4240 Radovljica
GLASILO OBČINE LUKOVICA
November 2002, letnik 4, številka 10 M.'
Odprtje Kulturnog) dom;) Antona Martina Slomška v Šentvidu
Naj živi dom kulture!
Trak tO prerekali (z leve) vodja obnovitvenih del Tomaž Oerar, župan Anastazij Živko Burja in župnik Andrej Svete. Foto: Zinka Meden
Takti Godbe Lukovica SO v hladnem jesenskem večeru v sredo, 6. II. 2002, vabili obiskovalce v prenovljeni Kulturni dom Antona Martina Slomška v Šentvidu. Leta 1994 denacionalizirano stavbo, last župnije Brdo, je obnovila Občina Lukovica in s tem pridobila pravico do brezplačne uporabe za kulturne prireditve. Primeren prostor za vaje sta tako dobila pevski zbor Šentviški zvon in Godba Lukovica.
Zadovoljni obiskovalci so do zadnjega količka napolnili lepo urejeno dvorano, ki je še dišala po obnovitvenih delih. Stene dvomite je krasila poljudno pripravljena razstava 0 obnovi cerkve Sv. Luka v Praprečah. Začetek prireditve pa so naznanili pritrkoval-ci z melodijo štirih malih zvonov. Odgovoril jim je Šentviški zvon s pesmijo "Pa sc sliš'". Povezovalka Helena Urhanija je povzela misel zavetnika novega kulturnega hrama Antonu Martina Slomška, da od domovine prejemamo mnogotere dobrote, zato smo ji dolžni vračati hvaležnost, ljubezen in pomoč. Prav tO ljubezen so z vloženim delom izkazali občani, saj brez skupnih naporov ni mogoče izvesti nobenega večjega dela.
Župan Anastazij Živko Burja je pozdravil vse navzoče, še posebej pa brdskega župnika, prelata in arhidiakona Andreja Svete ta, gosta
: Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Kranja direktorja Vladitnirja Knifica in Damjani) Pečnik ter Jerneja Hudolina iz Restavratorskega centra Slovenije, ki vodijo dela pri obnovi prapreške cerkve, kakor tudi izvajalca del Janeza Hribarja, predstavnika podjetja Bruma iz Kamnika. Izrazil je željo, da bi se Slomškov vpliv čutil tudi v naših krajih. Predstavil je obnovo dvorane in investicije v KS Prevoje-Šentvid v zadnjih sedmih letih (telefon, ceste, pločnik, križišče in avtobusna postaja, javna razsvetljava, obnova Stojčeve kapelice, vozilo PGD Prevoje, zazidalni načrt PŠ 7, obnova stavbe KS Prevoje, nakup zemljišča in izgradnja vrtca na Prevojah, obnova ostrešja in fasade na cerkvi sv. Vida, ureditveni načrt PŠ 4, idejni projekt za kanalizacijo, povračilo dolga KS Prevoje-Šentvid in tudi ta dvorana). Spomnil je, da denar deli občinski svet, ne župan in da gre zasluga za vse opravljeno delo tudi krajanom, saj pri složnem delu uspehi ne izostanejo.
Nadaljevanje na 3. strani
Izvolil župan«
Knjižnica Domžale Ljubljanska
1230 Domžale
Dosedanji Zupan Anastazij Živko Burja zapušča svojo osemletno odgovorno vlogo. Dovolj sta bila dva mandata - tako je odločil glas ljudstva. Na njegovo mesto prihaja novi župan Matej Kotnik. V močni predvolilni kampanji je prepričal dve tretjini naših volivcev. Veliko občin še čaka -vojega župana, saj se bodo mora ^- mi pomeriti ponovno v drugei'. čf' gu, ki bo kmalu na vrsti. Mi pa ga imamo, mladega, zagnanega za delo in
polnega idej za ljudi.
Intervju, ki sen ga opravila po volitvah z obema, dosedanjim in novim županom, nas bo skozi zanimiva vprašanja popeljal v razmišljanju Anastazija Živka Burje skozi čas od nastanka naše mlade občine do danes in o pripravljenosti ter idejah pravkar izvoljenega župana Mateja Kotnika, ki sem ga zaenkrat obiskala na njegovem rojstnem domu v Imovici, saj ho delo župana uradno nastopil dvajset dni po volitvah, to je v začetku decembra.
Vsak človek ima v življenju več vlog. Tako odgovorna in pomembna funkcija kot je delo župana, pripada samo nekaterim, samo izvoljenim. Prisluhnimo jima!
Intervju z županoma objavljamo na 4. in 5. strani
IZ VSEBINE
Lokalne volitve 2002	6-9
Naše ceste včeraj in danes	10
Naši novi učitelji	15
Vrtec Medo se predstavlja	17
Jelica in Jože Zupan	20-21
Petra Majdič napoveduje	28
Najhitrejša policistka	31
aktualno Rq
Spoštovani bralci!
Jesen je odprla svoja vrata in vstopila v naše kraje z mrazom, dežjem in meglo. Kratek dan in dolgi večeri bodo ob bližajočih praznikih kot nalašč priložnost za družinske trenutke, za radosti in presenečenja bližajočega Miklavža in ostalih praznovanj v prazničnem mesecu decembru. Vabimo podjetja, obrtnike, društva in osrale, da objavijo božično - novoletna voščila v našem časopisu. Uredništvu Rokovnjača jih posredujte čimprej, najpozneje do devetega decembra. To je rudi zadnji dan za oddajo vseh člankov za decembrsko številko. Obenem prosim vse dopisnike in rudi ostale, ki pišete v naš časopis, da oddajate besedilo po elektronski pošti ali na računalniških disketah, ki vam jih bomo vračali.
Trenutki napetega vzdušja ob volitvah so za nami. Vse bo kmalu pozabijc*jj^^^a£ivcli
bomo tako kot doslej. V Rokovrij. las ho odslej nagovarjal novi župan Matej Kotnik, ki mu za volilni uspeh iskreno čestitamo! Zelje nas vseh so, da nam bo v naši občini lepo in da se bodo tudi tisti, ki so naše kraje zapustili, radi vračali nazaj v svoja rojstna gnezda. Naš bivši župan se poslavlja. Je človek, ki resnično živi za našo občino, kajri postavil ji je dobre temelje. Upamo, da jih bodo novo izvoljeni svetniki skupaj z novim županom dobro nadgradili, v zadovoljstvo vseh in vsakega. V pogovoru z obema boste odkrili njuna razmišljanja, ob tem čim manj kririzirali, ampak se raje globoko v sebi vprašali, ali sem tudi jaz dobra občanka oziroma dober občan, ki bom po svojih močeh delal v dohro naših krajevnih skupnosti, župnij in celotne občine? Mi sami smo Občina Lukovica! Veselo branje in veliko lepih trenutkov v decembrskih praznikih!
A Marta Lavrič, glavna in odgovorna urednica
Smučarski sejem v Domžalah
Prodaja nove in rabljene zimske šporrne opreme bo potekala v petek, 6. 12. od 12. do 20. ure, v soboto, 7. 12. od 9. do 20. ure, v nedeljo, 8. 12. pa od 9. do 17. ure v hali Komunalnega centra. Vabi Smučarsko društvo Domžale!
OBČANI ALI STE ZA
ZAKONODAJNI REFERENDUM
ZBIRAMO PODPISE OBČANOV IN VLAGATELJEV V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE KJE:
NA UPRAVNI ENOTI DOMŽALE, SOBA 6. KAM:
Z IZPOLNJENIMI IN POTRJENIMI OBRAZCI ODLOŽITE JIH V ZABOJ PRI VRATARJU U. E. V DOMŽALAH ZA
VSESLOVENSKO ZDRUŽENJE VLAGATELJEV DO VRAČILA VLAGANJ V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE DANILO KASTELIC
ZA PODPORO SE VAM ZAHVALJUJEMO. NASVIDENJE NA
REFERENDUMU.
Več o zakonodajnem referendumu \rreberitc na 12. .strani
Predavanja v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu
Zanimivo in poučno
Obveščamo čebelarje, da bosta v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici 8 za čebelarje in ljubitelje čebelarstva še dve predavanji: 22. novembra ob 18. uri - Milan Vajda: Sonaravni in biološki način čebelarjenja; 29. novembra ob  18. uri - Dr. Marko
Potočnik: Alergijske in toksične reakcije po pikih čebel (preprečevanje in zdravljenje). Po predavanju bo pogovor z zdravnikom. Vstopnina za posamezno predavanje je 500 tolarjev. Plačali jo boste oh vstopu v dvorano ali na blagajni CZS vsak delavnik od 10. do 12. ure.
ROKOVNJAĆ je glasilo Občine Lukovica. Prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva občine Lukovica; glavna in odgovorna urednica: Msirtst Lavrič; člani uredniškega odbora: Marko Cerar, Milena Bradač, Grega Zdovc, Dimilo Kaštel ic, Drago Juteršck, Zinka Meden; ustanovitelj: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica, tel. 01/72 55 119, spletna stran: www.lukcivica.si, e-mail: občina.hikovica(">lukovica.si, rokovnjacto'lukoviia.si; izdajatelj: Specom, cl.o.o. Radovljica, p.p. 59, 4240 Radovljica (Bojan Rauh); rrženje oglasnega prostora: tel. 04/55 18 656; naklada: 1.700 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5% DDV (Ur. 1. RS It. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 580. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti.
Rok
Odprtje Kulturne":;
i doma
aktualno
Antona Martina Slomška - nadaljevanje s 1. strani
Naj živi kulturni dom v Šentvidu!
Sledilo je svečano odprtje dvorane. Trak so prerezali župnik Andrej Svete, župan Anastazij Živko Burja in vodja obnovitvenih del Tomaž Cerar. Slavnostni govornik arhidiakon in prelat Andrej Svete je jasno in jedrnato opisal zgodovino doma s sledečimi dejstvi.
