liniji, s katere so kot po teko~em traku prihajali veliki hiti. Leta 1966 se je tudi v Detroitu nekaj prelomilo. Four Tops so porabili celi dve uri za snemanje komada Reach Out I’ll Be There, ki je vklju~eval celo vrsto “klasi~nih” referenc. V primerjavi z obi~ajnimi Motown standardi je {lo za neverjetno razko{je, ki nam je zapustilo njihovo najbolj zapleteno melodijo sedbaTHE JAM je izdala prvo ma-lo plo{~o In The City. 26. maj -SEX PISTOLS so iz­dali malo plo{~o God Save The Queen. V pi~lih petih dnevih so je prodali 150 tiso~ izvodov, kljub te­mu da je BBC ni smel predvajati v dnevnem programu in da je niso smeli predvajati po prodajalnah s plo{~ami. 16. avgust - Umrl je ELVIS PRESLEY. Bolj kot kdorkoli drug zaslu‘i naslov kralja R&R glasbe. Posebno nagrado grammy za ‘iv­ljenjsko delo je dobil leta 1971. ^lan presti‘ne dru‘be ROCK AND ROLL HALL OF FAME pa je postal leta 1986. 26. avgust - Skupina IAN DURY AND THE BLOCKHEADS je izdala prvo malo plo{~o, na kate­ri je bila njihova uspe{nica Sex & Drugs & Rock & Roll. 16. september - V prometni 5. september: Frakcija Rde~e armade ugrabi in umori industrialca Hannsa-Martina Schleyerja. Incident je del izbruha terorizma znanega kot “Nem{ka jesen”. in, dovolj ~udno, njihov naj- Prvi je bil resna glasba, na­ve~ji hit. Pet let kasneje je bil menjena glavi. Njegovi pro­‘e ~as za simfonijo. Marvin tagonisti so bili zelo pametni, Gaye je posnel najbolj{o kon­ zelo samozavestni, zelo zgo­ceptualno plo{~o vseh ~asov, vorni in, temu primerno, zelo album What’s Going On s pr­ dolgo~asni. Pop je bil seveda vim ekolo{kim komadom “manj vreden”, stvar telesa. Mercy Mercy Me (The Ecolo­ Izklju~ujo~a sedemdeseta. gy). Anga‘irana sedemdeseta. Beatli so s svojim global­nim vplivom poskrbeli za do-2. Art rock kon~no uveljavitev novih stu­dijskih standardov. Pri tem se nikakor ne bi mogli strinjati s priljubljenimi ~rnogledimi inter­pretacijami tega pomembnega preloma. Tako je naprimer Jacques Attali sestavil obto‘nico, ki bi jo lahko povzeli takole: prehod s starega dobre­ga procesa izvajanja predstave na proizvodnjo glasbe je kriv za nastanek degradirane, umetne in cenzurirane serijske glasbe. Namesto roman­ti~nega umetnika, glasbenika, ki je sam svoj gospodar, stopi v ospredje ujetnik ponavljanja, popolnoma odvisen in dolo~en s tehnologijo in logiko kapitala. Mno‘i~na produkcija je skrega­na z resni~no kreativnostjo in samo najve~je umetnice ali umetniki (recimo Kraftwerk ali Laurie Anderson) lahko upajo, da se jim bo ob~asno posre~ilo razkrivanje protislovij. Na{e mnenje je, da gre pri tem za izrazito enostran­sko in tudi poenostavljeno interpretacijo. Korak naprej so {tevilne sve‘e in dostikrat presenetlji­ve razlage snemalnega obrata, ki jih najdemo v knjigi Evana Eisenberga The Recording Angel. Od leta 1967 so se za~ele pojavljati delitve na progresivni rock in mno‘i~ni, “chart” pop. Kaj sploh pomeni izraz art rock? Ve~ina pod tem razume nek glasbeni ‘anr, ki je dosegel svoj vrh v prvi polovici sedemdesetih z album­sko orientiranimi skupinami, kakr{ni sta bili v tistih ~asih Pink Floyd in Genesis. Sinonimno se uporablja {e izraz progresivni rock. Frith z art rockom nima v mislih kratkotrajnega glasbene­ga ‘anra, ampak ~asovno trajnej{i proces. S pri­devnikom art ozna~uje prepletanje popa in idej vizualnih umetnosti, ki je po petnajstih letih stalnega izpopolnjevanja do‘ivelo svojo kanoni­zacijo in komercializacijo z art popom v osem­desetih. Frith za razliko od Attalija trdi, da so te glasbenice in glasbeniki na podlagi dolo~enih ideologij in izku{enj sami vplivali na oblikova­nje komunikacijskih tehnologij, s tem pa tudi na mno‘i~no kulturo. Njihovi viri in modeli so prihajali iz poezije in slikarstva. Pa ne samo to. Tudi sami so pri{li iz umetni{kih {ol (predvsem dizajnerskih od­delkov) in za zmeraj oku‘ili popularno glasbo s svojimi boemskimi sanjami in romanti~nimi domisleki. Z njimi se je za~ela oblikovati prava nesre~i je umrl MARC BOLAN. napisali glasbo za film. Delo so op- THE ROLLING STONES so ravili odli~no. Plesni ritmi in glaso­izdali dvojni koncer tni album Love vi bratov GIBB so odli~no odsevali You Live. ~as, v katerem je glasba nastala. 14. december - V New Yorku je Nekaj ~asa se je zdelo, da ho~ejo bila premiera filma SATURDAY vsi pobegniti dale~ stran od po-NIGHT FEVER, ki je povzro~il pra-norelega sveta in v plesnem ritmu, vo disco mrzlico. Zgodbo je prispe-v soju svetlobnih efektov, pozabiti val NIK COHN, v njem pa je zables-na vsakodnevne te`ave. Zahodni tel igralec, plesalec in pevec JOHN svet je zajela plesna mrzlica, na TRAVOLTA. glasbenem prizori{~u pa so se ^lani skupine BEE GEES so uveljavila nova imena, kot so Sedemdeseta ­ srednji vek popularne glasbe ideologija rocka. Primerjali so se z Van Gog­hom, dadaisti ali nadrealisti in pri tem jasno zahtevali zase umetni{ki privilegij: pravico do vpliva na oblikovanje kulture. Naslanjali so se na izro~ilo zgodovinskih avantgard prve polovi­ce dvajsetega stoletja, ki so namesto rezultata in izdelka poudarjale proces, reakcijo ob~instva, spontanost in nedokon~anost. Vse to naj bi prepre~ilo dostop do umetnosti osovra‘enemu filistru, “zbiralcu”. (^e je moralo pri zgodovin­skih avantgardah prete~i vsaj nekaj desetletij, da so tudi same postale kapitalisti~ni spektakel, blago, se je kot posledica izoblikovanja mlade in {tevilne potro{ni{ke skupine, naklonjene {okiranju in provokaciji, art rocku to primerilo v dosti kraj{em ~asu.) Nova glasba se je definirala kot opozicija pop komercializmu in se pri tem sklicevala na romanti~no ideologijo. Tak{na utemeljitev je povsem zadostovala prvi generaciji, v kateri je bil {e vedno precej{en odstotek klasi~no izobra­‘enih glasbenikov. Bendi so igrali komplicirano glasbo, se izgubljali v dolgih in dostikrat dolgo­~asnih improvizacijah, bili ob tem primerno vzvi{eni, pa tudi kar solidno pla~ani (res je, da so snemali samo albume, ampak ti so se v tis-tem ~asu prodajali bolje od singlov!). Do tukaj se definicija art rocka pokriva s progresivnim rockom (ta pa bi bil ‘e z imenom lahko kandi­dat za ortodoksno modernisti~no fazo art roc­ka). @e prej smo zapisali, da art rock presega ~asovno omejen glasbeni ‘anr, kakr{en je v tem primeru progresivni rock. V pribli‘no istem ~asu so namre~ ‘e stopali v ospredje ~isto druga~ni glasbenice in glasbeniki, ki so idejam avantgarde in predstavi romanti~nega umetnika dodali sve‘e spodbude poparta in za~eli aplici­rati umetni{ke teorije na ustvarjanje glasbe. 3. Art pop Vdor popa, umetnosti o znakih in znakov­nih sistemih, je v glasbi povzro~il danes tako doma~i bricolage, citiranje iz drugih del in re­kontekstualizacijo znanih zvo~nih simbolov. S stalnim sklicevanjem na Warhola ali Beuysa so si glasbenice in glasbeniki priskrbeli lep teoret- PATRICK HERNANDEZ, AMY bena industrija ugotovila, koliko 7. februar - V ljubljanski hali STEWART, OLIVIA NEWTON -koristi ima lahko od povezave glas-Tivoli je nastopila angle{ka skupi-JOHN idr. be s filmom. na QUEEN. To je bila ena redkih 24. december - Skupina BEE rockovskih zasedb, ki je gostovala GEES se je uvrstila na vrh ameri-v Ljubljani ob pravem ~asu - na vi­ 1978 {ke top lestvice. Uspeh jim je pri-{ku popularnosti. nesla prva mala plo{~a iz filma Sa-23. april - Dru‘ba A&M je pod­turday Night Fever - How Deep Is 5. januar - Angle{ka zasedba pisala pogodbo s skupino THE Your Love. Poldrugi mesec pozne-SEX PISTOLS je za~ela svojo edi-POLICE. Prepri~al jih je MILES je so uspeh ponovili s pesmijo no ameri{ko turnejo. Otvoritveni COPLAND, ki je predstavnikom Stayin’ Alive. koncert so imeli v Atlanti v zvezni dru‘be predvajal skladbo Rox- Po uspehu tega filma je glas-dr‘avi Georgii. anne. Lou Reed - prao~e, sopotnik in pre‘iveli punk glasbe. ski izgovor za u‘ivanje v slu‘enju denarja, po­leg tega pa so omogo­~ili izbolj{anje finan­~nega polo‘aja dote­daj slab{e pla~anim umetnikom “visokega popa”. Poleg ‘e ome­njenega Petra Blakea je podobno delo za Beatle opravil tudi Ri­ chard Hamilton, ki je dizajniral ovitek njihovega dvojnega albuma brez naslova. Danes to plo{~o, ki je na zunaj videti kot kak{na ezoteri~na umetni{ka pub-likacija, vsi poznajo pod imenom Beli album. Podobno je bilo v Ameriki s tako imenovano “banano cover”, s katero je Andy Warhol opre­mil prvi album The Velvet Underground, ki ve­ljajo za za~etnike ameri{kega art popa. Sledili so Patti Smith, Devo, Residents, Suicide, Talking Heads, James Chance, Bush Tetras, Laurie An­derson, Blondie in drugi. Art pop se je, zanimi­vo, hiteje prijel v Angliji, kjer sta bila v ospredju David Bowie in Bryan Ferry s skupino Roxy Music. Z Roxy Music se {e enkrat vra~amo k po­membnemu vpra{anju tehnolo{kih pogojev. Odlo~ilna sta bila razvoj elektronskega snema­nja in programirane snemalne tehnologije. Kot je znano, je pri Roxy Music v za~etku sodeloval Brian Eno. Eno ni bil obi~ajen glasbenik (v re­snici sploh ni znal igrati nobenega instrumenta, da o kak{nem branju not sploh ne govorimo), ampak “glasbenik”, “tehni~ni ekspert”. Njegova instrumenta sta bila kasetar in snemalni studio. S seboj je prinesel vplive klasi~ne avantgarde (LaMonte Young) in sku{al v popularnem me­ 18. avgust - Angle{ka skupina SIOUXSIE AND THE BANSHEES je izdala prvo malo plo{~o Hong Kong Garden. 12. oktober -V New Yorku je bil aretiran SID VICIOUS, ~lan an­gle{kega punk ansambla SEX PIS­TOLS. Obto‘en je bil umora svoje­ga dekleta NANCY SPUNGEN, ki so jo na{li mr tvo v njeni hotelski sobi. 11. november - Na vrhu ame­ diju ustvariti glasbo, v kateri tisto, kar se zgodi, ni ve~ rezultat umetnikove odlo~itve, ampak prej rezultat naklju~ja oziroma mehanske nujno­sti. Medtem ko so progresivci poudarjali genial­nega posameznika in virtuoza, je Eno nameno­ma zni‘eval “stopnjo udele‘be”, verjetno s kon~nim ciljem odprave ideje o individualizira­nem umetniku. V pribli‘no istem ~asu se je razvila mo~na scena v Nem~iji, ki so jo ve~inoma ustvarili do­bro izobra‘eni glasbeniki, med katerimi jih je precej poslu{alo predavanja Josepha Beuysa na znamenitem düsseldorfskem umetni{kem ko­legiju: Can, Faust, Kraftwerk, kasneje Deutsche Amerikanische Freundschaft. 