2
Prvi del.
Pridelovanje lanu.
Podnebje, zemlja za lan} njena lega} lanene sorte.
Lan ne stori na vsakem kraji, pa tudi vsaka zemlja mu ne dopada. Najbolj so mu všeč kraji blizo gozdov,   kjer sta gozd in obdelana zemlja v pravi pri-
meri razdeljena, kajti gozd dela podnebje vlažno in varuje kraj pred ostrimi in mrzlimi vetrovi. Ravno tako mu ugaja podnebje blizo velikih voda, morja in rek, kjer povsod je zrak bolj vlažen. Lan sploh zahteva vlažen in gorak kraj. Zato stori lan dobro tam, kjer spomladi in poleti pogosto dežuje in kjer huda suša ne trpi predolgo. Dolga suša mu posebno škoduje v prvi rašči, sosebno ako je lan pozno sejan.
Zemljo ima najrajše močno, rahlo in globoko obdelano. Težka mrzla ilovica, suh pesek in prod, pusta apnena in pa kisla šotnata ali pa železnata zemlja ni za lan. Ker gredo lanene korenine globoko v zemljo, si živeža iskaje, mora tudi zemlja taka biti, da se da globoko obdelovati. Vendar se mora zemlja tudi rada osušiti. Posebno spodnja zemlja mora sicer mokroto držati, toda močvirna ne sme biti, da bi voda na njej zastajala. Njiva, na katero se lan seje, ni dobro, da bi bila v prevelikem bregu, ker na taki se vlaga in mokrota prehitro odteka in je rada suha. Še manj pa sme biti njiva v takih dolinah in ravninah, kjer voda zastaja, in se ne more odtekati, kajti stoječa mokrota in močir sta za lan čisto neugodna. Tudi ni dobro, da bi bila njiva proti mrzlim vetrovom obrnjena, ampak naj bo v zatišji, kjer bi lan posebno zgodnji lahki po-zebel in sploh mu mrzli vetrovi ne ugajajo.
(Dalje prihodnjič.)