Cerkev je vedno skrbela za kulturo m v mnogih krajih so poleg cerkva zrasli kulturni domovi, lako je bilo tudi v Šentvidu. Pobudnik in vodja prvotne gradnje je bil dr. Janez Vcidcr, kaplan na Brdu in beniliciat v Šentvidu. Zemljo za gradnjo sla podarila brat in sestra Marija in Janez Mlakar - Krpakova. Prva prireditev v novozgrajenem prosvetnem domu je bila na Miklavžev večer, S. decembra 1940. Med vojno so partizani dom požgali prav lako kot grad, župnišče, prosvetni tlom in šolo na Brdu. Po vojni je soseska Sv. Vida prosvetni dom za silo obnovila. Prosvetno društvo Zarja je imelo poleni dom v brezplačnem najemu, vse stroške vzdrževanja in
tudi davke pa je plačevala župnija. Aprila
1960 je bil prosvetni dom nacionaliziran v korist občine Domžale kot poslovna stavba,
čeprav je bil vedno kulturni in prosvetni dom. Pritožbe na komisijo za nacionalizacijo niso nič zalegle. Leta 1991 je Župnija Brdo
vložila zahtevek za denacionalizacijo, ki je bil ugodno rešen in dom je bil leta IW4 vrnjen prvotnemu lastniku - župniji Brdo. V državnem pravu je namreč pravna oseba le župnija. V cerkvenem pravu pa so tudi materialne stvari ločene in tako je kulturni dom Aniona Martina Slomška last cerkve sv. Vida in njenih soseščanov, ki sodom tudi gradili. Potem je slavnostni govornik spomnil na veličino zavetnika dvorane Antona Martina Slomška in njegove izjemne zasluge za slovenski narod, ko je škofijske meje mariborske škofije uskladil s severno narodnostno mejo. Predvsem je izpostavil njegovo strpnost do nemškega naroda, s strani katerega je mar sikaj pretrpel, pa je vseeno nadaljeval kulturni dialog z njegovimi pripadniki. Znana so tudi njegova prizadevanja za sodelovanje z evangeličani in v tem nam je lahko za svetel vzgled in opomin naši nestrpnosti do drugačnih. Vsekakor je blaženi Anton Martin
Slomšek našemu kulturnemu domu nadvse
primeren zavetnik. Dve sobi v domu nosila imeni v časi in zahvalo pobudniku gradnje in darovalcema zemljišča.
Andrej Svete je govor sklenil z željo, da bi
Krajani so mi noro pridobitev zelo ponosni.
Foto: Danilo Kaštelu
obnovljeni dom res služil kulturi, da bi vanj prihajali po duhovno brano in odhajali bogatejši. Potem je dom blagoslovil in ga tako izročil namenu.
Šentviški zvon in Godba Lukovica sta s petjem in igranjem preskusila oder in akustiko dvorane. Poslušalci smo v nastopih uživali in prav gotovo bomo pevce in godbenike v tej
dvorani še radi poslušali. Menjava prostora
na odru med godbo in zborom je bila nekoliko moteča in jo bo organizator prihodnjič moral
bolj domisliti.
Odet obnovljene dvorane je doživel tudi prisrčen prvi  plesno, pevski nastop "Pleši
medo" malčkov in vzgojiteljic iz novega pre-
vojskega VttCa Medo. Zaradi bližine obeh objektov bodo malčki gotovo še imeli priložnost nastopali pred domačim občinstvom. Z odra sta občinstvo pozdravila tudi Jernej 1 ludolin in Damjana Pečnik, ki sta na kratko predstavila razstavo o obnovi prapreške cerkve. Spomnila sta nas, da imamo v naši okolici še veliko kulturnih draguljev, o katerih bi v tej dvorani ob kaki drugi priložnosti tudi le pred polovico sedanjega občinstva
prav rada kaj več povedala. Vsekakor povabilo, ki se mu je vredno odzvati. Občini, županu in župniji, ki so prisluhnili potrebam in omogočili obnovo ne samo kulturnega doma v Senlvidu, ampak tudi drugih kulturnih Spomenikov so se zahvalili Župnik Andrej Svete, predstavniki Godbe Lukovica, Šentviškega zvona in krajevne skupnosti. Povezovalka I lelena Urbanija se je na koncu vsem zahvalila za obisk in obiskovalce povabila na pogostitev. Dvorano so hitro spremenili v prijeten prostor za klepet ob bogato obloženi mizi. Obiskovalci smo se sprehodili
po obnovljenem kulturnem domu, ki lahko sprejme do I 50 obiskovalcev. Skupna vrednost investicije je bila 18 milijonov SIT. Vključuje pa: novo vodovodno in električno inštalacijo, obnovljene stene m zamenjavo stavbnega pohištva, obnovo talnih oblog in celotno obnovo in opremo kuhinje, shrambe in sanitarij. Nadzidan je bil del nad vhodom, da je nastal,i večja soba, ki bo v uporabi Godbe Lukovica (soba dr. Janeza Veiderja), obnovljena m opremljena sohu ob odru (soba Janeza m Marije Mlakar) pa bo namenjena predvsem Šentviškemu zvonu. Samo želimo si lahko, da bi kultura v domu Živela, bogatila kraj in celotno občino, kajti s tem se bo invcslic ija bogato povrnila.
<S Ztnlot Meden
ISCG
DOMŽALE
AVTOJŠOLA
LONČAR d.o.o.
Cesta talcev 10, 1230 Domžale
t? 01/721-10-82 GSM: 041/785-735
TEČAJ
16. 12. ob 18. uri Tečaj za traktoriste 16. 12. ob 1 7. uri
intervju Rokoimjac
Po lokalnih volitvah 10. novemhra 2002
0 preteklem delu in načrtih za prihodnost
Matej Kotnik - novoizvoljeni župan naše občine je človek za ljudi
Gospod Matej Kotnik, kakšni občutki vas navdajajo ob prevzemu odgovornega mesta?
"Navdajajo me dvojni občutki. Najprej sem vesel izvolitve, posebej rezultata in tako lepe podpore ljudstva. Vsem, ki so me podprli s podpisi že v predvolilni kampanji in sploh vsem, ki so mi dali svoj glas za izvolitev na županovo mesto ali kakorkoli pomagali in mislili name pri teh volitvah, se iskreno zahvaljujem.
Na drugi strani pa se zavedam velike odgovornosti, ki sem jo dolžan vsem občanom. Vse tisto, kar sem ljudem v svojem programu predstavil, želim tudi izpolniti. Vsekakor računam na sodelovanje in podporo vseh, ki mi srojijo ob strani. V predvolilni kampanji sem obiskal vse krajevne skupnosti. Nekaterim krajem, za katere se mi je zdelo, pa sem se posvetil še bolj intenzivno in zato v njih obiskoval tudi posamezne ljudi. Ves čas sem imel občutek, da je bil ljudem moj program všeč, zato so me izvolili. Program ne zajema obljub, remveč je poudarek na načinu dela in odgovornosti, ki naj me spremlja pri delu."
V svojem programu imate veliko podporo občanov naše občine. Pričakujete veliko dobrega sodelovanja?
"Vesel sem, da so mi ljudje pripravljeni pomagati in sodelovati pri izpeljavi programa. Cc so se tako odločili, jim zaupam in računam na njihovo pomoč povsod, kjer bodo delovali, pa naj gre za občinski svet, odbore, razne komisije, kot tudi za delo v občinski upravi. Upam, da bodo tisto, česar se bodo lorili, tudi izpeljali do cilja. Računam na sodelovanje vseh list, ki so izvoljene v občinski svet, htez izjeme. Bistvo nas vseh je, da delamo v dobro ljudi m za našo občino."
Dosedanji župan je opravljal neprofesionalno vlogo. Kako boste delovali vi?
"V tem trenutku še ne vidim razloga za to odločitev. Ko sem se pogovarjal z ljudmi, našimi občani, je bila izražena želja mnogih, da bi moral biri župan bolj prisoten na občini, ljudje bi ga radi več videvali. Pa tudi pri samem delu občinske uprave naj hi bil bolj prisoten. Želja nekarerih je, da bi delo opravljal profesionalno, ker hi bil občanom in občini več na razpolago. Ce se bo pokazala taka potreba, se hom rako rudi odločil."
Matej Komik
Katere bodo prioritetne naloge že takoj v začetku vašega mandata?
"Dvajset dni po izvolitvi ho konstitutivna seja občinskega sveta v sestavi novo izvoljenih svetnikov in tedaj hom prevzel vlogo župana. Pred rem bo potekala primopredaja vsega dela in dosedanjega stanja naše občine. Tu mislim na finančno stanje, komunalno infrastrukturo, materialno sranje, kadre in ostalo. Ustanovil bom strokovno komisijo, ki bo skupaj z menoj opravila ta ptegled, saj sam tega ne bi zmogel. V dobto sebi in dosedanjemu županu želim, da je primopredaja res strokovna in predvsem pisna, saj se ho rako videlo v kakšnem sranju sem občino prejel in od kje dalje bodo vidni moji rezultati dela."
Se že poglabljate v posamezne probleme, ki jih boste reševali v občini? Ali vas kateri posebej skrbijo?
"Skrbi so vedno povezane z delom, v družini, poklicu in tudi v mojem bodočem delu župana. Dela ho veliko, rakoj hom pristopil k posameznim delom, ki so že vpeljana. Začetih je veliko idej in projektov - na primer kanalizacija, selitev občine v druge prostore in drugo. Skrbel bom, da ho delo potekalo strokovno, organizirano in odgovorno. Potrudil senom za pridobivanje novih finančnih sredstev. Ne ho nam lahko, toda delo mora teči dalje. Posvečal se hom tudi avtocestni problematiki in se zavzemal za nerešene probleme in zaostale zadeve. So pa nekatere zadeve zamujene, kor na primer nadvoz v Kompoljah. Veliko problemov je na Trojanah. Zavzemal
se hom pri uveljavljanju njihovih zahtev in jim stal oh strani pri postopkih, pri pridobivanju raznih mnenj DARSA. Občina mora hiti na strani ljudi in jih podpirati, nikakor ne sme biti njena vloga nekje vmes, torej med ljudmi m DARS-om.
Izvoz v Lukovici bo dokončan. Prizadeval si hom, da tam ne bo cestninske postaje. Poskušal bom z diplomatskimi pogovori in odprtim pogajanjem doseči tak rezultat, ki bo v dobro občanov. Sttemim za rem, da ho moja vloga javna, saj želim ljudi dobro informirati o stvareh, ki se hodo izvajale v naši občini."