4. Punk Prve prodorne analize so razpravljale o pun­ku kot o subkulturi, avtenti~nem izrazu ulice, brezposelnih in brezperspektivnih. Hvalili so njegovo spontanost, “`ivost” (kar naj bi bila opozicija sinteti~nosti in artificialnosti diska), niso pa pozabili omeniti niti dobrodo{le vrnitve h koreninam rokenrola. V tej lu~i je vsekakor provokativna Frithova teza, da punk ni nastal na ulici, ampak v ateljejih {tudentk in {tudentov umetnosti, da je bil torej bolj kot karkoli druge­ga vrhunec art rocka. Sex Pistols so bili umet­ni{ko delo. Punk je ponudil nekatere odgovore na glavno dilemo art rockerjev: kako ostati kre­ativen in subverziven pod patronatom kulturne ma{inerije. S koncem punka je umrla tudi rockovska romantika, na njeno mesto sta stopila “nova romantika” in postmodernizem v popu­larni glasbi. Ostal je samo {e pop. S kak{nimi argumenti Frith zagovarja umet­ni{ko provenienco punka? Ve~ina njegovih za­~etnic in za~etnikov, med njimi tudi sveta trojica Malcolm McLaren, Vivienne Westwood in Jamie Reid, se je na tak ali druga~en na~in ukvarjala z vizualno umetnostjo. Te umetnice in umetni­ki, ki so se predvsem spoznali na dizajn, so Malcom McLaren ­~lovek v ozadju, ki stavi in sprejema stave. dokon~no izpeljali tis-to, za kar si je tako prizadevala ‘e hipijev­ska kontrakultura. V rock in pop so prene­sli umetni{ke prakse: konceptualna umet­nost, Warhol, situacio­nizem. Modernizirali so retoriko {estdesetih: ~e so bile under­ground publikacije {esdesetih bolj pod vplivom simbolisti~ne in nadrealisti~ne {ole, potem so bili punk fanzini bolj agresivni, podobni dadaisti~nim manifestom in njihovemu slavljenju spontanosti. Njihovi glavni glasbeni vplivi so prihajali iz art popa: The Velvet Un­derground, New York Dolls, David Bowie, Roxy Music. Tako kot pri ostalem art rocku se je tudi punkovska iniciacija odvijala v klubih umetni{kih {ol. Sex Pistols so tukaj naleteli na edino ob~instvo, ki je preneslo njihovo estetiko nekompetentnosti. [tudentke in {tudentje umet­nosti so imeli zmeraj na zalogi kak{no teorijo, s katero so lahko opravi~ili tak{no igranje. Ob tej glasbi sta Barthes in Derrida naenkrat dobila svoj smisel. Na punkovske koncerte so gledali kot na prevajanje avantgardnih razprav o {oku, multimedialnosti, monta‘i in dekonstrukciji v glasbeni izraz. 5. Transkulturalnost Kadar govorimo o sedemdesetih, moramo najprej povedati, katera sedemdeseta imamo v mislih. Tako smo dosedaj govorili o prvih, pri­vilegiranih in v glavnem belih sedemdesetih. Obstajajo pa {e druga, v svojem ~asu zani~eva­na, zapostavljena in v glavnem obarvana se­demdeseta. r i{ke top lestvice je bila pevka DONNA SUMMER, z uspe{nico MacAr thur Park. Na top lestvice se je prvi~ uvrstila konec leta 1975, na uspeh pa je morala ~akati do kon­ca desetletja. Njene skladbe Hot Stuff, Bad Girls, Dim All The Lights, No More Tears (Enough Is Enough) (duet s pevko BARBRO STREI­SAND), On The Radio, so bile od­li~na izto~nica disko ere. Svet je dodobra spoznal nove zvoke, punk in reggae sta izgubila ostrino, uveljavljali so se glasbeni­ki t.i. angle{kega novega vala, in z zdru‘enimi mo~mi so izrivali disco zvezde iz plesnih klubov. Glasbe­na ponudba je postajala vse pe­strej{a. 30. december - Prvi koncert­ni nastop zasedbe ameri{ke sku-pine XTC. Zopet imamo te‘ave z izrazom, ki je med drugim {e izrazito grdo zvene~. Med pomeni transkulturalnosti ima verjetno najbolj daljno­se‘ne posledice tisti ~isto ekonomski. Okoli leta 1970 se je za~ela {iritev kulturnih transnacio­nalnih korporacij, ki je bila povezana z global­nim prodorom medijev. Danes to komaj ver­jamemo, ampak sedemdeseta so (pre)‘ivela brez walkmana, CD-ja in MTV-ja. Njihov MTV so bile kasete, ki so po vsem svetu raz{irile softver glo­balne glasbene industrije. Za potrebe te industrije so za~eli razvijati poseben tip glasbe, ki so ga s posredovanjem mednarodne glasbene industrije raz{irjali po vsem svetu. Zgodnji primer tak{ne glasbe je verjetno disko, ~eprav bi se tej trditvi dalo tudi oporekati. Ob tem je vsekakor treba povedati, da se je prav v primeru diska lepo po­kazalo, da vsaj v glasbi ni mogo~e vsega razlaga­ti iz ekonomskih temeljev, saj celo vsemogo~ni kapitalizem ni mogel predvideti vseh u~inkov nove glasbe. Disko je dober primer, kajti neka­teri njegovi u~inki dale~ presegajo tiste enostran­ske interpretacije, ki so mu pripisovale predvsem dru‘beno apologetiko. Eden izmed stranskih, mogo~e celo nena~r­tovanih produktov zgoraj opisanega peklenske­ga na~rta transkulturalnosti (za malo bolj ~rno­glede ni to ni~ drugega kot glasbeni Veliki brat) je transkulturalnost kot morda najvi{ji tip glas­bene interakcije. Ta pomen je mnogo prijaz­nej{i in obetavnej{i, saj vklju~uje izku{njo glasbe drugih kultur in njeno prepletanje z glasbo last-ne kulture in tehnologijo. Takole: sedemdeseta niso bila samo preten­ciozna in bela, ampak so nam dala tudi nekaj 1979 29. januar - Po desetih letih skupnega dela so se raz{li ~lani tria EMERSON, LAKE AND PAL­MER. 31. januar -THE CLASH so za~eli prvo ameri{ko turnejo. 2. februar - V New Yorku je umrl 21-letni SID VICIOUS, ~lan najbolj{ih pop komadov vseh ~asov. Krasna nova glasba: soul, disko, funk, salsa, samba, musica popular brasileira, rap. Isaac Hayes, The Ohio Players, The O’Jays, Barry White, The Chi-Lites, Kool & The Gang, The Dramatics, Curtis Mayfield, Fred Wesley, Funkadelic, Roy Ayers, Milton Nascimento, Ruben Blades, Gil­berto Gil, Donna Summer, Gil-Scott Heron, The Last Poets. ^rni pop zgodnjih sedemdesetih je imel najbolj{e uvode, refrene, ritme, rife in in­strumente, z elektri~nim sitarjem vred. To je bila glasba za ljudi, ki niso pametni. Tako so mislili takrat. Teoretiki subkulture so naredili kar precej {kode, ko so ~rnce enostavno izena~ili z reg­gaejem (kar je bila verjetno posledica vzajem­nih simpatij, ki jih je ta glasba gojila s punkom in ki jih je Bob Marley povzel v komadu Punky Reggae Party), pa {e tu so posku{ali izklju~iti lovers rock, katerega ciljna populacija so bile predvsem ‘enske. Kratkovidna kritika je tudi pri nas blestela v pljuvanju diska in funka. Disko je bil ~rnski modernizem. Po svojem nastanku je bil ~ista subkultura, saj se je pojavil v zgodnjih sedemdesetih v ~rnskih in gay kul­turah v New Yorku. Bela kritika ni izgubljala ~asa. Takoj je za~ela obsojati novo glasbo, ki naj bi simbolizirala sramotno prevlado komerci­ale nad glasbenim okusom. Zna~ilno je, da so podobne pripombe namenjali ve~ini ~rnske glasbe tistega ~asa. Nekateri so se omeh~ali {ele ~ez desetletje, ko so bili prisiljeni priznati ogromen vpliv diska. S svojimi afroameri{kimi in latinskoameri{kimi ritmi je bil pomembna al­ternativa belskemu rocku in njegovemu falo­centri~nemu ritmu (ste ‘e kdaj pomislili, da dol­go~asni zahodni ritmi pravzaprav najlep{e od­sevajo puritansko dedi{~ino?), omenili pa smo ‘e njegov pomen centralnega zvoka pri obliko­vanju gay kulture. ^e ne prej, so morali njegovi kritiki spremeniti mnenje v osemdesetih. Takrat se je izkazalo, da mu precej dolgujejo elektron­ska sintaksa rapa in scratch miksanja, mo‘nosti pasti{a, ki jih omogo~a ve~kanalno snemanje (remiksanje se je s~asoma iz procesa spremeni­lo v artefakt!), eksperimentalni kola‘i v bel­skem popu po punku ter cela vrsta plesnih in ritmi~nih disciplin v glasbi osemdesetih in de­vetdesetih. Omenili smo ‘e, da so disko najbolj zmer­jali zaradi njegove “artificialnosti”, ki je, mimo­grede, kasneje postala ena njegovih najbolj vplivnih kvalitet. Disko skupina dejansko ni mogla nastopati v ‘ivo, ker sploh ni obstajala. Bila je sestavljena iz studijskih glasbenikov, ki so bili na voljo za razli~ne se{ne, veliko elek­tronske opreme in producenta. Ta je ob~asno izdajal glasbo pod lastnim imenom, druga~e pa je bila anonimnost za‘eljena. Rezultat je bil bli­zu nekaterim Enovim pogledom: glasba kot ~ist predmet brez ~love{kega vme{avanja, en sam meta glasbenik namesto {tevilnih individualizi­ranih virtuozov. Ju‘noameri{ki imigranti so v metropolitan­sko pop glasbo sedemdesetih prinesli {tevilne 4. november: Petsto {tudentov (“Revolucionarna stra`a”) ob Homeinijevi podpori zasede ameri{ko ambasado v Teheranu in ima njene prebivalce za talce 444 dni. skupine SEX PISTOLS. Smrt je po­vzro~ila prevelika koli~ina heroina. 23. februar - Angle{ka skupi­na DIRE STRAITS je igrala v Bostonu. To je bil otvoritveni kon­cer t njihove prve ameri{ke turneje. 