Ste pričakovali zmago ali je bilo to presenečenje?
"Pričakoval sem zmago, morda z nižjim odstotkom. V volilnem štabu smo delovali zelo intenzivno. Pred pričetkom smo najprej analizirali programe, razdelili vloge, vladala jc stroga disciplina in red. Izpeljali smo delo tako kot je to potrebno. Postavili smo jasne cilje, določili odstotke in priznati moram, tla so bili rezultati celo boljši, kot smo jih pričakovali. Končni iziti je bil pričakovan."
Želite še kaj sporočiti našim občanom, kar v teh vprašanjih nisva zajela?
"Upam, da bom ostal to kat sem, da bom še naprej Matej Kotnik. Pričakujem, tla se hom z ljudmi razumel, tla bodo pogovori konstruktivni v smislu sodelovanja. Sem človek za ljudi, zato Selim, tla bi imeli odprto pol do mene in jaz tlo njih. (!e bomo veliko sodelovali, je ro prava pol odpne, demokrarične družbe, kar tudi osebno zagovarjam. Moja velika želja je, tla bi oh zaključku mojega mandata dali zame svoj glas tudi tisti občani, ki ga sedaj niso. To želim dokazati s svojim bodočim deloin, ki ga bom opravil v dobro vseh ljudi."
Anastazij Živko Burja • dosedanji župan je naši občini in ljudem doprinesel veliko
Gospod Živko Burja, kako gledate na vaše dvomandatno obdobje? V kakšnem stanju je bila takrat občina in kakšno zapuščate bodočemu županu?
"Ne glede na moj poraz na teh volitvah, stanje naše občine danes zapuščam s ponosom. Na stavbi v kateri je pisarna, kjer sedim, ni bilo drugega kot hišna številka in gospa, ki je stanovala v sedanjih občinskih |irostotih. Vse
1
Rokounjcič intervju
je bilo iako negotovo. Moral sem se znajti sam, z ljudmi, ki sem jim zaupal. Tako sem hil že takoj na začetku prisiljen investirati v ureditev občinskih pisarniških prostorov. Za dva meseca sem založil lastna denarna sredstva, saj denarja od države za adaptacijo takoj ni bilo. kmalu sem ga uspel pridobiti (štiri milijone tolarjev), saj so bili v vladi takrat ljudje, ki so me podpirali. V mojem prvem mandatu smo postavili v občini dobre temelje in to nam je tudi uspelo. V tistem času so zasnovali traso avtoceste, občina pa je imela veliko vlogo, kaj homo pridobili. Goreče snu se zavzemal za te probleme. Da pa bi avtocesta kolikot toliko dihala s krajem, saj je bila prav nam določena, smo v občini oblikovali posebne komisije, ki so bile zelo aktivne in so predlagale vse potrebne spremembe v obravnavo, tla bi bil celoten program trase čimbolj popoln in v zadovoljstvo ljudi. Vsepovsod, kjer so bili ljudje zelo aktivni in so se znali borili, so danes stvari urejene. Zal se nekatere zadeve iz uredbe niso izpolnile, kot na ptimer nadvoz v Kompoljah, vendar ga ni odvzela občina. Zgodba ima še drugo plat, saj se je spremenila lokacija izvoza. Nobena občina v Sloveniji ni s traso avtoceste toliko pridobila kol ravno naša, celih tri milijarde devetsto tolarjev in še mnogo več. V prvem mandatu nam je drŽava namenila za investicije- komaj sedemdeset milijonov tolarjev, s čimer si ne bi mogli toliko ustvariti. Zato smo ustanovili režijski obrat in z njim reševali komunalne dejavnosti in tudi ostale, ki se niso nikdar poprej izvajale v Lukovici (čiščenje Lukovice, pluženje, urejanje cest po hudournikih, itd.), kar ljudje ne znajo cenili. Občutek imam, tla nekateri občani do danes niso sprejeli naše občine in jo morda nikoli ne bodo, čeprav sem delal za vse enako in pošteno. V prvem mandatu sem se veliko posvečal gradnji cest, tla smo lahko odvažali smeti iz nedostopnih vasi in zaselkov. Posvetili smo se
tudi telefoniji m to je bilo za tiste čase bistvenega pomena.
Velik pomen sem v obeh mandatih pripisoval
izobraževanju, šolstvu in solidarnosti za
socialne probleme. Smo edina občina, ki namenja sto tisoč tolarjev za vsakega novorojenega občana. Poskrbeli smo za prevoze otrok, varnih poti, dodeljujemo štipendije, revnejšim dijakom in študentom financiramo prevoze. Vedno sem pravočasno prisluhnil težavam naših šol in bil z njimi solidaren."
Nekateri vam očitajo, da ste se preveč posvetili nerazvitim vasem in krajem naše občine, premalo pa razvili mestno jedro - središče Lukovice. Kako gledate na to?
Treba se je vprašati, kaj je bolj potrebno?
Anastazij Zivko Burja
Tako sem tudi sam o tem veliko razmišljal. Mislim, tla so temelji nujno potrebni. Tisto kar človek ima, ne zna ceniti. Smo občina s tipičnimi lastnostmi naših krajevnih skup-nosri. Zelo sta si podobni Prevojc in Lukovica, ki po svojih značilnostih odstopata od ostalih šestih. Kako to usklajevati, komu dati prednosti, vse to so bila moja razmišljanja in tudi razmišljanja svetnikov in mojih sodelavcev, Tudi zame je pomembno središče občine. Sem podjetnik in vem, kaj pomeni središče občine. Treba pa je vedeti, kako se naš proračun sestoji. Prostovoljno obračamo le s 25 otlstotki denarja, vse ostalo je vnaprej preti videno in se mora porabiti namensko. Smo nerazvita občina in to ostalo smo dobili za razvoj občine. To so sredstva, ki smo jih pridobili na razpis in so bila zakonsko pridobljena, kaj pa je bilo tipično nerazvitega v naši občini, pa vemo - infrastruktura? Tudi na Prevojah in v Lukovici smo veliko naredili. Rad bi omenil posebno pridobitev - v Lukovici imamo najbolj moderno čistilno napravo v Evropi. Tako jo je ocenil gospod Kocjan, ki deluje v kooperaciji z nekim avstrijskim podjetjem, kjer so imeli dotlej najbolj modemo čistilno napravo."
Ste bili pripravljeni na tak izid volitev?
"Najprej bi se rad iskreno zahvalil vsem, ki so me volili, pa lutli tistim, ki me niso volili. Verjetno je njihovo prepričanje dovolj močno, zakaj me niso volili. Zal je tako, tla se ljudje velikokrat lovijo na besede in manj na
dejanja. Zame so dejanja pomembnejša. Pošteno povem, tla me je tak izid volitev razočaral, saj sem pričakoval zmago m večje zaupanje ljudi. Za volilno kampanjo nisem veliko zapravil, temveč smo darovali denar v
dobrodelne namene. Vas bo pokazal ali so se ljudje odločili pravilno!"
V novem mandatu ste izvoljeni za svetnika. Ali boste glede na bogate izkušnje iz podjetništva in dosedanjega "županovanja" pomagali z nasveti občini in novemu županu?
"Nisem bil pozoren, tla sem na listi za svetnika. Kandidiral sem za župana in ne za svetnika. Vsekakor bom sodeloval toliko, kolikor bom lahko. Sem v opoziciji in sestava sedanjega sveta je pač takšna, da nastopamo le štirje svetniki proti desetim po politični pripadnosti."
Kaj hi še želeli oh svojem slovesu : županovega mesta sporočiti našim občanom?
"Nekateti ljudje so mi stali ob strani, me spodbujali, mi pomagali in za vse se jim iskreno zahvaljujem. Razočaran pa sem nad posamezniki, ki mi niso znali prisluhniti in se niso poenotili z občino tlo danes, čeprav so pridobili veliko od nje. Tudi v našem lokalnem glasilu Rokovnjač sem bil v času bivšega urednika manj zaželjen, čeprav sem ga osebno predlagal. O mojih naporih in prizadevanjih za dobro ljudi je zelo poredko pisal. Prav lako tudi ni pisal o delu občinske uprave.
Opravljal sem funkcijo neprofesionalnega župana, kar pomeni, tla sem opravljal prosro-voljno delo, za katerega plačilo do sedaj nisem prejel. Sirijo pa se laži, tla sem plačilo prejemal.
Za vsakega sem delal pošteno in danes upam vsakemu človeku pogledati odkrito v obraz. Sledi mojega tlela bodo ostale z dejanji zapisane v zgodovini nastanka in začetnega razvoja mlade občine Lukovica v času samostojnosti Slovenije."
A Marta Lavrič
S kresničko v roki
Število pešcev, ki SO umrli na cestah, se je v v zadnji letih bistveno zmanjšalo, vendar so še vedno najbolj ogrožena skupina v prometu. Sedaj, ko se že zelo zgodaj znoči, je prav, da sami poskrbimo za našo varnost. Z uporabo kresničke je pot oh cesti veliko bolj varna, saj smo s kresničko v roki opazni že na 136 m, medtem ko hez nje samo na 26 m. Kresničke tudi nikoli ne nosimo okoli pasu, saj je tako avtomobilski žarometi ne obsvetijo. Obesimo jo tako, da prosto niha in s tem svetlobni učinek povečuje. Zato je geslo akcije Rodi preVIDEN potrebno vzeti sila resno. Adjd
6
volitve 2002 RokOVHJdČ
LOKALNE VOLITVE
Občinska volilna komisija je uspešno izvedla letošnje lokalne volitve, seveda s pomočjo vseh:volilnih organov, hre: katerih volitev ne hi mogli izvesti. Za člane Občinske volilne komisije so bila to zadnja volilna opravila, ki jih je opravila, saj ji spomladi naslednje leto preneha 4 - letni mandat. Svoje pristojnosti imajo v prihodnje v isti sestavi le še volilne komisije krajevnih skupnosti, ki so jih Sveti krajevnih skupnosti imenovali pred razpisom letošnjih lokalnih volitev in imajo mandat prav tako štiri leta.
Za opravljeno delo se zahvaljujemo članom vseh volilnih organov.