29. junij - V Arlingtonu v ameri{ki zvezni dr‘avi Virginii je umrl kitarist LOWEL GEORGE, ustanovni ~lan skupine LITTLE FEAT. 3. december - Kar 11 ljudi je 25. december 1979: Sovjetska zveza okupira Afganistan in podpre prevrat, s katerim pride na oblast prosovjetska vlada. Sledi obdobje gverilskih bojev proti Sovjetom. zanimive idiome. Njihova salsa Imamu Baraka (Le Roi Jo­je bila tipi~en primer trans-nes), gre pri tem za neko kulturalnosti, saj ni nastala kje v stalno “sodobnost” ~rnske Ju‘ni Ameriki, ampak prav v glasbe, neprestano reflekti­mo~nih latinskih ~etrtih ZDA, ranje spreminjajo~ih dru`be­{e posebej New Yorka. Priselje-nih in kulturnih okoli{~in. ni glasbeniki so lastni kulturni Ponavadi imajo dosti manj izku{nji dodali {e vplive jazza zadr‘kov kot belci in si pri in tehnologije. oblikovanju posebnega zvo- V pribli‘no istem ~asu se je ka, glasu ali kulturne izjave v brazilski dr‘avi Bahia izobli-zmeraj pomagajo z vsem, kovala brazilska popularna glasba, katere kom-kar je na voljo. Strukture spreminjajo po ob~ut­pleksnost in raznovrstnost {e danes ob~udu-ku, opu{~ajo linearnost in spremenijo mikrofon jemo. Njeni protagonisti (Caetano Veloso, Gil-in gramofon v glasbena instrumenta. V njihovih berto Gil, Gal Costa, Maria Bethania) so najprej rokah so instrumenti najhitreje postali ~lovekovi ustanovili kulturno gibanje Tropicalismo, ki je podalj{ki, tehnologija pa socializirana. To, kar posnemalo in poglabljalo deloma kozmopolit-odkrije ~rnska glasba, postane ~ez nekaj ~asa ske, deloma ksenofobi~ne ideje brazilske avant-srce popularne kulture.garde dvajsetih in tridesetih. Iz teh za~etkov se je po~asi izoblikovala nova glasba, ki je nasta­la tako, da so salonskemu bossanova slogu 6. Kaj bi oni brez sedemdesetih? dodali elektri~ne kitare, vplive ritem in bluza, psihadelije, reggaeja, afroameri{ke ceremonial-V osemdesetih so s pomo~jo digitalne teh­ne glasbe in konkretne poezije. nologije, simpati~nih stroj~kov za dekonstrukcijo Zanimiva je pot reggaeja. Na Jamajki je bila starih tekstov, odkrili, da so nekateri izbrani to glasba cele skupnosti. Reggae je postal sub-fragmenti progresivnega rocka ~isto v redu. kultura {ele v za~etku svoje zahodne poti, ko Svoje prednosti je zopet pokazal analogni syn­so ga kar lepo zatirali in je le ste‘ka na{el pot thesizer, prvo orodje progresivcev. V pomanj­izven ~rnske komune. kanju kvalitetnega materiala in domi{ljije so Za reggae je zna~ilno nekaj, ker lahko od-nekateri ugriznili v sedemdeseta s pomo~jo krivamo v vsej bogati ~rnski tradiciji od bluza in camp postopka. Sedemdeseta kot izgovor. O­bebopa, preko soula, funka in diska, do rapa. semdeseta so, kaj pa drugega, posku{ala zdru-Superiornost obarvanih stilov je v tem, da jim ‘iti glavo in telo, teorijo in ljubezen. Novi pop uspeva pred vsemi drugimi preliti v zvok zati-je po punku podedoval ekonomi~nost (glavni rano, skrito in neartikulirano. Kot pravi pesnik medij so bili singli) in nadzorovanje poslovnih umrlo, ko se je skozi odpr ta vrata stom ROBERTOM PLANTOM, na stadion Riverfront Colosseum v THE CLASH, IAN DURY, THE Cincinnatiju za~elo prerivati ve~ PRETENDERS, THE WHO, SPE­tiso~ ljudi, da bi dobili ~imbolj{i se-CIALS in zasedba ROCKESTRA, de‘ za nastop skupine THE WHO. ki je bila zbrana prav za to prilo‘­ 29. december - V londonskem nost. Hammersmith Odeonu je bil zadnji dobrodelni koncer t za kampu~ijsko 1980 ljudstvo. Na {tirih koncertih so nas­topili znani glasbeniki: PAUL Mc-CARTNEY s skupino WINGS, EL-7. februar - Skupina PINK VIS COSTELLO, ROCKPILE z go-FLOYD je za~ela ameri{ki del tur- odlo~itev. To je bil pravi trenutek za ljudi, kot sta Malcolm McLaren in Paul Morley. Ta dva sta dobro vedela, kaj je pop: mit, senzacija, mani­pulacija. Zalo‘ba ZTT je imela skoraj vse: pre­povedi, manifeste, eklekti~nost, samonana{anje, vrhove lestvic. Ko ste kupili Frankie Goes To Hollywood, Propagando ali The Art Of Noise, ste se mimogrede seznanili {e z Adornom, Barthesom ali Benjaminom, si naro~ili nogavice “Andre Gide” ali T-Shirt “Hugo Ball” in na hitro preleteli kompendij literature devetnajstega sto­letja. V~asih se vam je sicer zazdelo, da je vse skupaj ‘e preve~ eklekti~no, da gora citatov na temo sanj, obsesij, vizij in norosti ne zadostuje. Da, enostavno povedano, manjka glasba. Ve~ini teh komadov je manjkala tista “~arovnija”, s katero nas omre‘i dobra pop pesem. 7. Konec Kje se kon~ajo sedemdeseta? To je pomem­bno vpra{anje (no ja, vsaj za nekatere), saj sko­raj gotovo odlo~a tudi o prelomu med moder­nizmom in postmodernizmom v popularni glas­bi. Tako nekateri zagovarjajo leto 1977 in ~as popolne uveljavitve punka. S tem bi bilo seve­da elegantno poskrbljeno za to, da bi bilo de­setletje lepo sklenjeno. ^e bi upo{tevali Fritha, bi verjetno morali govoriti o punku kot o vi­sokem modernizmu, vrhuncu dolgoletnih umet­ni{kih aspiracij. Nekaj dokazov v prid moder­nizma: punk je bil zadnje mno‘i~no gibanje, ve~ina njegovih vernic in vernikov je bila uje­ta v ‘e tradicionalne izklju~ujo~e kategorije za in proti. Vseeno pa obstaja tudi dovolj razlogov, iz katerih bi lahko sklepali o postmodernizmu punka. Poleg glasbenega minimalizma, vpra­{ljive afirmacije ki~a in marginalnih skupin (le kako naj si razlagamo punkovsko nestrpnost do disca, katerega demografija je jasno pokaza­la, da so na za~etku v njem dominirali pred­vsem ~rnci, Latinoameri~ani in gayi), je “repro­duciral celotno kroja{ko zgodovino povojnih delavskih mladinskih kultur in v svoji cut-up formi kombiniral elemente, ki so originalno pripadali popolnoma druga~nim obdobjem.” (Dick Hebdige). S punkom so propadla ali postala vsaj nejasna razlikovanja med main­streamom in obrobjem, avantgardo in popu­larnim, glasbo in hrupom. Zgodovina popa, ki je prej potekala premo~rtno, kot niz zapored­nih valov, se je z nastopom punka razcepila v neje The Wall. THE WAILERS. Na proslavi je za-bum Double Fantasy. Po petletni 25. marec -THE POLICE so prisegel novi predsednik ROBERT pavzi se je Lennon ponovno vrnil v nastopili na stadionu Homi Bha MUGABE. snemalni studio. Veselje, s katerim Bha v Bombayu. To je bila prva “ve-17. maj -IAN CURTIS, pevec se je lotil dela, je opazno v vsaki lika” zahodna zasedba, ki je nasto-angle{ke zasedbe JOY DIVISION, skladbi. Prva skladba z novega al­pila v Indiji. je naredil samomor. Po njegovi buma je imela simboli~en naslov 17. april - Afri{ko dr‘avo Zim-smrti se je skupini pridru‘il klavia-(Just Like) Star ting Over. babve je obiskal kralj reggea glas-turist GILLIAN GILBERT, zasedba 25. september - Na predve~er be BOB MARLEY. Na povabilo pa se je preimenovala v NEW ameri{ke turneje je umrl 32-letni tamkaj{nje vlade se je udele‘il pro-ORDER. bobnar JOHN BONHAM, eden slave ob dnevu neodvisnosti. Bob 4. avgust -JOHN LENNON in bolj{ih bobnarjev v zgodovini rock je nastopil skupaj s svojo zasedbo YOKO ONO sta za~ela snemati al-glasbe. Njegova smr t je povzro~ila Sedemdeseta ­ srednji vek popularne glasbe ve~ hkratnih, vzporednih zgodovin. Mo‘nost iz­bire: crossover in sinteza, ~rni ritmi in heavy metal, funk in punk. Glasbenice in glasbeniki, ki so~asno ustvarjajo razli~ne enakovredne glas­bene stile in kombinacije, imajo na razpolago {irok okvir, globalni boben, iz katerega po ‘elji (in, kar je pomembna razlika od prej{njih ob­dobij, zavestno) zajemajo razli~ne ritme in gla­sove ter poskrbijo za njihov prenos v sve‘e kontekste. VIRI ATALI, @ak (Jacques Attali), Buka: ogled o ekonomiji muzike, Beograd, 1983. CHAMBERS, Iain, Popular Culture: The Metro­politan Experience, London, 1986. DYER, Richar d: “In Defense of Disco”, v: On Record: Rock, Pop, and the Written Word, London, 1990. EISENBERG, Evan, The Recording Angel: The Ex­perience of Music from Aristotle to Zap-pa, New York, 1988. FRITH, Simon and Howard Horne, Art into Pop, London and New York, 1987. FRITH, Simon and Angela McRobbie, “Rock and Sexuality”, v: On Record: Rock, Pop, and the Written Word, London, 1990. ROBINSON, Campbell Deanna, Buck B. Elisabeth, Cuthbert Marlene, Music at the Margins: Popular Music and Global Cultural Di­versity, Newbury Park, London, New Delhi, 1991. Andrej Ilc, {tudent primerjalne knji‘evnosti in sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univer­ze v Ljubljani. Siuxie & The Banshees je bila na za~etku leta 1978 {e edina velika punk skupina, ki ni podpisala pogodbe s katero od diskografskih hi{. razpad skupine LED ZEPPELIN (december 1980). 15. november - Iz{el je album Double Fantasy. 1. december -TALKING HEADS so za~eli angle{ko turne­jo. Za predskupino so povabili neznano irsko zasedbo U2. 8. december - Mark Chapman je ustrelil JOHNNA LENNONA. To se je zgodilo pred vhodom v Dako­ta Building ob newyor{kem Cen­tralnem parku, kjer je John ‘ivel. Skladba (Just Like) Star ting Over se je uvrstila na vrh angle{ke (20. 12.) in nato {e na vrh ameri{ke top lestvice (27. 12. 1980). V januarju 1981 so se mu angle{ki obo‘evalci oddol‘ili s {e eno No.1 skladbo - s pesmijo Ima­gine, v kateri je Lennon podal svo­jo vizijo sveta. Naklju~je je naneslo, da sta konca {estdesetih in sedemdesetih let povezana s skupino THE BEAT­LES ali njenimi ~lani. V prvem pri­meru gre za konec obstoja sku-pine, v drugem pa za konec ‘iv­ljenjske poti JOHNA LENNONA. ^e je prvi dogodek simboli~no zaklju~il prvo obdobje angle{kega rocka, pa drugi dogodek pomeni konec enega zadnjih glasbenih “posebne‘ev” v naj‘lahtnej{em pomenu te besede. Pripravil Marko Prpi~ Michel Serres LE CONTRAT NATUREL François Bourin, Pariz 1990 191 str., 99 FF Ko je delo v za~etku l. 1990 iz{lo v Franciji, je bilo ve~ tednov na lestvici najbolj branih del. Mi­chel Serres, ki je bil vedno odmak­njen od velikih tokov in protito­kov francoske misli in je nedavno postal ~lan Francoske akademije, je v njem na~el filozofska vpra{a­nja, ki jih pred ~love{tvo postav­ljata dve stoletji razmaha industrij­ske dru‘be. Pred izidom je oma­hoval, ali naj besedilu doda obse­‘en dosje o ekolo{kih katastrofah, ki bi utemeljil njegovo primerjavo u~inka vseh ekolo{kih katastrof s svetovno vojno. Zavoljo ~istosti fi­lozofske argumentacije se je temu odpovedal. Tako je za objavo os­tal tipi~en esej, ki v glavnih kon­turah, brez minuciozne raz~lembe in brez vsakega znanstvenega apa­rata, predstavi eno samo idejo. Ideja je vsebovana ‘e v naslo­vu in na naslovnici: izraz “naravna pogodba” je za pravnika nesmi­seln. Pogodbe in narave ni mogo­~e misliti na isti ravni. Kar je po­godbeno, ni naravno, in narobe, kar je naravno, ni pogodbeno. Po­godba kot zavezujo~ pisni dogo­vor, ki ga spremlja podpis vseh pogodbenih strani, ni mo‘na brez govorice in simbolnega izraza. Za­to je dogovor lasten ~loveku, po­godba je dru‘bena ali sklenjena v dru‘benem. Zato je pogodba, kot