Občinska volilna komisija se opravičuje politični stranki SMS - Stranki mladih Slovenije, ker je njihov peti kandidat za volitve članov občinskega sveta pomotoma izpadel iz razglasa seznamu list kandidatov, ki je bil objavljen v prejšnji številki glasila Rokovnjač. Kljub temu, da so bili razglasi, izobešeni na območju občine zamenjani, prosimo zn razumevanje in se za nenamerno napako opravičujemo.
V nadaljevanju objavljamo poročila o izidu vseh glasoval
POROČILO O IZIDU GLASOVANJA ZA IZVOLITEV ZUPANA OBČINE LUKOVICA 10. NOVEMBRA 2002
MATEJ KOTNIK, roj. 19. 8. 1970, stan. Imovica 8, Lukovica pri Domžalah.
Na podlagi prejetih zapisnikov volilnih odborov z volišč za volitve župana Občine Lukovica, ki so bile 10. novembra 2002, je Občinska volilna komisija Občine Lukovica na seji dne 14.11.2002 ugotovila:
1. Glasovanja za izvolitev župana Občine Lukovica 10. novembra 2002 se je udeležilo 5029 volivcev.
2. Oddanih je bilo 3029 glasovnic.
3. Veljavnih je bilo 2977 glasovnic, neveljavnih glasovnic je bilo 52.
4. Na volitvah 10. novembra 2002 so posamezni kandidati prejeli naslednje število glasov:
Anastazij Živko BURJA 1227 glasov
Marej KOTNIK 1850 glasov
Občinska volilna komisija je skladno z določbami 107. člena ZLV ugotovila, da je za župana izvoljen kandidat
Občinska volilna komisija iz zapisnikov volilnih odborov ni ugotovila nepravilnosti, (dani občinske volilne komisije niso imeli pripomb na delo volilnih odborov oziroma na ugotovljeni izid glasovanja.
Sestavni del tega poročila je zapisnik o delu Občinske volilne komisije Občine Lukovica pri ugotavljanju končnega uradnega izida glasovanja na volitvah župana Občine Lukovica 10. novembra 2002 in računalniški izpisi.
Poročilo o volitvah župana
žrebana št.	ime	priimek	datum rojstva št. glasov	% glasov
2	Matej	KOTNIK	19/08/1970 1850	62,14
1	Anastazij Zivko	BURJA	11/02/1931 1127	37,86
skupaj:			2977	100,00
POROČILO O IZIDU GLASOVANJA ZA IZVOLITEV OBČINSKEGA SVETA OBČINE LUKOVICA 10. NOVEMBRA 2002
N.i podlagi prejetih zapisnikov volilnih odborov z volišč za volitve članov občinskega sveta Občine Lukovica, ki so bile 10. novembra 2002 in na podlagi zapisnika o delu Občinske volilne komisije pri ugotavljanju izida glasovanja za izvolitev občinskega sveta Občine Lukovica, je Občinska volilna komisija Občine Lukovica na seji dne 14. novembra 2002 ugotovila:
1. Glasovanja :a izvolitev članov občinskega sveta Občine Lukovica, ki je bilo 10. novembra 2002, se je udeležilo 3029 volivcev.
2. Oddanih je bilo 3028 glasovnic (na volišču št. 20.03 Kulturni dom Lukovica je glasovalo skupaj 797 volivcev, oddanih pa je bilo 796 glasovnic).
1. Veljavnih je bilo 2793 glasovnic, neveljavnih glasovnic je bilo 235.
4. Na volitvah 10. novembra 2002 so posamezne liste kandidatov prejele naslednje število glasov:
NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 506 GLASOV ZLSD - ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 124 GLASOV MARINA URBANIJA IN SKUPINA VOLIVCEV 175 ('.LASOV
NEODVISNA LISTA "ZA ČRNI GRABEN" 737 GLASOV
LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 535 GLASOV
SDS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 258 GLASOV SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 194 GLASOV
SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 264 GLASOV
5. Občinska volilna komisija je na osnovi prejetega števila glasov ugotovila, da so v skladu s 86. členom Zakona 0 lokalnih volitvah LISTE KANDIDATOV dosegle naslednje število mandatov:
NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 3 mandate
ZLSD - ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 0 mandatov
MARINA URBANIJA IN SKUPINA VOLIVCEV 1 mandat
NEODVISNA LISTA "ZA ČRNI GRABEN" 4 mandate
LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 3 mandate
SDS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE I mandat
SMS - STRANKA MI.AI >II I SU JVENIJE SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
1 mandat I mandal
6. Občinska volilna komisija občine Lukovica je ugotovila, da nihče od kandidatov na LISTAH KANDIDATOV ni dobil tolikšnega števila preferenčnih glasov, da bi se v skladu z 2. odst. 18. člena Zakona o lokalnih volitvah spremenil vrstni red kandidatov na posameznih listah.
7. Na podlagi izračunanih mandatov, ki jih je dosegla posamezna LISTA KANDIDATOV in v skladu s 86. členom zakona o lokalnih volitvah je Občinska volilna komisija občine Lukovica ugotovila, da so bili v Občinski svet Občine Lukovica izvoljeni naslednji kandidati iz naslednjih list:
NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA
1. ANASTAZIJ ŽIVKO BURJA, roj. 11.02.1931, stan. Krašnja 39, Luk,.vica pri Domžalah
2. JANEZ BERNOT, roj. 19.12.1947, Stari, Ralolčr H, Lukovica pri Domžalah
3. FRANC AVBELJ, roj. 14.10.1955, sran. Spodnjf Prapreče 24, Lukovica pri Domžalah
MARINA URBANIJA IN SKUPINA VOLIVCEV
1. MARIJA URBANIJA, roj. 20. 01. 1943, stan. Občina Lukovica, Lukovica pri
Domžalah 61, Lukovica pri Domžalah NEODVISNA LISTA "ZA ČRNI GRABEN"
1. LADO GORIČAN, roj. 27. 06, 1950, Man, Občina Lukovici, Trojane 13, Trojan«
2. JANA STREHAR, roj. 12. 01. 1953, stan. Občina Lukova a, Šentvid pri Lukovici 46, Lukovica pri Domžalah
3. TOMAŽ ANDREJKA, roj. 22. II. 1957, stan. Občina Lukovica, Rafolčc 51, Lukovica pri Domžalah
4. MATIJA BOGDAN CERAR, roj. 18. 01. 1942, stan. Občina Lukovica, Uradišče pri Lukovici 45, Lukovica pri Domžalah
C volitve 2002
LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
1. STANISLAVA STOPAR, roj. II. 11. 1943, KaaObčina Lukovica, Lukovica pri Domžalah H/a, Lukovica pri Domžalah
2. FRANCI BERNOT, roj. 10. 10. 1968, slan. Občina Lukovica, Sp. Praprcčc 21, Lukovica pri Domžalah
3. GREGOR ZDOVC, roj. 06. 05. 1974, stan. Občina Lukovica, Rafolčc 16/a, Lukovica pri Domžalah
SDS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 1. ANDREJ KRŽAN, roj. 18. II. 1942, stan. Občim Lukovica, Prcvojc pri Šentvidu 124, Lukovica pri Domžalah
SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE
1. JERNEJ ŽUREJ, roj. 08. II. 1974, stan. Občina Lukovica, Prcvaljc 6/a, Lukovica pri Domžalah
SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
I. TOMAŽ URBANIJA, roj. 07. 01 1961, slan. ObčiM Lukovica, Žirovšc II, Lukovica pri Domžalah
8. Volilna komisija pri ugotavljanju volilnega i:ida ni ugotovila nepravilnosti. Pripomb članov volilne komisije k zapisnikom volilnih odborov ni bilo.
9. Sestavni del tega poročila je zapisnik o delu Občinske volilne komisije Občine Lukovica pri ugotavljanju izida glasovanja za izvolitev občinskega sveta Občine Lukovica 10. novembra 2002 ter računalniški izpisi.
število glasov po posameznih strankah
št. zla!
odstotek
NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 506 18,1 ZLSD - ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 124 4,4 MARINA URBANIJA IN SKUPINA VOLIVCEV 175 6,3
NEODVISNA LISTA "ZA CRNI GRABEN" 737
LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 535
SDS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 258
SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE 194
SLS . SLOVENSKA LJlIDSKA STRANKA 264
skupaj: 2793
26,4 19,2 9,2 6,9 9,5 100,00
Izvoljeni kandidati v občinski svet Občine Lukovica
ime	priimek	stranka oz skupina volivcev
ANASTAZIJ ŽIVKO	BURJA	NSI • NOVA SLOVENIJA -
		KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA
JANEZ	BERNOT	NSI - NOVA SLOVENIJA -
		KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA
FRANC	AVBELJ	NSI - NOVA SLOVENIJA -
		KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA
MARIJA	l IRBANIJA	MARINA URBANIJA IN
		SKUPINA VOLIVCEV
LADO	GORIČAN	NEODVISNA LISTA "ZA ČRNI GRABEN"
JANA	STREHAR	NEODVISNA LISTA "ZA ČRNI GRABEN"
TOMAŽ	ANDREJKA	NEODVISNA LISTA "ZA ČRNI GRABEN"
MATIJA BOGDAN	CERAR	NEODVISNA LISTA "ZA ČRNI GRABEN"
STANISLAVA	STOPAR	LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA
		SLOVENIJE
FRANCI	BERNOT	LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA
		SLOVENIJE
GREGOR	ZDOVC	LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA
		SLOVENIJE
ANDREJ	KRŽAN	SDS - SOCIALDEMOKRATSKA
		STRANKA SLOVENIJE
JERNEJ	ŽUREJ	SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE
TOMAŽ	URBANIJA	SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
POROČILO O IZIDU GLASOVANJA NA VOLITVAH SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI LUKOVICA
10. NOVEMBRA 2002
Na podlagi prejetih zapisnikov volilnih odborov z volišč za volitve članov svetov krajevnih skupnosti v Občini Lukovica, ki so bile 10. novembra 2002, na podlagi prejetih zapisnikov 8 volilnih komisij krajevnih skupnosti ter na podlagi zapisnika o delu občinske volilne komisije pri ugotavljanju izida glasovanja za izvolitev članov
svetov KS v Občim Lukovica, je občinska volilna komisija Občine Lukovica na seji
dne 11. novembra 2002 ugotovila:
1. (ilasovanja za izvolitev članov svetov krajevnih skupnosti v Občini Lukovica, ki je bilo 10. novembra 2002, se je od skupaj 3820 volivcev udeležilo 3032 volivcev (vključno z 2 tujcema), od tega 3014 na voliščih in 18 na volišču za predčasno glasovanje. Po pošti ni glasoval noben volivci, na domu pa je glasoval I volivci.