pravi mit o prvotni dru‘beni po­godbi, ki dominira za~etke novo­ve{ke politi~ne filozofije, odmik ~loveka od narave, njegova eman­cipacija od slepe nujnosti brezgla­vega boja za pre‘ivetje vseh proti vsem, ki zaznamuje naravna raz­merja. Pogodbena razmerja vzpo­stavljajo nove, nenaravne odnose med ljudmi, v katerih je narava udele‘ena le kot predmet, ovinek v odnosih med ljudmi. Narava je v pogodbah ‘e dru‘bena kategori­ja, to, o ~emer se ljudje pogajajo in pogodijo, je predvsem pravica do uporabe stvari, lastninska pra­vica do narave. Vzporedno z razvojem pravne­ga izraza gospostva nad naravo je potekal razvoj znanstveno-tehni~­nega aparata, ki je raz{irjal prakti~­no gospostvo nad njo. Zgodovina zadnjih stoletij zahodne civilizaci­je je po Serresu zgodovina pozabe lastne potopljenosti v naravo, zgo­dovina krepitve samorazumevanja ~love{tva kot osvobojenega vseh vezi in izmenjav z naravo, ki ~lo­ve{ki svet razumejo “akozmi~no”. Filozofija, navzlic temu, da sebe najve~krat razume kot drugo vseh drugih vednosti, je v Serresovem branju prav tako obto`ena sode­lovanja v tej pozabi fizi~nega sve­ta. Descartesova premestitev sub­jekta iz stvari v duhovno bitnost, odrezano in neodvisno od sveta, ima reperkusije v vseh treh velikih tokovih, ki obvladujejo filozofijo tega stoletja: v anglosa{ki logi~no­analiti~ni filozofiji, v nem{ki feno­menolo{ki in francoski struktura­listi~ni tradiciji. Vse se posve~ajo skoraj izklju~no jeziku in govorici, vse pozabljajo na svet, kot druge znanosti se tudi one ukvarjajo z detajli, fragmenti in lokalnimi vpra­{anji, ob strani pa pu{~ajo glo­balne sinteze. Razra{~anje interesa za zgolj dru`beno in ~love{ko po­trjuje tudi silovit razmah dru`benih in humanisti~nih ved po drugi svetovni vojni. Filozofija, huma­nisti~ne in dru`bene vede so se umaknile v varno zato~i{~e razi­skovanja ~love{kih posebnosti, vrednot na sebi. Serres se odlo~no odmakne od te humanisti~ne tradicije v naj­{ir{em pomenu besede, ki temelji na podmeni, da je ~lovek v nara­vi najbolj{e. V sodobni razpravi o naravnem pravu, ki poteka med kantovci in webrovci, v kateri prvi trdijo, da naravno pravo obstaja in korenini v razumu, drugi pa ga postavljajo v kulturo, se ne pri­dru‘uje nobeni od strani v sporu. V stali{~ih obeh strani v disputu pogre{a navzo~nost sveta. Zato ga v Naravni pogodbi zapi{e z veliko za~etnico: Svet, Narava in Zemlja so povzdignjeni v filozofske ose­be, s katerimi mora ~lovek za~eti pogajanja za nov dogovor o pri­hodnjem so‘itju. Zemlja, ki je na naslovnici predstavljena kot krogli­ca, ki se bo vsak hip skotalila iz knjige, mora {e naprej ostati tam, kjer je. [e naprej mora biti scrupu­lus, droben kamen~ek, ki nas ‘uli, zbuja skrb in knjigam prepre~uje, da bi se zaprle vase. Kaj storiti, ka­ko ‘iveti, mora (p)ostati odprto vpra{anje. Serres meni, da so nas huma­nisti~ne vede veliko nau~ile, v se­danjem trenutku, ko premislek za­deva Zemljo, njeno gostiteljstvo in renaturacijo ~loveka, pa nam ni­majo ve~ veliko povedati. Ve~ ka­‘e pri~akovati od naravoslovja. Globalizacija u~inkov na{ih lokal­nih dejanj je dosegla raven, ko lahko za~nemo zaznavati reakcijo Zemlje kot celote. Zato tudi zavze­manje za pravice ‘ivali in za pre­‘ivetje ‘ivalskih vrst ne zadostuje. ^love{tvo mora storiti dvoje: ob­ravnavati Zemljo kot celoto in jo razumeti kot enakovredno. Kar pomeni, da Zemlja ni ve~ globalen predmet kolektivne lastni{ke pra­vice ~love{tva, temve~ partner in simbiont, sopodpisnik pogodbe o skupnem so‘itju, ki, podobno kot dru‘bena pogodba, po dolgem obdobju premo~i narave in obdo­bju premo~i ~loveka temelji na virtualnem pripoznanju enako­mo~ja drugega. Znotraj tega okvira Serres pos­veti posebno poglavje odnosu med znanostjo in pravom. V anek­doti~nem zgodovinskem pregledu sta pravo in znanost predstavljena kot vzajemno nasprotovanje in kri‘anje dveh avtonomnih praks, ki merita na celoto, torej tudi dru­ga na drugo. Paradoks njunega razmerja povzema Serres v vpra{a­nju: “Pravo se izreka o znanosti: v imenu katere vednosti? Znanost odlo~a o pravu: s kak{no pravi­co?” (str. 102). Odnos med pra­vom in znanostjo osvetljujejo kralj in preroki v starojudovski dr‘avi, dr‘avljan in znanstvenik danes. Dr‘avljan, ki deluje v imenu dru‘­bene zaveze, nasprotuje znanstve­niku, ki se lahko zave‘e resnici sa­mo za ceno mo‘nosti razveze z dru‘bo. Hkrati pa je znanost vselej morala pridobiti pravno for mo, resnica je morala biti dru‘beno dokazana in uzakonjena. V kultu­rah, od koder na{a ~rpa svoje re­{itve, najdemo tako prevlado pra­va (Egipt, Rim) kot prevlado zna­nosti (za~etki judovsko-kr{~anske tradicije, Gr~ija) in njuna ravnote‘­ja (Aristotel, Leibniz). Razprava med preroki in kralji v starojudov­ski dr‘avi se nadaljuje v procesih proti Galileiu, Lavoisierju in Lisen­ku. ^ude‘, s katerim so preroki morali dokazati resnico drugega sveta pred tostranostjo dru‘be, je ponovil tudi Galilei, ko je Zemljo spravil v gibanje. Moderno dobo ozna~uje prevlada znanosti nad pravom, do dana{njega dne je bi­lo samo razsojanje zaznamovano z znanstvenostjo. Pretres razmerja med pravom in znanostjo ne privede do odlo­~ilnih elementov za opredelitev modela naravne pogodbe, ki je brez zgleda. Njena opredelitev, ki Zemljo vzpostavi kot subjekt, se mora sklicevati na odzivnost “part­nerja”, ki pa, da ne bi ostala pov­sem zamejena v okvire filozofije “kot da”, prav toliko kot na de­dukciji racionalnih argumentov gradi na ~love{ki sku{nji, na {irje­nju ~love{kih zaznavnih sposob­nosti in njegovega so~utja. Nara­vna pogodba uporabi vse te reg­istre: anekdote postanejo prilike, metaforika postane indikativna, pripovedno se brez prelomov na­daljuje v deduktivnem. Ena od dvojnosti, na katero igra Serres, je delitev kultur dolge­ga veka, ki so v tem stoletju izgi­nile, na pomorske in poljedelske. @ivljenje na krovu ladje, od Odise­je naprej stalna metafora politi~ne in moralne filozofije, je na koncu knjige obogateno z novo razse‘­nostjo. Zdi se, da danes, ko mest­nemu ~loveku tudi ladje ponujajo trdna tla pod nogami, solidarnost, ki je neko~ zdru‘evala skupnost ljudi na krovu pred nevarnostjo viharja, ne vzdr‘i ve~. Kaj bi atomi­ziranemu mestnemu ~loveku, ki ‘ivi zavarovan pred nestalnostjo vremena, lahko nadomestilo gro‘­njo vetrov in orja{kih valov, ki s palube na mah sperejo vso prepo­trebno odve~no kramo, s katero se obdajamo? Potres. Serres, ki je bil v ‘ivljenju tudi pomor{~ak, svoje razmi{ljanje o tem, kaj sto­riti, sklene z vrsticami, v katerih opi{e do‘ivetje potresa. Kar je druge pognalo v brezglavo pani­ko, je v njem zbudilo vznesenost kopulacijskih ob~utkov poveza­nosti na ‘ivljenje in smrt z Zemljo “hkrati mojo materjo, mojo h~erko in mojo ljubico” (str. 191): “Kdo sem? Tresenje ni~a, ki ‘ivi v stal­nem potresu. V trenutku globoke sre~e se mojemu pozibavajo~emu telesu pridru‘i Zemlja v kr~ih. Kdo sem, za teh nekaj trenutkov? Zemlja sama. Ona in jaz se zdru­‘ujeva v ljubezni, dvojno onespo­sobljena, skupno utripava, zdru­‘ena v eni avri.” (str. 190). Igor Priba Al Gore EARTH IN THE BALANCE ­Ecology and the Human Spirit Plume Books ­The Penguin Group Ltd., 1993. (407 str., cena 13 USD) “And even if you own the land, it’s hard to compete in the short term against somebody who doesn’t care about the long term.” Tudi za Gora se ekolo{ka per­spektiva za~enja s holisti~nim po­gledom na celoto, pogledom, ki mora samega sebe dojeti kot na­ravno silo, vsaj tako pomembno, kot sta veter ali plima, da bi se ovedel katastrofi~nih potencialov svoje mo~i. Ta pogled je tuj znan­stvenotehni~nemu izkustvu, ki svet organizira v vedno manj{e, de­le toda mogo~ {ele z mesta znan­stvenotehni~ne civilizacije same. Ni ve~ nedol‘en stoi~ni pogled, ki bi si ‘elel prepro{~ino ‘ivljenja po naravi, temve~ nadaljevanje pro­testantske etike odgovornosti, ki je dobila novo pogonsko gorivo ­planetarno odgovornost skrbi za okolje. Toda tega pogleda si Gore ni pridobil, kot pove sam, z aku­mulacijo izku{enj svoje okoljevar­stvene gore~nosti, temve~ {ele po ve~ kot enoletnem intenzivnem ukvarjanju z vpra{anji nuklearnega voja{kega ravnovesja. [ele soo~en s hi techom globalnega uni~enja in pod imperativom pragmati~ne tehnolo{ko dizajnirane strategije pove~evanja zaupanja, da nasprot­na stran ne bo udarila prva, se je Gore nau~il holisti~nega pogleda, oziroma spoznal, kako je na{ od­nos do posameznih delov okolja vselej posredovan z na{im mi{lje­njem tega odnosa. Ekolo{ki holi­zem Ala Gora je torej vse kaj dru­gega kot le modni princip kak{ne cenene novoduhovne brozge. Gore nam z zadr‘ano gore~­nostjo posreduje izku{nje svojih stikov s sodobnim mened‘men­tom, ki mu v pravem religioznem zanosu uspeva zdru‘iti profit in okoljevarstvene cilje. [ele za oko­lje zaskrbljeni pogled namre~ vidi tiste potenciale u~inkovitosti, ra­cionalizacije in tehnolo{ke ino­vacije, ki sicer ostanejo prezrte. Kot ozave{~ena naravna sila se bo ~love{tvo vr nilo k sebi kot sili narave. Svetovnopoliti~no ozave­{~anje te odgovornosti potrebuje planetarno politi~no velesilo, ki bo oblikovala globalne svetovne po­liti~ne okvire procesa ozelenjanja ekonomije. Ta bo sposobna dati bolj{e profite in bolj{a delovna mesta in to predvsem zato, ker bo do okolja ne le prijazna, temve~ se bo skrb za okolje izkazala za gonilno silo tehnolo{kega napred­ka. Glede na svojo vodilno moral-no, ekonomsko, tehnolo{ko in po­liti~no vlogo v svetu to vlogo lah­ko, preden ne bo prepozno, pre­vzamejo le ZDA. Vendar je Bushe­va administracija z moraliziranjem o varstvu okolja kot stro{ku ogrozila vodilno vlogo, ki se je ZDA ponujala na konferenci v Riu. Toda Gore (skupaj s Clintonom) ve, da bodo ZDA izgubile tudi vse druge vodilne vloge, ~e ne bodo prevzele globalne skrbi za okolje. ^e Gorov literar ni stil, ki z avtenti~nostjo postsubjektivne pri­povedi v prvi osebi ednine odpi­ra osebno eti~no in estetsko per­spektivo avtorjevega ekolo{kega anga‘maja tudi tam, kjer sicer ek­saktna naravoslovna dejstva pri­~ajo o {irjenja ozonske luknje in efekta tople grede, primerjamo s slovensko osvoboditveno memoa­ristiko, se nam razkrije ujetost slovenske pisateljsko-politi~ne in politi~no-pisateljske tubiti v staro­dobni “out of time” trdi subjektiv­izem. Brez {okantno propagandi­sti~ne naracije, sicer ‘e kar kli{ej­ske za katastrofi~ni eko‘anr, nam knjiga, ki se na svojem koncu po­na{a z bibliografijo, vredno aka­demskega znanstenega dela, po­ro~a o avtorjevih sre~anjih z znan­stveniki, ki nekaj sto metrov od ju‘nega te~aja odkrivajo {okantne dokaze o globalnem segrevanju ozra~ja, da bi nas ‘e nekaj vrstic ni‘je v jedrski podmornici presta­vila na morska obrobja Arktike, kjer je avtor s svojo senatorsko pogajalsko sposobnostjo znan­stvenikom uspel posredovati stro­go zaupne podatke iz podmorni­{kega sondiranja debeline ledene skorje severnega pola, ~eprav smo bili {ele nekaj strani prej na ribi{ki ladji, nasedli v pesku izginjajo~ega Aralskega jezera, katerega voda je bila pod oblastjo Sovjetov ‘rtvova­na megalomanskemu namakanju bomba‘nih polj, na katerih sedaj nih~e ne obira bomba‘a. Toda vsa ta megapotovanja so le pejsa‘i Gorovih egotripov in ne postaje na juri{ni poti osvojitve vseh ekokatastrofi~nih osemtiso~a­kov, kajti “as always, its easier to see the need for change in the lar­ger patter n then to address the need for it in oneself.” Ko se poslovimo od fantazma­gori~ne predpostavke laise faire, da bo te probleme svet ‘e kako re{il sam po sebi, lahko z osebno predanostjo vsak posameznik na ravni svoje vsakdanje eksistence prispeva k dramati~nim spremem­bam osnov na{e civilizacije. Za Gora nova doba ne prihaja sama od sebe. Njeno konstelacijo je treba ustvariti na ravni mikrokoz­mosa medijsko posredovane oseb­ne izku{nje. To knjigo morate prebrati. Ne zato, ker boste, ~e sledite zname­njem ~asa, v njej zvedeli kaj bi­stveno novega, ampak preprosto zato, ker jo je napisal Al Gore. In {e nasvet politikom: Preberite in vzemite resno vse ekolo{ko-literar­ne izlive svojih tekmecev. ^e bi namre~ tudi Bush pravo~asno pre­bral Gorovo knjigo, potem bi sicer ne bil ve~ Bush, ker problemov bushmanov ne bi mogel ve~ spra­viti z dnevnega reda svetovnega ekolo{kega vrha v Riu nekam v grmovje, toda mogo~e bi mu us­pelo, da Al Gore nikoli ne bi po­stal Al Gore. Odkar sta Bill Saksofon Cllin­ton in Al Zelen~ek Gore pri{la na vrh politi~ne gore, bi moral dr. Ja­nez Drnov{ek dobiti novo prijet­no dr‘avni{ko dol‘nost: vsak ve­~er bi moral Arturju na glas preb­rati poglavje Gorove knjige. Do­kler knjige ne bi znal na pamet -Artur namre~. Toda ~etudi va{ ku‘a {e ni najbolj znana ‘verca na Sloven­skem, pa bi radi, da bi to postal, si to knjigo morate prebrati. Po njenem branju se vam bodo za­zdeli nasveti profesionalnih poli­tikov in raznih politi~nomarketin­{kih svetovalcev o tem, kaj so prava vpra{anja (“real issues”) vo­lilne kampanje, zelo relativna stvar oz. nekaj, kar velja upo{tevati ali pa tudi ne. In v skladu z nasve­tom velikega florentinca boste {li svojo pot in pustili ljudi, da govo­rijo kar ho~ejo. Ves politi~nomarketin{ki establi­shment je bil v Gorovem primeru prepri~an, da so s stali{~a volilnega telesa, “the environmental issues not even peripheral”. Seveda pa morate vedeti tudi, da je z istimi vpra{anji in brez ustrezne politi~nopropa­gandne ma{inerije Gore kot pred­sedni{ki kandidat v kampanji leta 1987 dokaj neslavno pogorel. Toda vedeti morate tudi to, da je prav pod te‘o nasvetov ome-njenih ekspertov Gore sredi kam­panje podvomil vase in za~el glo­dati ista vpra{anja kot vsi drugi. Potem pa si je premislil in se spet vrnil k varstvu okolja - toda bilo je ‘e prepozno, kajti mno‘i~ni me­diji so ‘e zvesto preslikali konsenz politi~ne skupnosti. In ~eprav je isto~asno ozonska luknja postala cover story, vpra{anja varstva oko­lja niso mogla postati vpra{anja politi~ne kampanje, vse dokler se Bush ni za~el {irokoustiti, kako bo soo~il “the greenhouse effect (u~inek tople grede) with the White House effect”. In v nasledn­ji rudni se je izkazala premo~ gan­dhijevskega principa, po katerem so resni~ne spremembe mo‘ne le, ~e se za~nejo v samem ~loveku, ki jih propagira. Andrej Klemenc Francis Fukuyama THE END OF HISTORY AND THE LAST MAN Hamish Hamilton, London 1993 Francis Fukuyama je eden tis­tih, ki je od propada komunizma najve~ profitiral. Neznani uradnik v Washingtonu je s predavanjem z naslovom The End of History? in z objavo predavanja v National Interest spodbodel mnoge kritike in apologete, da so premlevali ko­nec zgodovine. Glavna teza Fuku­yame je, da propad komunizma samo pri~a o koncu zgodovine, ki sicer traja ‘e od leta 1806. Tedaj je Napoleon zmagal v bitki pri Jeni, kar je pomenilo svetovno in dokon~no zmago duha liberalne demokracije. Od tedaj do danes gre samo {e za udejanjenje libera­lizma in demokracije. Fukuyama je na osnovi ome­njenega teksta napisal knjigo. De-lo ima uvod, raz~lenjeno pa je v pet delov in 31 poglavij. Za Fuku­yamo konec zgodovine ne pome­ni konca dogodkov, temve~ ko­nec edinega, koherentnega razvoj­nega procesa, ob upo{tevanju iz­kustva vseh ljudi v vseh ~asih. Pri tem kli~e v spomin Heglovo in Marxovo tematiziranje konca zgo­dovine: pri Heglu v formi liberal-ne dr‘ave, pri Marxu pa v formi komunisti~ne dru‘be. Na za~etku si Fukuyama za­stavlja vpra{anje, ali je danes ob koncu 20. stoletja smiselno go­voriti o koherentni in usmerjeni zgodovini ~love{tva, ki naj bi pri­vedla velik del ~love{tva v liberal-no demokracijo. Po njegovem mne­nju je to po~etje smiselno iz dveh razlogov: zaradi ekonomije in za­radi boja za priznanje. V za~etku stoletja je bil Zahod precej pesi­misti~en glede razvoja demokraci­je povsod po svetu. [e konec sedemdesetih let so v ZDA izha­jale resne knjige, v katerih so av­torji zatrjevali, da je institucionalni pluralizem v Sovjetski zvezi bli‘e duhu pluralizma, kakr{nega razvi­ja ameri{ka politolo{ka {ola, kot pa ameri{ki politi~ni sistem. Nato pa so v osemdesetih za~ele pri­hajati dobre novice. Liberalna de­mokracija je postala “edina kohe­rentna politi~na aspiracija”, poleg tega pa se je po svetu raz{irilo li­beralno na~elo ekonomije, prosti trg. Propadla je desna razli~ica mo~­ne dr‘ave, ker ji ni uspelo nadzo­rovati civilne dru‘be z ukrepi dis­cipliniranja ekonomije. Propadla je tudi leva razli~ica mo~ne dr‘ave, ki je posku{ala pregnesti civilno dru‘bo z dr‘avo in jo tako pov­sem obvladati, vklju~no z mi{lje­njem ljudi. Fukuyama na ve~ mestih opo­zarja, da ni zmagal liberalizem kot praksa, temve~ liberalizem kot ideja. V razmerju med demokraci­jo in liberalizmom vidi tudi partici­pacijo kot temeljno potezo libera­lizma, ki pa se je v prakti~nem politi~nem ‘ivljenju zreducirala na oddajanje glasu vsaka {tiri leta. Na ekonomskem podro~ju je temelj­na poteza liberalizma kapitalizem, ki ga zaradi kompromitiranosti vse bolj nadome{~a sintagma ekono­mija prostega trga. Te‘ave z univerzalnostjo se pri~nejo, ko Fukuyama kro‘i po globusu in s prstom ka‘e, kako je liberalna demokracija razprostra­njena. Najprej naleti na “~rno liso” muslimanstva, ki sicer obsega peti­no svetovnega prebivalstva, ne bo pa nikoli zmoglo “izzvati liberalne demokracije na njenem lastnem ozemlju na ravni idej” (46). Nam­re~, na Zahodu si ne morejo pred­stavljati sveta, ki bi bil druga~en od sedanjega in hkrati bolj{i. Ta misel slu‘i namesto ugotovitve v zvezi s Kitajsko in ~rnim kontinen­tom. Vpra{anje o univerzalni zgo­dovini ~love{tva Fukuyama zato raje zastavlja s stali{~a evropske misli. Kr{~anstvo, Kant, Hegel, Marx - interpretirani s Kojevom. V ~love{ki zgodovini sta po avtor­jevem mnenju na delu dve logiki: logika moderne naravoslovne zna­nosti in boj za priznanje. Moderna naravoslovna znanost je “edina pomembna dru`bena dejavnost, ki je po skupnem konsenzu kumula­tivna in usmerjena, ~etudi je njen vpliv na sre~o ljudi nejasen”. Fu­kuyama opozarja, da je moderna naravoslovna znanost ustvarila eno­ten teren, na katerem je bila {ele mo`na ekonomska proizvodnja. Logika moder ne naravoslovne znanosti je dejansko ekonomska interpretacija zgodovinske spre­membe, ki vodi v kapitalizem in ne v socializem. Ekonomizem za razumevanje zgodovine ne zado­{~a, zato ga Fukuyama dopolnju­je z nematerialnim delom zgodo­vine - bojem za priznanje. @eljo po priznanju ~loveka Fukuyama navezuje na Pla­tonov pojem thymos, enega od treh delov du{e poleg dela, v ka­terem domujejo ‘elje, in razum­skega dela. Da demokracija lahko deluje, morajo ljudje razviti tudi iracionalni ponos na svoje demo­krati~ne institucije in s tem v zve­zi umetnost zdru‘evanja. Liberalna demokracija sprevra~a ‘eljo po pripoznanju v for mi biti ve~ji, mo~nej{i od drugih v formo biti enak z drugimi. Zadnje poglavje se ukvarja z zadnjim ~lovekom, kreacijo, ki bo ali je plod konca zgodovine. Fu­kuyama obravnava mo‘nosti za vzpostavitev liberalne demokraci­je kot konca zgodovine. V igri sta dve ostri kritiki liberalne de­mokracije - leva in desna. Leva kritika trdi, da liberalizem ni uni­verzalizem, ker kapitalizem ust­varja neenakosti in zahteva delitev dela, kar povzro~a neenako pri­znanje. Liberalna demokracija pri­znava enake ljudi kot neenake. Desna kritika pa trdi, da demokra­cija predstavlja zmago su‘enjske morale. Tipi~ni dr‘avljan liberalne demokracije je zadnji ~lovek, ki je opustil ponosno dr‘o in jo nado­mestil z udobno samoza{~ito. Libe­ralna demokracija proizvaja ljudi z razumom in ‘eljami, vendar brez thymosa. Zadnji ~lovek tako izgubi svojo ~love{ko identiteto. Fukuyama gradi svoje delo na apologiji liberalne