2. Oddanih je bilo 3031 glasovnic (na volišču št. 041 L Kulturni dom Lukovica je bila oddana I glasovnica manj, kot je glasovalo volivcev).
3. Veljavnih glasovnic je bilo 2832, neveljavnih pa 199.
Na volitvah 10. novembra 2002 so posamezni kandidati V krajevnih skupnostih prejeli naslednje itevilo glasov:
KRAJEVNA SKUPNOST BLAGOVICA
1. ALOJZIJ CERAR, Prcvojc 1, Blagovica 147
2. FRANC BERGANT, Vošcc 5, Blagovica 145
3. GREGOR LEVEČ, Prcvojc 4, Blagovica 148
4. PRIMOŽ DEŽMAN, Giblje pod Spitkom 2, Blagovica 159
5. ANTON POGAČAR, Mali Jelnik 14, Blagovica 141
6. FRANC BARLIČ, Blagovica 3, Blagovica 131
7. CIRIL URANKAR, Gabrje pod Špilkom 5, Blagovica 170 H- JANEZ BURKELJCA, Prilesjc 3, Blagovica 191
KRAJEVNA SKUPNOST ČEŠNJ1CE
1. MARJAN ŽAVR1, Lipa 6, Blagovica 17
2. LEOPOLD ŠINKOVEC, Č ešnjice 6, Blagovica 18
3. JANEZ ŠINKOVEC, Češnjice 6, Blagovica 25
4. JANKO BURKELJCA, Selce 5, Blagovica 24
5. PETER ČEBULJ, Češnjice 3, Blagovica 25
6. JANEZ MATJAN, Selce 3, Blagovica 29
KRAJEVNA SKUPNOST KRAŠNJA I. VOLILNA ENOTA
1. VINCENC URBANIJA, Krajno Brdo 3/a, Lukovica pri Domžalah 48
2. FRANC NOVAK, Krajno Brdo 11, Lukovica pri Domžalah 41
3. MAKS URANKAR, Vrh nad Krašnjo 4, Lukovica pri Domžalah 53
II. VOLILNA ENOTA
1. ANDREJ NOVAK, Krašnja 41/a, Lukovica pri D.mžalah 108
2. VINKO CERAR, Krašnja 52, Lukovica pri Domžalah 121
3. BRANE MOČNIK, Krašnja 10, Lukovica pri Domžalah 133
III. VOLILNA ENOTA
1. EMIL NOVAK, Sp. Loke 26, Lukovica pri D.mžalah 37
2. ALBIN PEVEC, Sp. Loke 29, Lukovici pri D.mžalah 43
3. TOMAŽ URBANIJA, Žirovše 11, Lukovica pri Domžalah 37
IV. VOLILNA ENOTA
1. VLADIMIR LAVRIČ, Kompoljc 3, Lukovica pri Domžalah 21
2. PETER PESTOTN1K, Karat) 2, Lukovica pri Domžalah 40
8 volitve 2002 RokOUITJCIČ
KRAJEVNA SKUPNOST LUKOVICA I. VOLILNA ENOTA
1. MARTA URANKAR, Lukovica pri Domžalah 15, Lukovica pri Domžalah 59
2. ROBERT MASELJ, Lukovica pri Domžalah 71, Lukovica pri Domžalah 74
3. STANISLAV SMRKOL, Lukovica pri Domžalah 43, Lukovica pri Domžalah 160
4. JOŽE MROOLE, Lukovica pri Domžalah 24/a, Lukovica pri Domžalah 70
5. MARIJA URBAN1JA, Lukovica pri Domžalah 61, Lukovica pri Domžalah 104
6. STANKA MAV, Lukovica pri Domžalah 33, Lukovica pri Domžalah 99
7. JASMINKA RUS KERSNIK, Lukovica pri Domžalah 4, Lukovica pri Domžalah 87
II. VOLILNA ENOTA
1. ANTON CERAR, Gradišče pri Lukovici 30, Lukovica pri Domžalah 101
2. ALEŠ BURJA, Gradišče pri Lukovici 48, Lukovica pri Domžalah 90
3. STANISLAV CERAR, Preserje pri Lukovici 5, Lukovica pri Domžalah 58
4. FRANC; CERAR, Gradišče pri Lukovici 43, Lukovica pri Domžalah 82
5. ROMAN CERAR, Preserje pri Lukovici l/c, Lukovica pri Domžalah 69
III. VOLILNA ENOTA
1. FRANC ZORE, Sp. Praprečc 31, Lukovica pri Domžalah 91
2. FRANC VESEL, Sp. Koseze 17, Lukovica pri Domžalah 90
3. ROBERT CAPUDER, Sp. Koseze 12, Lukovica pri Domžalah 66
4. UROŠ KRIZMAN, Sp. Praprečc 25, Lukovica pri Domžalah 26
5. ALBIN ZAJC, Sp. Prapreče 9, Lukovica pri Domžalah 56
6. JOŽE AVBELJ, Videm pri Lukovici 5, Lukovica pri Domžalah 94
IV. VOLILNA ENOTA
1. RADO NOVAK, Čeplje 19, Lukovica pri Domžalah 26
2. ANTON GOSTINCAR, Čeplje 11, Lukovica pri Domžalah 20
V. VOLILNA ENOTA
1. DARKO TRATNIK, Trnjava 3, Lukovica pri Domžalah 66
KRAJEVNA SKUPNOST PREVOJE
1. JANEZ KOTNIK, Prevoje pri Šentvidu 73, Lukovica pri Domžalah 369
2. ANDREJ URANKAR, Prevoje pri Šentvidu 74, Lukovica pri Domžalah 414
3. MIRAN STREHAR, Šenrvid pri Lukovici 2/a, Lukovica pri Domžalah 41 5
4. TAMARA KOSMATIN, Šentvid pri Lukovici 107, Lukovica pri Domžalah 412
5. RERTA KRŽAN, Prevoje pri Šenrvidu 124, Lukovica pri Domžalah 276
6. RUDI OVEN, Prevoje pri Šenrvidu 101/», Lukovica pri Domžalah 314
7. MARJAN KOTNIK, Prevoje pri Šentvidu 126, Lukovica pri Domžalah 357
8. FRANC DOLINAR, Šenvid pri Lukovici 18, Lukovica pri Domžalah 340
9. ANTON AVBELJ, Imovica 5, Lukovica pri Domžalah 314
KRAJEVNA SKUPNOST RAFOLČE	
1. KLAVDIJA DERMOTA, Srraža 5, Lukovica pri Domžalah	114
2. VINKO DOLINŠEK, Vrhovlje 18, Lukovica pri Domžalah	142
3. MARJAN KVEDER, Rafolče 11, Lukovica pri Domžalah	162
4. STANISLAV BREZNIK, Rafolče 55, Lukovica pri Domžalah	132
5. JANEZ BERNOT, Rafolče 34, Lukovica pri Domžalah	134
6. JANEZ JERETINA, Vrhovlje 5, Lukovica pri Domžalah	111
7. SREČKO GERČAR, Dupeljnc 3, Lukovica pri Domžalah	123
KRAJEVNA SKUPNOST TROJANE	
I. VOLILNA ENOTA	
1. JOŽE KAJBIČ, Trojane 22, Trojane	70
2. RAJKO LIPOVŠEK, Hrihi 11, Trojane	51
3. MONIKA GORIŠEK, Zavrh pri Trojanah 1/c, Trojane	90
4. MARTIN GORIČAN, Trojane 33, Trojane	111
II. VOLILNA ENOTA	
1. MARJAN SMRKOLJ, Šentožbolr 7, Trojane	68
2. VIKTOR MATJAN, Podmilj 12, Blagovica	45
III. VOLILNA ENOTA	
1. JOŽE RAZPOTNIK, Log 4, Blagovica	28
KRAJEVNA SKUPNOST ZLATO POLJE
1. JANEZ POGAČAR, Trnovčc 8, Lukovica pri Domžalah 93
2. VIKTOR POGAČAR, Podgora pri Zlatem Polju 5, Lukovica pri Domžalah 69
3. ŠTEFAN PAVLIC, Mala Lasna 3, Lukovica pri Domžalah 62
4. FRANC GRADIŠEK, Podgora pri Zlatem Polju 4, Lukovica pri Domžalah 62
5. STANISLAV POGAČAR, Preserje pri Zlatem Polju 5, Lukovica pri Domžalah 51
6. ROBERT ŠUŠTAR, Zlato Polje 12, Lukovica pri Domžalah 74
7. FRANC MOČNIK, Mala Lasna 2, Lukovica pri Domžalah 71
8. MARJETA STRAŽAR, Preserje pri Zlarem Polju 7, Lukovica pri Domžalah 58
9. SAŠO KOROŠEC, Ohrše 6, Lukovica pri Domžalah 47
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA UGOTAVLJA, DA SO BILI V SVET KRA1EVNE SKUPNOSTI BLAGOVICA IZVOLJENI NASLEDNJI KANDIDATI:
1. JANEZ BURKELJCA, Prilesje 3, Blagovica
2. CIRIL URANKAR, Gahrje pod Špilkom 5, Blagovica
3. PRIMOŽ DEŽMAN, Gahrjc pod Špilkom 2, Blagovica
4. GREGOR LEVEČ, Prevoje 4, Blagovica
5. ALOJZIJ CERAR, Prevoje 1, Blagovica
6. FRANC BERGANT, Vošce 5, Blagovica
7. ANTON POGAČAR, Mali Jelnik 14, Blagovica
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA UGOTAVLJA, DA SO BILI V SVET KRA-IEVNE SKUPNOSTI ĆEŠNI1CE IZVOLJENI NASLEDNJI KANDIDATI:
1. JANEZ MATJAN, Selce 3, Blagovica
2. JANEZ ŠINKOVEC, Češnjice 6, Blagovica
3. PETER ČEBULJ, Češnjice 3, Blagovica
4. JANKO BURKELJCA, Selce 5, Blagovici
5. LEOPOLD ŠINKOVEC, Češnjice 6, Blagovica
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA UGOTAVLJA, DA SO BILI V SVET KRA-IEVNE SKUPNOSTI KRAŠNIA IZVOLJENI NASLEDNJI KANDIDATI:
I. VOLILNA ENOTA
1. MAKS URANKAR, Vrh nad Krašnjo4, Lukovica pri Domžalah
2. VINCENC URBANIJA, Krajno Brdo J/a, Lukovica pri Domžalah
3. FRANC NOVAK, Krajno Brdo 11, Lukovica pri Domžalah
II. VOLILNA ENOTA
1. BRANE MOČNIK, Krašnja 10, Lukovica pri Domžalah
2. VINKO CERAR, Krašnja 52, Lukovica pri Domžalah