demokracije, vendar pa v samem delu ponuja nastavke za razumevanje krize, v katero brede zahodna civilizacija s celokupno (tu analizirano pred­vsem politi~no) svojo identiteto, utemeljeno na moderni naravo­slovni znanosti. Igor Luk{i~ Edvard Kova~ Modrost o ljubezni Ljubljana, Zalo‘ba Mihela~, Veli~ino in mo~ ljubezni so v zgodovini ~love{tva odkrivali tako veliki misleci kot tudi preprosti ljudje. Danes se pot ponovne “ug­lasitve” ~loveka in sveta ne more ve~ izogniti eti~ni dr`i, ki razode­va ~ude` ljubezni. Ta nova mo­drost, ki govori o zastonjski do­broti, skrbi in neskon~ni odgovor­nosti za drugega, ki je usmiljena in zna odpu{~ati, zlo premagovati z ljubeznijo, je Prva filozofija in nje­no ime je ETIKA. To dragoceno spoznanje nam v knjigi “Modrost o ljubezni” po­darja docent dr. Edvard Kova~, ki od leta 1984 naprej predava filo­zofsko antropologijo in etiko na Filozofski fakulteti Katoli{kega in­{tituta v Toulousu v Franciji. Te­melj evangelijskega sporo~ila, ki se prepleta tudi skozi njegove literar­no-filozofske eseje v tej knjigi, je poziv k ljubezni. Kajti kdor ne lju­bi, Boga ne pozna, zakaj Bog je ljubezen (1 Jn 4,8); ~e pa drug drugega ljubimo, `ivi Bog v nas (1 Jn 4,12). Svojo “Modrost o ljubezni” Kova~ za~enja z enim izmed os­novnih vpra{anj etike - vpra{a­njem ljubezni in zla. Zlo je nam­re~ nekaj realnega, vendar to {e ni razlog za obup. Kako dose~i zma­go dobrega? Obstajata dve poti: pot sovra{tva, ki ~loveka prisili, da slu`buje zlu, in pot sprejemanja zla, ki je za~etek njegovega pre­magovanja. Slednjo Marjan Ro`anc imenuje ljubezen. Z ljubeznijo lah­ko ~lovek sprejme tudi hudi~a v sebi kot bo`ji dar, saj ve, da mu je v ljubezni ne le vse odpu{~eno, ampak je sposoben odpu{~ati tudi sam. In to ljubezen, katere najvi{ja oblika je odpu{~anje in usmiljenje, Kova~ imenuje ~ude`no, saj pri ~loveku, ki odpu{~a, dela ~ude`. Ljudi ne deli ve~ na dobre in sla­be, ne ~uti se ogro`ena od druga­~e misle~ih. To je ljubezen, ki od­pu{~a in dopu{~a. Ali ni to tudi klic postmoderne dobe, ki poziva od “imeti” k “biti”, “pustiti biti” in “ljubiti”? ^lovek hrepeni po mnogih stvareh. Ena izmed njih je sre~a. Toda sre~a ne prihaja iz glagola korakati, vojskovati se, vladati, po­litikovati, ampak iz glagola sre~ati, razmi{lja Kova~ v eseju “Izro~ilo za sre~o”, in nadaljuje: sre~ati ne­koga za nas pomeni biti sre~en. Misel, ki ji ne zado{~a le razumska utemeljitev, ampak i{~e predvsem prostor v srcu, kajti - kot pravi Kova~ - pri ~loveku z eti~no dr`o ni srca brez razuma in ne razuma brez srca. Bli`ina drugega ~loveka, nemo~ni goli obraz, ki govori: Ne sme{ me prizadeti!, bo poklicane­ga prebudila kot ~loveka, kot sub­jekt. Poklicani se ne more naredi­ti gluhega, ampak lahko samo od­govori - stegne roko in za Druge­ga nekaj stori. Stori z ljubeznijo, ki no~e posedovati, zato vklju~uje tudi lo~enost od ljubljenega bitja. ^e ~lovek sprejme to podarje­no ljubezen, mu - tako kot Ro‘an­cu - pomaga, da za~ne verjeti v njeno neskon~nost in ima rad vsa­kega ~loveka. Vendar rad v “odda­ljeni bli‘ini”, kajti ~ude‘ ljubezni med dvema ljube~ima se bitjema ohranja skrivnost vsakega izmed njiju. Odnos z drugim je tako od­nos s skrivnostjo. Drugi ostaja skrivnost v dobrem in zlem, in prav zavest o tej skrivnosti uteme­ljuje spo{tovanje do njega in eti­~en pogled, ki ne sodi, ampak sa­mo sprejme in {e naprej neskon­~no ljubi. Ljubezen torej ni tesen objem medsebojne pripadnosti, ampak prostor svobode. In prav svoboda je od nekdaj bila eno izmed ~lo­vekovih najve~jih hrepenenj. Z modrostjo ljubezni lahko ~lovek odkrije, da svobode ni, ~e je ne do‘ivlja v odnosu z drugimi svo­bodnimi ljudmi, in da je neskon­~nost njegove lastne svobode v njegovi neskon~ni odgovornosti. Ko Jaz prizna svoje lastne meje, se odpre k skrivnosti Drugega, pi{e Kova~. Drugi ne omejuje njegove svobode, ampak ga s tem, ko mu pokli~e v zavest njegovo odgovor­nost, {ele omogo~a za ‘ivljenje v svobodi. Tako je odnos z Drugim nekaj pozitivnega, saj vklju~uje po­trditev njegove resni~ne svobode, ki se ka‘e v eti~ni odgovornosti. “Od hrepenenja do odgovornosti”, naslavlja Kova~ svoj {esti esej. “Modrost o ljubezni” je poleg avtorjeve izvirne `ivljenjske filozo-fije, ki se izra`a predvsem v nje­govi izjemni eti~ni naravnanosti in ob~utku za so~loveka, tudi splet {tevilnih tem, zna~ilnih za Emma­nuela Lévinasa. Lévinasova filozo­fija, ki je bila predmet Kova~eve doktorske disertacije (leta 1987 jo je obranil v Parizu), nam razkriva, da mora biti ~lovek `e zaradi svo­je ~love{kosti odgovoren za dru­gega, pa naj bo ta kakr{en koli. Filozofija, ki smo je slovenski bralci doslej bili dele‘ni izpod pe­resa Edvarda Kova~a (na primer objave v Reviji 2000 in v Novi re­viji), predstavlja personalisti~no usmeritev etike. Videti je, da svoj navdih najde predvsem v kr{~an­stvu, vendar presega podro~je, ki bi zanimalo zgolj kristjana. Kako v polnosti uresni~iti svojo osebo in jo izpolnjevati v njenih razli~nih razse‘nostih, je namre~ vpra{anje, ki verjetno vsaj enkrat v ‘ivljenju vznemiri prav vsakega ~loveka. Nekatere bolj, druge manj. Kova~ spada med prve in prihaja do zaklju~ka, da se posameznik kot oseba lahko polno uresni~i le v medosebnem odnosu, ki mu omogo~a, da postane ve~ kot to ­da postane “~lovek z drugimi”, to­rej oseba. ^as, v katerem ‘ivimo, dokazuje, da biti oseba, ki spreje­ma zlo z ljubeznijo, ki dopu{~a druga~nost in odpu{~a tudi sovra‘­nikom, ni vedno lahko. Vojna ne-dale~ stran je - ‘al - dober primer. Vpra{anja odpu{~anja in povra~il­nih ukrepov so povezana z vpra­{anji ljubezni in pravi~nosti, ki sta eni izmed najte‘jih odlo~itev v ~lovekovem ‘ivljenju, pi{e Kova~ pod naslovom “Osebna ljubezen”. Toda prav osebna ljubezen naj bi, ne oziraje se na politi~ni sistem, na{la pravo pot do dostojanstva ~loveka. V svojem zadnjem eseju “Mo­drost, ki navdihuje mir” se Kova~ posve~a {e enemu pomembnemu hrepenenju: dose~i mir v sebi in okoli nas. Ko se spra{ujemo, kako vzpostaviti mir na svetu in v dru`­bi, moramo najprej poiskati mir v sebi, se sprejeti z vsemi darovi in pomanjkljivostmi ter med njimi vzpostaviti harmonijo. Pomembno je, da ~lovek najprej odkrije bo­gastvo v sebi, da se ~uti obdarjen; potem ga slabosti ne bodo ve~ ogro`ale, ampak jih bo sprejel in z njimi `ivel. Tudi pomanjkljivosti so lahko dar. ^lovek, ki je pomanj­kljiv, se je prisiljen obra~ati k dru­gim in z njimi stopiti v harmoni~en odnos. ^e sprejme, da nikoli ne bo imel vsega, se bo znal veseliti tudi malih stvari, kot so nasmeh starca, kopasti oblaki in {umenje smrek. Biti sre~ni ob vsakdanjih stva­reh pa dandanes ponavadi znajo le {e otroci. Odrasli za tak{ne “ma­lenkosti” ve~inoma nimajo ~asa. Toliko “pomembnej{ih” stvari je namre~ v stalnem strahu pred pri­hodnostjo potrebno re{iti. Toda bojazen je potrebno pregnati iz srca, razmi{lja Kova~, kajti pravi mir ne prihaja iz strahu pred pre­izku{njami in te`avami, ampak iz veselja nad `ivljenjem. ^e zna ~lo­vek sprejeti sebe, zmore biti vesel tudi drugih navkljub njihovim sla­bostim. ^e sprejme razlike v sebi, je vesel tudi razlik pri drugih, saj ve, da ga ne ogro`ajo, ampak bo­gatijo. Zapisi o morali so se v zgodo­vini velikokrat sprevrgli v stroga navodila, kjer ni bilo prostora za druga~no resnico. Razmi{ljanja Ed­varda Kova~a so - ~eprav preplete­na s kr{~anskim etosom - nevsilji­va in globoko ~love{ka. Njihova toplina prebuja v ~loveku (ne gle­de na njegovo prepri~anje ali vero­izpoved) pristno ‘eljo po udejstvo­vanju svojih najbolj svetlih strani, ‘eljo “biti dober” do so~loveka. Kako si vendar ~lovek ne bi priza­deval za dobroto, ko enkrat spre­gleda, da je obli~je drugega - kot bi rekel Lévinas - najpristnej{a {ib­kost, golota, neza{~itenost? Kako ne bi sprejel odgovornosti zanj, ko spozna, da ga prav Drugi omogo­~a kot osebo, mu poklanja sre~o ter svobodo in celo navdihuje mir? Kova~evi eseji niso in ne ‘eli­jo biti zbirka kon~nih resnic in re­ceptov za bolj “moralno” in sre~­nej{e ‘ivljenje. Nova modrost namre~ niso morala, predpisi ali zakoni, ampak nekak{na nad-eti­ka ali ~ista etika, ~love{ka in ‘iv­ljenjska dr‘a, ki je opredeljena z bole~ino Drugega in odgovornos­tjo zanj. Ali je to filozofija, ki jo smem pou~evati, se na koncu ese­ja “Konec filozofije - za~etek mo­drosti?” spra{uje Kova~. In od­govarja: Ne, te pravice nimam - o pa~, vendar samo sebi! Morda bo upanje te izredne eti~ne zahtevnosti, ki ga avtor oz­nanja sebi, spodbudilo k razmi{lja­nju tudi bralca. Morda mu bo po­magalo odstreti tiste ravni njegove zavesti, ki znajo v goloti obli~ja drugega uzreti nemo~, krhkost, nebogljenost in zapoved odgovor­nosti. In to bo ‘e korak na poti k cilju, ki si ga vsi tako ‘elimo: preg­nati zbeganost srca in znova vz­postaviti harmoni~en mir. Melita Poler Gorazd Ku{ej, Marijan Pav~nik, Anton Pereni~ UVOD V PRAVOZNANSTVO 3., spremenjena in dopolnjena izdaja Uradni list Republike Sloveni­je, Ljubljana, 1992, 283 str. Marijan Pav~nik: ARGUMENTACIJA V PRAVU Cankarjeva zalo‘ba, Ljubljana, 1991, 348 str. Pravo in pravne znanosti po­trebujejo {ir{i okvir teoreti~ne po­splo{itve, ki jim ga nudi teorija dr­‘ave in prava, prav tako kot prav­nofilozofsko samorefleksijo. Oba pola, “za~etek” in “konec” {tudija prava, imamo prilo‘nost spoznati v ‘ivem toku misli, ki ga napol­njujeta obe obravnavani knjigi. Prva, namenjena {tudentom prvega letnika na Pravni fakulteti, nam razpira vedenje o dr‘avi in pravu kot sobivajo~ih, sopri~ujo­~ih in sodelujo~ih entitetah. Z umestitvijo ~loveka v dru‘bo, or­ganizirano z dru‘benimi pravili, pridemo do pojma dr‘ave in dr­‘avne organizacije. Pri tem je po­sebna pozornost namenjena kri­terijem razvr{~anja dr‘av glede na dolo~ene skupne lastnosti. Ostali deli Uvoda v pravo­znanstvo so namenjeni obravnavi prava v njegovi strukturiranosti, formalni in dejanski navzo~nosti ter razlagalni mo~i. ^e je pravno urejanje dru‘benih razmerij smotr­no tam, kjer jemlje za predmet dru‘beno pomembno ravnanje in vedenje ljudi (str. 59), potem je pravo skupek dru‘benih norm, ki na obvezen na~in urejajo dru‘be­na razmerja ob poro{tvu dr‘ave oz. njenega aparata fizi~nega pri­siljevanja. Prepletanje fakti~nega in nor­mativnega se ka‘e v pojmu prav­nega reda in njegovega elemen­tar nega sestava (pravne nor me, pravni viri in pravni odnosi). Dis­pozicija in sankcija sta bistveni sestavini pravne norme. Zlasti je zanimiva slednja. Uporabljanje vnaprej napovedane dr‘avne pri­sile v primeru kr{itve dispozicije pravne norme predstavlja dejan­sko prvino sankcije, medtem ko je normativno sestavino sankcije mo~ videti v dolo~enosti tistega dr‘avnega organa, ki je dol‘an v primeru kr{itve primarne dispozi­cije uporabiti proti kr{itelju vnaprej napovedano dr‘avno prisilo. Pri tem se odpre problem, do katere stopnje v sistemu dr‘avnih orga­nov je sploh {e mogo~e urediti sankcijo v obliki dr‘avne prisile (str. 69) ali “quis custodiet custo­des”. Tipsko, povpre~no pravno pravilo, ki ima namen dose~i tak­{no dru‘beno vedenje in ravnanje ljudi, da poustvarja in obnavlja dani dru‘beni red, je abstraktno splo{no pravno pravilo. Njegov namen je, da meri na vnaprej za­mi{ljena dru‘bena razmerja. Ka‘e se ne samo v obstoju dispozicije in sankcije, marve~ tudi hipoteze (predpostavke) kot dolo~itve ti­stega dejanskega stanja, v katerem so se subjekti, ki se nanje za ta primer obra~a dispozicija abstrak­tne pravne norme, dol‘ni po njej vesti in ravnati (str. 70). [tiristo­penjsko obravnavanje pravne nor-me (poleg povedanega {e sekun­darna hipoteza (pravna kr{itev), ki omogo~a nastop sankcije) ni v vseh vejah prava enako razvidno. Tako je v kazenskem pravu pri­marna dru‘bena zapoved odeta v obliko hipoteze za uporabo san­kcije in je neposredno dolo~eno le dejansko protipravno vedenje in ravnanje (delikt). Vse to ka‘e, da je treba pravna pravila navad­no {ele povzemati iz razli~nih pravnih dolo~b in predpisov, ki jih je treba v ta namen sistemati~no strniti. Mo‘ne so razli~ne delitve pravnih norm. Osnovna je delitev na abstraktne in konkretne ter splo{ne in posami~ne. Nanjo se glede na vsebino vedenja in rav­nanja navezujejo zapovedujo~e, prepovedujo~e in poobla{~ajo~e pravne nor me. Posebna vrsta pravnih pravil so tudi pravne defi­nicije, ki ne predpisujejo nobene­ga dolo~enega vedenja in ravna­nja, ampak ugotavljajo pravno po­membne pojme. Pravna pravila so obvezna, ~e so u~inkovita. Iz pozitivnosti pra­va izhaja stopnja avtonomnega sprejemanja ali heteronomnega podrejanja glede na kriterije racio­nalnosti, prepri~ljivosti in potreb­nosti. Glavna sestavina pravnega reda kot procesa pravnega ureja­nja dru‘benega ‘ivljenja je pravni akt. Pri slehernem pravnem aktu lo~imo njegovo notranjo vsebino, materialno bistvo in zunanji izraz. Z zunanjim izrazom se razkriva notranja vsebina, t.j. dose‘e upo­{tevanje oz. lastno u~inkovitost. Prav tako je pomembno razliko­vanje vsebine in oblike pravnih aktov. Z vsebino razumemo prav­ne u~inke, ki naj jih pravni akt ustvari ali dose‘e. Oblika pa pove­zuje (1) subjekta, ki je upravi~en izdati ali ustvariti dolo~en pravni akt; (2) postopek, po katerem je treba pravni akt izdati; in (3) zu­nanjo materialno spoznavno ses­tavino, s katero prihaja do izraza volja, ki jo pravni akt izra‘a (str. 89). V pravni resni~nosti ni ostre meje med ustvarjanjem in upora­bljanjem prava. Merkl-Kelsnova teorija stopnjevitosti prava ugotav­lja, da pravo samo dolo~a lastno ustvarjanje. Tako ni‘ja pravna stop­nja vselej normativno konkretizira vi{jo. Predmet pravnega urejanja so lahko tista dru‘bena razmerja, ki jih je sploh mogo~e pravno ure­jati in imajo hkrati tak{ne lastnos­ti, da morajo biti zaradi njih prav­no urejena. Pravo lahko preverja in izsiljuje samo ustrezno zunanje vedenje in ravnanje pravnih naslo­vljencev. Od dru‘benih razmerij, ki pravno urejanje prenesejo, do tistih, ki ga zahtevajo, vodi pot preko interesno konfliktnih raz­merij, razvoja tehnike in zapleteno­sti (sodobnega) dru‘benega ‘iv­ljenja. Posebno vpra{anje je, ~e in koliko lahko formalni pravni viri vsebujejo tudi programske pravne norme. S stali{~a pravne teorije bi bil odgovor na to vpra{anje na~el­no negativen. Nastajanje for malnih pravnih virov je lahko “spontano” in orga­nizirano, med njimi pa mora ob­stajati skladnost. Ustava, temeljni pravni akt, ki je hierarhi~no nadre­jen (navadnemu) zakonu, v celo­ti izvira iz ovrednotenja dejan­skega in njegove normativne mo~i (str. 106). Samo zakon lahko ure­ja pravice in dol`nosti pravnih subjektov, kolikor pravice in dol-`nosti niso dolo~ene `e v ustavi. Uredba kot osrednji podzakonski akt je izvr{ilni predpis, ~e/ko osta­ja v mejah predmeta, ki ga obliku­je zakon. Med avtonomnim in hetero­nomnim pravnim urejanjem lahko glede na subjekte in predmet prav­nega urejanja razlo~ujemo stopnjo abstraktnosti in splo{nosti ter nara­vo pravne sankcije. V naravi pra­va je njegova razpetost med av­tonomna in heteronomna pravna pravila. Avtonomna pravna pravi­la so bistvena sestavina prava, ker pravo ni mo‘no, ~e vsaj dolo~eno {tevilo pravnih subjektov z njim vsebinsko ne sogla{a; heteronom­na pa zaradi tega, ker je pravo od­ve~, ~e ga ustrezno {tevilo pravnih subjektov ne kr{i. Sestavine pravnega razmerja so subjekti, pravice in dol‘nosti ter predmet pravnega razmerja. Posebej pomembna je opredelitev zlorabe pravice. Njena temeljna predpostavka je, da nosilec izhaja iz pravno dopustne abstraktne pravice, ki jo konkretizira in mate­rializira tako, da njegovo ravnanje presega meje pravice (str. 169). Nadaljnja poglavja Uvoda v pravoznanstvo (uporabljanje pra­va, razlaga pravnih aktov, teorije o bistvu prava) sodijo vsaj deloma tudi v Pav~nikovo Argumentacijo v pravu z zgovor nim podnaslo­vom: Od ‘ivljenjskega primera do pravne odlo~itve. Uvodoma zavr ne ideologijo “uporabljanja prava” in upo{teva­jo~ pravno odlo~anje kot sestavi­no stopnjevitosti prava postavi v izhodi{~e normativno konkretiza­cijo zakona kot tipi~nega pravnega vira. V analizi pravnega odlo~anja izhajamo iz `ivljenjskega primera, ki ga je potrebno pravno ovred­notiti in predstavlja konkretno dejansko stanje in statu nascendi. V lu~i pravne norme in njene lo­gi~no-semanti~ne sestave je kon­kretno dejansko stanje tisti splet dejstev, ki na ravni konkretnosti ustreza bodisi primar ni ali pa sekundarni hipotezi (str. 32). Prav tako pravni predpis ne more biti izena~en z zakonskim dejanskim stanjem in s pravno posledico, saj je zakonsko dejansko stanje {ele rezultat razumevanja zakona, ki je razlagalcu dostopen kot skupek jezikovnih znakov. Povezava nor­mativnega in dejanskega je ~love­kovo odgovorno dejanje, zato je pravna odlo~itev vrednostna sinte­za. Razlaga pravne norme v kon­kretnem primeru ni le njena re­konstrukcija, marve~ tudi njena konstrukcija. Med dejanskim in normativnim potuje pogled prav­nega odlo~anja, da dobimo obe premisi silogisti~nega sklepanja. Pri tem se pojavita tipi~na norma in tipi~ni primer kot vezna ~lena. Upo{tevati je trebna tudi pravni ob~utek, intuitivni del ovrednote­nja konkretnega primera. Avtor upravi~eno poudarja, da moramo vselej navesti argumente, ki ute­meljujejo, zakaj in s katerim tipom vedenja in ravnanja se ‘ivljenjski primer najtesneje ujema. V nas­protnem primeru je namre~ nevar­nost zlorabe “narave stvari” ali podobnih “objektivnih izhodi{~” (str. 122). Teorija argumentacije se nana­{a na podro~je svobode in upo{te­va dedi{~ino pojmovne, interesne ter vrednostne jurisprudence. Av­tor se v prikazu poglavitnih smeri osredoto~a na evropsko kontinen­talno teorijo. Tako obravnava Vieh­wegovo topi~no jurisprudenco, Pa­relmanovo novo retoriko, Alexy­jevo racionalno pravno razprav­ljanje in Aarnijev pravnocivilizacij­ski racionalizem. Izhodi{~a teh smeri so sicer razli~na, a se med sabo prej dopolnjujejo kot izklju­~ujejo, ko vsaka s svojega zornega kota osvetljuje pot, ki mora prete~i od ‘ivljenjskega primera do prav­ne odlo~itve (str. 282). Tudi teorija argumentacije ne more servirati re{itev. Vnaprej so dani le ‘ivljenjski primeri, formalni pravni viri in v pravnem redu uveljavljene pravne vrednote. Os­mi{ljati pa je mo‘no povezave med temi sestavinami in na~in ar­gumentiranja. Povezava med de­janskim in normativnim izhodi{­~em odlo~anja je vselej ~lovekovo odgovorno dejanje in to dejanje ustvarja pravo. Na koncu avtor zastavljena vpra{anja konkretizira v dveh raz­pravah: Zloraba pravice (civilno pravo) in Nullum crimen sine lege certa (kazensko pravo). Obe knjigi sta vredni vse po­zornosti. Nestrokovnjaku lahko v njiju (tako kot avtor prikaza) spo­znava obseg in globino pravnega urejanja dru‘benih razmerij, stro­kovnjaku nudita v razmislek nova vpra{anja, praktiku pa bogatita razumevanje prakse in mu jo pomagata odgovorno nadaljevati. Milan Brglez Jo`e Vogrinc KOMAJ ZNOSNA LAHKOST TELEVIZIJE Gre za besedilo predavanja na Humanis­ti~nem simpoziju na Filozofski fakulteti v Lju­bljani. Najprej so razvite premise humanisti~­nega predavanja kot dokazovalne zvrsti go­vorni{kega diskurza. Od tod izhaja vpra{anje o statusu gledalske vednosti o TV. Z opi­ranjem na gledalsko izku{njo in ob razme­jitvi med kritiko in teorijo televizije je prido­bljeno oprijemali{~e za primerjavo med ko­munikacijskima razmerjema kino : filmski gle­dalec in TV : televizijski gledalec. Iz primerjave je izpeljan koncept televizijskega razmerja kot izhodi{~a za teorijo gledanja televizije. Njegovi bistveni zna~ilnosti sta medsebojna zunanjost obeh ~lenov razmerja in naslavlja­nje gledalca kot virtualnega aktualnega gle­dalca. V pripisu so razjasnjene okoli{~ine