S. ANDREJ NOVAK, Krašnja 41/a, Lukovica pri Domžalah
III. VOLILNA ENOTA
1. ALBIN PEVEC, Sp. Loke 29, Lukovica pri Domžalah
2. TOMAŽ URBANIJA, Žirovšc II, Lukovica pri Domžalah
3. EMIL NOVAK, Sp Loke 26, Lukovica pri Domžalah
IV. VOLILNA ENOTA
1. PETER PESTOTNIK, Koren,) 2, Lukovica pri Domžalah
2. VLADIMIR LAVRIČ, Kompolje 3, Lukovici pri Domžalah
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA UGOTAVLJA, DA SO BILI V SVET KRA-IEVNE SKUPNOSTI LUKOVICA SO BILI IZVOLJENI NASLEDNJI KANDIDATI:
L VOLILNA ENOTA
1. STANISLAV SMRKOL, Lukovica pri Domžalah 43, Lukovica pri Domžalah
2. MARIJA URBANIJA, Lukovica pri Domžalah 61, Lukovica pri Domžalah
3. STANKA MAV, Lukovici pri Domžalah )3, Lukovica pri Domžalah
II. VOLILNA ENOTA
1. ANTON OERAR, Gradišče pri Lukovici 30, Lukovica pri Domžalah
2. ALEŠ BURJA, Gradišče pri Lukovici 48, Lukovica pri Domžalah
3. FRAN(; CERAR, Gradišče pri Lukovici 43, Lukovica pri Domžalah
III. VOLILNA ENOTA
1. JOŽE AVBELJ, Videm pri Lukovici 5, Lukovica pri Domžalah
2. FRANC ZORE. Sp. Prapreče 31, Lukovica pri Domžalah
3. FRANC VESEL, Sp. Koseze 17, Lukovica pri Domžalah
Rokounjač volitve 2002
9
IV. VOLILNA ENOTA
1. RADO NOVAK, Čcpljc 19, Lukovica pri Domžalah
V. VOLILNA ENOTA
1. DARKO TRATNIK, Trnjava 3, Lukovica pri Domžalah
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA UGOTAVLJA, DA SO BILI V SVET KRA-1EVNE SKUPNOSTI PREVOIE IZVOLJENI NASLEDNJI KANDIDATI:
1. MIRAN STREHAR, Šentvid pri Lukovici Z/a, Lukovica pri Domžalah
2. ANDREJ URANKAR, Prevoje pri Šentvidu 74, Lukovica pri Domžalah
5. TAMARA KOSMATIN, Šentvid pri Lukovici 107, Lukovica pri Domžalah
4. JANEZ KOTNIK, PreVOJe pri Šentvidu 73, Lukovica pri Domžalah
5. MARJAN KOTNIK, Prevoje pri Šentvidu 126, Lukovica pri Domžalah
6. FRANC DOLIN AR, Šenvid pri Luk ovici 18, Lukovica pri 1 tomfalah
7. RUDI OVEN, Prevoje pri Šentvidu 101/a, Lukovica pri Domžalah
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA UGOTAVLJA, DA SO BILI V SVET KRA-IEVNE SKUPNOSTI RAFOLČE IZVOLJENI NASLEDNJI KANDIDATI:
1. MARJAN KVEDER, Rafolče 11, Lukovica pri Domžalah
2. VINKO DOLINŠEK, Vrhovlje 18, Lukovica pri Domžalah ). JANEZ BERNOT, Rafolče 34, Lukovica pri Domžalah
4. STANISLAV BREZNIK, Rafolče 55, Lukovica pri Domžalah
5. SREČKO GERČAR, Dupeljne i, Lukovica pri Domžalah
6. KLAVDIJA DERMOTA, Straža 5, Lukovica pri Domžalah
7. JANEZ JERETINA, Vrhovlje 5, Lukovica pri Domžalah
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA UGOTAVLJA, DA SO BILI V SVET KRA-1EVNE SKUPNOSTI TROIANE IZVOLJENI NASLEDNJI KANDIDATI:
I. VOLILNA ENOTA
I. MARTIN GOR1ČAN, Trojane 33, Trojane
2. MONIKA OORIŠEK, /avrh pri Trojanah l/<, Trojane
3. JOŽE KAJBIČ, Trojane 22, Tropine
II. VOLILNA ENOTA
1. MARJAN SMRKOLJ, ŠentoJbolt 7, Trojane
2. VIKTOR MATJAN, Podmilj 12, Blagovica
III. VOLILNA ENOTA
1. JOŽE RAZPOTNIK, Log 4, Blagovica
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA UGOTAVLJA, DA SO BILI V SVET KRA1EVNE SKUPNOSTI ZLATO POL1E IZVOLJENI NASLEDNJI KANDIDATI:
1. JANEZ PCX5AČAR, Trnove« 8, Lukovica
2. ROBERT ŠUŠTAR, Zlato Polje 12, Lukovica pri Dimžalah
3. FRANC MOČNIK, Mala Lasna 2, Lukovica pri Domžalah
4. VIKTOR POGAČAR, Podgora pri Zlatem Polju 5, Lukovica pri Domžalah
5. ŠTEFAN PAVLIC, Mala Lasna 3, Lukovica pri Domžalah
6. FRANC GRADIŠEK, Podgora pri Zlatem Polju 4, Lukovica pri Domžalah
7. MARJETA STRAŽAR, Preaeij« pri Zlatem Polju 7, Lukovica pri Domžalah
(iBČ/NSKA VOLILNA KOMISIJA (»BČ/NE LUKOVICA
TAJNIK: Mojca Lavrič, l.r. PREDSEDNIK, Mojca Swxhitzky, mn>. dipl. /tov., It,
ČLANI: Mateja BoMt, l.r. Marta Drčar, l.r, Marko ( mir, l.r. Nada Nmrlcolj.l.r. Saša Zotc, l.r.
Uresničena dolgoletna želja
Končno odprta banka v Lukovici
Dolgoletna želja po hanki in banko« matu občanov in krajanov iz občine Lukovice se je končno uresničila. V petek, 8 novembra, ob 16. uri sta slavnostno prerezala trak na otvoritvi župan Anastazij Živko Burja in predsednik uprave Banke Domžale d.d. Andrej Flis. Z veselimi vižami je nato Godba Lukovica razveselila številne občane.
Pri otvotitvi je bilo navzočih več vodilnih ljudi iz Ranke Domžale d.d. in domačih podjetnikov. V slavnostnem nagovoru je župan Burja govoril o pomenu banke za občane in občino Lukovica. Pohvalil je dosedanje zgledno sodelovanje med banko in občino Lukovica. Poudaril je, tla občina Lukovica nima neporavnanih obveznosti do banke. Pred Zdravljico je predsednik KS Lukovica Stanislav Smrkolj opisal pomembnost pridobitve banke za naš kraj. Povedal je, da si Lukovica kot občinsko središče zasluži takšen izgled, ki bo zagotavljal prijetno bivanje vsem krajanom. Izrazil je upanje, da bomo tudi v prihodnje realizirali zastavljene cilje. Nato je župan vse zbrane občane povabil na ogled novih bančnih prostorov in pogostitev pri
Furmanu. Uslužbenki Fani Sadar in Zdenka Zibert sta imeli veliko dela, da sta ustregli vsem novim uporabnikom bančnih storitev. Nekateri mlajši so dobili hranilnike, še posebej dobra pridobitev p;i je bančni avtomat, ki bo delal noč in dan.
46 Danilo Kastelic
Slika desno: dosedanji župan Anastazij Zivko Burja in predsednik uprave banke Domžal? d.d. Andrej Flis nazdravljala novi pridobitvi. Slika .spodaj: odprtje prvih računov v banki.
Foto: djd
10 aktualno RokODlTJClČ
Naše ceste včeraj in danes
Ljudem so prinesle veliko zadovoljstva
Razvoj na področju celotne infrastrukture je v zadnjih desetih letih v Sloveniji dosegel velik napredek. Možnost je hila dana tudi malim občinam in lukoviška, lahko rečemo, je to priložnost znala izkoristiti in pravilno usmeriti. Rezultat je več kot očiten. Bili smo občina s porazno nizkim številom telefonov na število prebivalcev. Spomnimo se neurejenih cest in javnih poti, vodovodov, kanalizacije...! Marsičesa sploh ni bilo ali pa je klicalo po prenovitvi.
Zelje ljudi pa so bile in hodo vedno različne -kdor nima osnovnih pogojev za življenje, si jih ho srčno želel, kdor teh težav ni nikoli občutil, jih ne bo znal ceniti. Prizadevanja in izjemna delavnost dosedanjega župana Anastazija Zivka Burje in vseh, ki so mu z delom in strokovnim znanjem vedno stali oh strani in ga podpirali s pravilnimi odločitvami, so potiskali razvoj ohčine kot take v pravo smer. Začelo se je pri temeljih in se nadaljevalo z nadgradnjo. Ves napredek nam je lahko v ponos, saj se je v osmih lerih uresničilo zares veliko ciljev. Dobro gospodarjenje in solidarnost za vse ljudi sta bili lastnosti dosedanjega župana. To je pogojevalo, da se je občina kot taka enakomerno razvila. Vsak človek je najpomembnejši, ne glede na njegovo bivalno okolje.