neke reakcije na predavanje. Iztok Saksida O PREBITKU GOSPE FILIPE Ve~ina {tudij hominidne zgodovine, s katerimi je avtor seznanjen, izkazuje precej­{nje zadovoljstvo v svoji nameri v vztrajati v dolo~enem cul-de-sac bodisi biologije bodi­si antropologije. V obeh primerih je zna~ilen spregled precej preprostega dejstva, nam­re~, da t.i. moderna ~love{ka bitja, ne glede na na~in, po katerem "kulturni dejavniki" dolo~ajo adaptivne niso ni~ ve~ kot nekoliko nepri~akovan (ali izjemen) izid ene od zad­njih subspeciacij (ali speciacij?) v okviru hominacije. [e ve~, vsa temeljna vpra{anja, ki hominidno zgodovino opredeljujejo "na splo{no", ostajajo v veljavi "v posami~nem", ~eprav se izra`ajo v razli~nih registrih. Avtor meni, da je klju~na zadrega obeh mo`nih stali{~ zbrana v problemu spolne asimetrije. V razpravi sku{a avtor opozoriti na na~in vpeljave spolnih tem v biolo{ki diskurz in na nasledek le-tega v antropologiji. Osnova kon­cepta o prebitku na strani `ensk, ki ga av­tor poimenuje po eni od zgodb Boccacciove­ga Dekamerona, "O prebitku gospe Filipe", je aplicirana in preizpra{na na dveh "dogod­kih" hominidne zgodovine: na speciaciji homo erectusa in na u~inku "mitohondrijske Eve". Mojca Novak KONCEPTUALNE KORENINE RAZISKOVANJA (NE)BLAGINJE V SLOVENSKI SOCIOLOGIJI V zadnjih desetletjih razli~ni analitiki po­sve~ajo veliko svojega analitskega interesa razli~nim {tudijam posameznikovega blago­stanja, posebno pa tistega, ki je pod dogo­vorjenimi standardi. To analitsko podro~je je zelo raznovrstno, saj se razteza od razisk­ovanja kakovosti `ivljenja, kot jo posameznik sam dojema in se meri s subjektivnimi ka­zalci, prek raziskovanja `ivljenjskega standar­da, ki se meri z objektivnimi kazalci do `iv­ljenja ob socialni pomo~il, ki se meri z nor­mativnimi kazalci. Glavni namen ~lanka je pokazati na poj­movne in metodolo{ke korenine analize bla­gostanja in posebej rev{~ine, kot se izvaja v slovenski sociologiji. K realizaciji tega cilja je avtorica ~lanka pristopila z analizo osrednjih pristopov rev{~ine, ki se uporabljajo posa­mi~no ali sestavljajo v razli~nih {tudijah, s posebnim poudarkom na kriti~ni predstavitvi Townsendovega pristopa k relativni depriva­ciji in z izpostavitvijo nekaterih najbolj po­membnih elementov skandinavskega alter­nativnega pristopa ter slovenskimi pojmov­nimi in analitskimi zgledovanji, ki so upora­bljeni v analizi kakovosti `ivljenja. Jo`e Vogrinc A HARDLY BEARABLE LIGHTNESS OF TELEVISION The text was presented as a lecture in the Humanistic Symposium at the Faculty of Arts and Science in Ljubljana. First the premises of humanistic lecture as a genus demonstrativum of the rhetoric discourse are developed. From it emerges the question about the status of the viewer's knowledge about television. By relying on the viewer's experience and by distinguish­ing between a critique and theory of television the startingpoint for a communication is achieved - cinema : the spectator and the tele­vision : the viewer. From this comparison the concept of a television mode as a starting-point for the theory of television watching is derived. Its essential characteristics are a reciprocal appearance of both elements of the relationship and an addressing of the viewer as a virtual actual viewer. In the Afterword certain circum­stances of a reaction to the lecture are ex­plained. Iztok Saksida ABOUT THE SURPLUS OF MADAM PHILIPPA Most studies in the history of hominids, which I am acquainted with, show much pleasure in the intention to stay in a kind of cul-de-sac, be it of biology or anthropology in both caser the point is in disregarding a rather simple fact, namely that the so called modern humans, irrespective of the mode in which the "cultural factor" determine the adaptive ones, nothing more than a slightly unfamiliar (or exceptive) result of one of the last subspeciations (or speciations?) in the honminids' framework. Moreover, all the ba­sic questions which define the history of hominids "in general" remain in force "in particular", although they are expressed in a different register. It seems to me that the crucial embarrassments on both sides are concentrated on the problem of sexual asymmetry. The author of the paper tries to point to the way in which sexual themes are introduced in biological discourse on the one side and which are the consequences of them on the other side, that is in anthropol­ogy. The basis of the concept of surplus on the side of females/women, which the author names after one of the stories in Boccacio's Decameron, The Surplus of Madam Philip-pa, is taken and exemplified by two "events" in the history of hominids: by the speciation of homo erectus and by "the effect of mito­chondrial Eve". Mojca Novak CONCEPTUAL ROOTS OF THE RESEARCH OF (NON)WELL-BEING IN SLOVENIAN SOCIOLOGY During the last decades an enormous analytical interest has been addressed to the human well-being, particularly to that well bellow the conventional standard. A wide spectrum of different approaches covers dif­ferent field topics; e.g. the quality of life as an individual perception of one's well-being measured by the subjective indicators, living standard measured by the objective indica­tors, and living on welfare measured by the normative indicators. The main purpose of this ar ticle is to show the conceptual roots of well-being and pover ty studies as applied in Slovenian so­ciology. To this end the author introduces a few fundamental conceptual study approach­es of poverty, with a par ticular respect to Townsend's relative deprivation approach, and accomplishes the conceptual overview by highlighting the most impor tant features of the Scandinavian aleternative approach. At the end, the author draws certain conclusions about the analytical impact of concepts described in the Slovenian quality of life approach. Jo`e Vogrinc DIE KAUM ERTRÄGLICHE LEICHTIGKEIT DES FERNSEHENS Hierbei handelt es sich um den Text einer Vorlesung, gehalten auf dem Humanistisch­en Symposium an der Philosophischen Fakultat in Ljubljana. Als erstes sind die Pramiseen der humanistischen Vorlesung als genus demonstrativum des Rednerdiskurses entwickelt. Das stelit den Ausgangspunkt für die Frage nach dem Status des Zuschauer­wissens über das Fernsehen dar. Unter Berucksichtigung des Zuschauerwissens und anhand der Abgrenzung zwischen Kritik und Theorie des Fernsehens ist ein Stutzpunkt gewonnen, der einen Vergleich zwischen folgenden Kommunikationsrichtungen ermo­glicht : Kino : Filmzuschauer und Fernseher : Fernsehzuschauer. Aus dem Vergleich wird ein Konzept des TV-Verhaltnisses als Aus­gangspunkt fur eine Theorie uber das Fern­sehen (TV watching) ausgefuhrt. Die beiden wessentlichen Merkmale dieses Konzeptes sind das reziproke Aussere beider Teile des Verhaltnisses und die Hindwendung zum Zuseher als virtuellen, aktuellen Zuseher. Im Zusatz sind einige Umstande einer Reaktion auf die Vorlesung erklart. Iztok Saksida ÜBERSCHUß DER MADAME PHILIPPA Die meisten Hominidenstudien in der Ge­schichte, mit denen ich ver traut bin, zeigen viel Vergnugen in den Intentionen in einer Art biologischen oder anthropologischen cul­de-sac verbleiben. In beiden Fallen liegt es daran, dass die recht simple Tatsache mis­sachtet wird, dass die sogenannten mod­ernenMenschen, ungeachtet der Weise, in seicher die "kulturellen Faktoren" die adap­tiven Faktoren bestimmen, nicht mehr als ein leicht ungewohnliches (oder exaptives) Re­sultat einer der letzten Untergliederungen (oder Gliederungen?) im Hominidenrahmen derstellen. Mehr noch: alle grundliegenden Fragen des Details, owohl sie in einem ver­schieden Register ausgedruckt sind. Die wesentliche Verlegenheit auf beiden Seiten, so scheint es, konzertriert sich auf das Pro­blem der sexuelle Asymetrie. Der Autor ver­sucht aufzuzeigen, inwieweit sexuelle The-men im biologischen Diskurs dargestelit werden und welche Folgen dies auf der an– deren - anthropologischen - Seite nach sich zieht. Die Basis der Ubershussprinzips auf seiten der Feminina/Frauen, welches der Autor nach einer Geschichte aus Boccaccios "Decameron" benannt hat, wird dargestell­tanhand von zwei "Ereignissen" in der Ge­schichte der Hominiden: anhand der Artwer­dung des homo erectus und des "Effekt(s) der mitochondrialen Eva". Mojca Novak KONZEPTUELLE WURZELN DER (NICHT)WOHLSTANDSFORSCHUNGEN IN DER SLOWENISCHEN SOZIOLOGIE In den letzten Dekaden zeigen verschie­dene Analytiker viel Analytikerinteresse an verschieden Studien uber den Wohlstand des Einzelnen, insbesondereStudien, die den festgelegten Standard unterschreiten. Dieses analytische Gebiet ist sehr facetten­reich, reicht es doch von der Untersuchung der Lebensqualitat, so wie sie der Einzelne selbst begreift und die mit subjektiven indika­toren gemessen wird, uber die Untersuchun­gen des Lenbensstandards, der mit objektiv­en Indikatoren gemessen wird bishin zu Untersuchungen eines Leebens mit Sozial­hillfe, was mit normativen Indikatoren gemes­sen wird. Das Hauptliegen des Ar tikel besteht da­rin, die begriffichen und methodologischen Wurzein der Wohlstandsanalyse und be-sonders der Analyse der Armut aufzuzeigen, so wie es in der slowenischen Soziologie ausgeführt wird. Zur Realisierung dieses Zieles verwendete die Autorin des Artikels die Analyse der zentralen Armutsbehand­lung, die vereinzelt oder kombinier t in ver­schiedenen Studien verwendet werden, mit besonderem Schwerpunkt auf einer kritisch­en Darstellung der Townsend-Behandlung der relativen Deprivtion und mit einer Akzen­tierung einiger wichtigen Elemente der skandinavischen alternativen Behandlung und der slowenischen Begriffs- und Analyse­orientierungen, die in der Analyse der Leb­ensqualität verwendet werden.