Več kot očiten napredek je viden prav pri gradnji in urejanju lokalnih cest in javnih poti. Zupanov sodelavec Tomaž Cerar iz občinske uprave je svetovalec za komunalne dejavnosti ter okolje in prostor. Z njim sem se tudi pogovarjala o ureditvi lokalnih cest in javnih poti v naši občini. Veliko nam pove podatek, da smo imeli pred osmimi leti v naši občini asfaltiranih komaj 30 % vseh lokalnih cest in javnih poti. Danes jih je dokončanih cca 95 %. Prenove pa so bile potrebne tudi tiste ceste, ki so jih poškodovali zemeljski plazovi in udori. Teren za pripravo do dokončnega asfaltiranja je marsikje povzročal kar veliko preglavic. Vse tO pomeni, da je delo vsa leta zelo intenzivno potekalo s strani občinske uprave in v sodelovanju z občani, ki so bili pripravljeni tudi sami kaj postoriti zlasti pri urrjevanju terena za asfalriranje. Dokončno asfaltno ptevleko pa je financirala občina. Takih občanov, ki so bili drug drugemu v pomoč, je v naši občini veliko, pravi Tomaž. O tem govorijo številni kilometri cest,   ki   so   dobili   asfaltno prevleko.
Zadovoljni vaščani iz Zavrha
Sodelovanje občanov pa je zelo pomembno rudi glede urejanja spornih mej. Posamezni spori v sosedskih odnosih vedno poslabšajo celorno situacijo, je razmišljal sogovornik. Prav v jesenskem času je občina pohitela z asfaltiranjem nekaterih javnih pori, saj je letos sprejela plan iz proračuna po usklajenem rebalansu. Ocenjena vrednost asfaltnih prevlek brez utrditve cestišča in vsega predhodnega znaša po Tomaževem mnenju cca 30 milijonov tolarjev.
Zlasti me je zanimalo, kje vse se že veselijo novih asfaltnih odej in kje se bodo občani do hitro bližajoče se žitne te novosti še lahko razveselili. Kot že rečeno, so asfaltno prevleko to jesen dobile tiste ceste, kjer so bili ljudje složni in pripravljeni sodelovati, je pripovedoval Tomaž. Marsikje so se občani rrudili po več let, zbrali finančna sredstva in pomagali pri urrjevanju tampona na cestišču. Ena rakih cest je v Zavrhu nad Trojanami, kjer se danes lahko pripeljete do sleherne domačije po asfaltirani cesti. To jesen so pridobili še 500 m asfalrirane ceste, kar so še pogrešali. Asfalrirana je rudi javna pot pri Cerarju v Blagovici, ki je potrebovala dobrih sro metrov asfaltne prevleke.
Tudi v Cesnjicah so sanirali poškodovano cesto z asfalrnimi usadi in dokončno asfaltirali cesto Blagovica - Cešnjice. Na trojanskem predelu bo potrebno urediti še približno 2 km ceste, ki vodi v Veliko raven. Morda še to jesen! Osnovne priprave potekajo tudi za Korpe (500 m) in Učak (500 m). Na Prevojah pri telefonski govorilnici kliče rudi en del cestišča po novi asfaltni prevleki,
prav tako v Imovici (200 m). Tudi v Trnjavi in Kompoljab sta urejeni strmi cesti, ki sta zaradi hudournikov povzročali veliko težav lukoviški komunali. Asfaltirana je cesta v začetku Krašnje in zaradi posegov v kanalizacijo ponovno urejena v središču Krašnje. Potrebe se kažejo tudi v Krajnem Brdu in Velikem Jelniku. (Slavno se je uredilo že pred leti, kar lahko sklepamo iz gornjih podatkov. V ta plan ni zajeta cesta za Ceplje, kjer so dela ttenutno ustavili zaradi spornih meja.šev. Geodetska odmera, ki jo je bilo potrebno
opraviti zaradi neurejenih meja v Ccpljah, je občino stala 400.000,00 SIT. Ostaja pa še
cesta za Znojiljc in odsek v Zlatein polju. 1 Vi tega bodo seveda preložili na prihodnje leto. Velik uspeh je seveda dosegla občina, saj se glavnina nerešenih in neurejenih cest in javnih pori počasi bliža koncu, je oh zaključku najinega pogovora pripomnil Tomaž, človek z izjemno veliko delovne volje in "dobrimi živci", ki jih včasih preizkuša rudi na terenu med domačimi ljudmi.
Čeprav si pomagamo, vendar tega sami ne bi zmogli
Z asfaltiranjem cest in javnih poti pa je naša
občina veliko pridobila. Paralelna povezava s sosednjima občinama Kamnik in Moravče je za domačine bistvenega pomena. Lepo se je zapeljati v posamezne vasi vzdolž in povprek. Kamorkoli človek pride, je lahko prijetno presenečen. Pot me je zanesla v Zavrh nad Trojanami, kjer so štiri večje domačije. Seveda me je privabila skoraj še topla asfalt-
aktualno 11
Rok
na prevleka, ki so jo pravkar položili. Ustavila sem sv najprej pri Celestinovih, ki imajo svojo domačijo na začetku te vasice. "Ne, tukaj pa še ni konec vasi", so dejali in me prijazno usmerili vse do konca vasi. Znašla sem se na dvorišču pri Avbljevih. To je radnja kmetija, ki s svo-jiini zemljišči meji na zagorsko občino. Tu sta me gospodar Jože in njegova žena Jožica zelo gostoljubno sprejela. Toplo družinsko vzdušje nudita svojim Ireni otrokom. Pogovor je vneto spremljala najmlajša Zdenka, ki obiskuje sedmi razred v OS Brdo, Joško in Zvone pa obiskujeta že srednje šole. Najprej je
stekla beseda o razgibanih Trojanah,
posameznih vasicah in zaselkih, kjer se ljudje zrejo s hriba v hrib. Potem so mi navdušeno pripovedovali o težko pričakovani urejeni cesti, ki jim je vseskozi povzročala veliko težav. Cesta je bila tudi plazovita, pa tudi hudourniki so naredili svoje, je pripovedoval Jože. Kot sem ga razumela, je bilo prav v zvezi s popravljanjem cestnih
poškodb, pluženjem v zimskem času in posipanjem v tej vasi med sosedi večino veliko sodelovanja. Zares pa se je začelo pred tremi leti. Jože je pohvalil, kako dobro so se organizirali med sosedi tedaj, ko so začeli z utrjevanjem cestnega tampona. Pri tem jim je pomagala tudi občina. Izkušnje Ivana Štruklja iz Sp. Lok SO bile zelo dobrodošle. Tudi meje so rešili zelo človeško. "Zakaj bi drug drugemu povzročali režave", je dejal Jože. Pohvalno, sem si mislila! Kako veseli so ti ljudje te pridobitve, ki jim je življenjskega pomena, pa čeprav sem izvedela, da so prav vsi prispevali kar veliko finančnih sredstev in rudi lastnega dela k utrditvi cestišča (povprečno 150 ur vsakdo od njih). Šele zatem je prišla lista "žametna prevleka", ki jo je darovala občina in so jo pridobili v posameznih fazah, letošnjo jesen še zadnjih petsto metrov. Ob tej priložnosri se v imenu vseh sosedov Jože in njegova žena Jožica iskreno zahvaljujeta Občini Lukovica za veliko finančno pomoč, zlasti Tomažu Cerarju, ki si je vsa leta izjemno prizadeval, predsedniku Krajevne skupnosti Trojane l'i iinožii Smerkolju in Jožetu Razpotniku. Brez njihove pomoči tako zahtevnega dela sami ne bi zmogli v rako kratkem času uresničiti, je ob našem snidenju pojasnil Jože.
A in foto Murtu Lovni
Pripravljalni) dela v sklopu AC ogrožajo življenja
Še srečno so jo odnesli
Na trasi AC Blagovica - Trojane s pripravljalnim delom dovozne poti Vranke - Blagovica podizvajalec zaradi površnosti ogroža hišo in stanovalce domačije Vajdetovih v Blagovici.
V mesecu septembru so se sestali na sestanku v prostorih DDC-ja v Blagovici predstavniki DDC, SCT, Primorje, CMC, Kraški zidar, Gradiš NO, Občine Lukovica, KS Blagovica in neposredno prizadeti krajani. Predstavniki gradnje AC, SCT, Primorje in CMC so prisotnim krajanom obrazložili potek gradnje in zagotovili, da gradnja dovoznih poti ne bo motila, kaj šele ogrožala njihovega življenja, vendar kol priča nadaljnji prispevek, temu ni tako.
I lisa Vajdetovih stoji neposredno pod izgradnjo omenjene dovozne pori. Lastniki hiše so na kraju samem pokazali, kje lahko sekajo in kopljejo, da ne bodo presekali izvirkov vode, ki napaja njihov vodovod. Kaj še, posekali so vsa drevesa in prekopali poti izvirkov. Zaradi tega so Vajdetovi moteni z oskrbo vode, le-ta je kalna, če že je. Toda to ni najhuje. Po bregu
Na vraU) pred hišo M je jrrivalil velik štiir.
do hiše pada kamenje, na trato pred hišo se je privalil velik štor in se tam ustavil. Pri Vajdetovih imajo majhne otroke, na trati se pasejo koze in prava sreča je, da takrat tam ni bilo nikogar. Posredovali so pri izvajalcu in podizvajalcu, vendar do sedaj nista ukrenila ničesar za zavarovanje objekta. Morda jih bo predramil ta prispevek, če se do takrat, ko ho objavljen, upajmo, ne bo zgodilo kaj hujšega.
A in foto Milenu Bradač
Prenovljena dvorana Antona Martina Slomška v Šentvidu
Prikaz vrednot sv. Frančiška
Le dan ali dva po otvoritvi prenovljene dvorane Antona Martina Slomška v Šentvidu so jo na hladen petkov večer napolnili obiskovalci različnih starosti. V dom so z dobrim namenom, da storijo nekaj zase, prišli pogledat "musical" o svetem Frančišku Asiškem.
Pelo, ki je plod domačega znanja oziroma znanja nastopajočih, je prikaz vrednot svetega Frančiška Asiškega, ki je živel pred dobrimi iSOO leti. Mnogi poskušajo živeti tudi danes
z vrednotami kot so: dobrota, pogum, pre-prostost, veselje, ubo.štvo, molitev in bratstvo. Delo so pripravili v prostorih župnije Marijinega oznanenja v Ljubljani ob podpori tamkajšnjega župnika p, Silvina. Pri sami izvedbi pa sodelujejo mladi iz Centra, Bežigrada in drugih župnij, med njimi tudi naše.
Uvod oziroma krajšo razlago nastanka redov, ki jih je ustanovil umbrijski ubožec - sveti Frančišek iz Asisija, je podala kat ena izmed nastopajočih in tako na lahko razumljiv in simpatičen  način  opisala  pol svetega
Frančiška. Ob plesu, pesmi in prizorih spoznavamo njegovo pot in vrednote, postavljene v naš čas in v naše okolje, da laže dojamemo dobra dela, ki jih je storil. Ne smemo pozabiti, da so vrednote svetega Frančiška dobrodošle tudi danes v vseh stanovih naše družbe. Zadovoljni obrazi in polna dvorana obiskovalcev, kar je v našem kraju redkost, so potrdili, da si takšnih prireditev še želimo.
Po zgledu svojega vzornika svetega Frančiška pa so nastopajoči prostovoljne prispevke namenili misijonarju Franciju Pavlicu, kar še enkrat pove, da delujejo po načelih svojega vzornika. Dobrodošli pri nas tudi pri naslednjem projektu, ki ga pripravljaju.
Adjd
MALI OGLAS
Student matematike instruiram matematiko za osnovno, štednjo šolo in fakultete. Martin, GSM 040 550 040.
12 turizem in podjetništvo RokOUIljcič
Podjetni načrti družinskega podjetja Vitasan, d.d. iz Izlak
Povsem nova podoba hotela Trojane
Nekdanji Garni hotel na Trojanah, ki je bolj služil počitku tranzitnih gostov, ki so popotovali dalje, je lani odkupilo družinsko podjetje Vitasan, Izlake.
Osnovna dejavnost družinskega podjetja Vitasan so zdravstvene storitve, ki so že skoraj desetletje znane po vsej Zasavski dolini. V sklopu njihovih uslug so splošna zdravstvena služba, otroški in šolski dispanzer, zobozdravstvo in zobna protetika in fizioterapija. Zdravstvene usluge pa nudijo tudi na osnovi naravne medicine, kor so homeopatija in hidroterapija, akupunktura in masaža. Vse njihove usluge so samoplačniške. Približno tri leta so razmišljali in iskali primeren prosror za razširitev svoje dejavnosti. Iskali so lokacijo za start z dejavnostjo, ki že deluje, ki je že vpeljana, kajti tako so
stroški zagona precej manjši. Garni hotel na Trojanah je bil naprodaj in hkrati je bil primerna lokacija. Lani oktobra so odprli hotel pod novim imenom. Potrebna je bila prenova hotelskih sob, na novo preurejena kuhinja in restavracija, ki se imenuje Diana. Adaptirali bodo šriri hotelske sobe na severni strani in jih preuredili v splošno ambulanto in fizioterapevtske prosrore, izvajajo pa že klasično masažo.
Seveda je vse samoplačniško in namenjeno hotelskim in zunanjim gostom. V hotelu lahko namestijo goste v petindvajset eno, dvo ali troposteljnih sob, ki so opremljene s sanitarijami, kahelsko televizijo, telefonom in balkonom.
V hotelski restavtaciji boste postteženi s kulinaričnimi dobrotami, ki izvirajo iz njihove lastne kmetije in ki je tudi članica združenja
ekoloških kmetij Slovenije. Letos so priredili tudi marrinovanje, ga popestrili s simpatičnim programom, ubranim ptav na to temo. Jedilni list je bil obsežen, žal želodec precej prazen, račun pa masten, toda strežno osebje je zelo prijazno. Pripravljajo rudi silvestrski program in če se še niste odločili, povprašajte, toda upoštevajte prej navedeno. Vse navedeno mi je predstavil direktor hotela Igor Grošelj. Glede na to, da v naši občini skoraj niso znani, sem ga povprašala tudi o njihovi tržni politiki. Njegov odgovor se je glasil približno rako: "Horel je že poznan, v recepciji so na voljo res lepi prospekti sicer pa se rržimo pasivno, tako od ust do ust". Ce se jaz kaj spoznam na trženje, potem tazumem, zakaj so bili gostje na martinovanju samo iz Zasavske doline.
Milena Bradač
Za zakonodajni referendum o vračilu prekomernega vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje
Obveščamo vse državljane in vlagatelje v javno telekomunikacijsko omrežje RS, da smo pričeli zbirati 40.000 podpisov za izvedbo referenduma. Vaš podpis boste podpisali in overovili na upravni enoti Domžale, soba št. 6, od 23. oktobra do 6. decembra 2002. Potrjen obrazec oddate v zaboj pri vratarju na UE Domžale in UE Kamnik.
Zupani občin (Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda, Lukovica, Moravče in Trzin iz podjetniške regije) so podprli namero o sodelovanju pri zbiranju podpisov za referendum z našim združenjem. Za vložitev pobude teferenduma smo se v združenju odločili, ker je ostal kot edino in zadnje sredsrvo v demokrarični državi, da vlagarelji pridejo do pravičnega povračila svojih vlaganj. Združenje je bilo v posropku sprejemanja zakona konsrrukrivni parrner in si je vseskozi prizadevalo, da pride do kompromisa pri rešitvi tega zelo občutljivega vprašanja v smislu popravljanja krivic in neenakosti v preteklosti. Na žalost pa sta Vlada in DZ RS brezkompromisno izsilila in uzakonila ohseg minimalnih vračanj, ki pa nikakor ne pomeni izenačevanja pogojev za pridobivanje telefonskih priključki iv, ne glede na čas in kraj vlaganja, temveč ravno nasprotno poskusa izigrari vse tiste, ki pričakujejo, da hodo dohili povrnjena preveč vplačana vlaganja v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja. V odstotkih tO
pomeni od 20 % pa do največ 40 % glede na leto vplačila. Se pravi od celornega prekomernega vplačila se bo vrnilo največ 40 %. V višino vračila niso upoštevali tako celotnega prekomernega vplačila, da ne govorimo o tem, da hi se morala vložena sredstva valorizirati. Šele tedaj bi vlagatelji dobili povrnjeno v risrem obsegu, kor so vlagali. Zaradi rega v združenju podpiramo predlog sprememb in dopolnitev zakona v celoti. Ker je Odbor za gospodarstvo v DZ RS kot matično telo zavrnil predlog sprememb in dopolnitev zakona in ket je Vlada RS vztrajala pri brezkompromisni rešitvi in s strankarsko disciplino zavrnila predlog sprememb in dopolnitev zakona, smo bili prisiljeni izkoristiti zadnjo možnost, ki nam jo daje pravni sistem v zakonodajnem postopku, to je predhodni zakonodajni referendum. Tako se ho odločitev o tem vprašanju prenesla v roke volivcev, da bomo lahko sami odločili, kako naj se rešijo povračila vlaganj, če se vlada o tem ni hila in hotela dogovoriti z združenjem. Na Vranskem je v rorek, 5. novembra, imelo naše združenje občni zbor, na karerem smo sprejeli tehniko pridobivanja podpisov za referendum. Prevladovalo je mnenje, da se bomo morali upravičenci sami organizirati in rudi povahiri sosede in prijatelje, da zberemo dovolj podpisov. Pričakujemo, da bomo zbrali čimveč podpisov, ki bodo omogočili zakonodajni referendum in s rem zagotovili, da bomo vlagatelji dohili povrnjeno prekomerno vlaganje v javno
telekomunikacijsko omrežje. Ta referendum pa bo odpravil tudi datum 1.1.1995 tako, da ho nekaj občin, ki so gradile kasneje, prišlo do povračila svojih vlaganj. Gostitelj občina Vtansko in njihov župan Franc Sušnik nam je zagotovil v imenu poslanskih skupin SDS in Nsi podporo preko občinskih odborov. Prav tako je podporo ponudila tudi SLS. Poudariti je potrebno, da je kamniški župan Anton Smolnikar vložil 10. okrobra na Ustavno sodišče RS Ponovno zahtevo za začetek postopka za presojo skladnosti 6. in I 5. člena Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Oh rej priliki naprošam vse občine, da prispevajo od dvajset do petdeset tisoč tolarjev ali več glede na velikost občine. Naše združenje ne razpolaga s finančnimi sredstvi, saj je članarina le 200 SIT, kar pa ne zadošča za rako velik pro-jekr ob dejstvu, da aktivisti ne delamo brezplačno. Sem predstavnik združenja in zastopam vlagatelje v UE Domžale in Kamnik. Informacije lahko dobite na spletni strani združenja na naslovu:
http://zdtuzenje-upravicencev.kelr.si ali pri naših članih, naslove in tel. št. pa najdete na spletni strani.
Za vašo podporo se vam že vnaprej zahvaljujemo. Nasvidenje na referendumu.
t*Vseslovensko idruienje vlagateljev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrege, DaniL Kašteli
Rokounjač KMETIJSTVO IN EKOLOGIJA 13
Izjemna naravna in kulturna krajina na območju občin Domžale, Kamnik in Lukovica
Območje krajinske zasnove Volčji potok
Projekt poteka s sodelovanjem občin Domžale, Kamnik in Lukovica, zaradi svojega pomena pa je dobil tudi med' narodno finančno pomoč za izvedbo delavnic vključevanja javnosti pri pripravi projekta. Območje krajinske zasnove Volčji potok se razprostira med Homškim hribom in sega prek Cešeniških gmajn, Blat in Mlak v občini Domžale do Prevojskih gmajn v občini Lukovica, kjer zajame naselja Ra-folče, Vrhovlje in Dupeljne. Vključuje komplekse in parke gradov Cešcnik, Crnelo in Kolovec, v občino Kamnik pa sega z območjem od Arboretuma Volčji potok do naselij Zgornje in Spodnje Palovče.
Območje krajinske zasnove predstavlja kompleksno varstvo kulturne in naravne dediščine z majhnimi naselji, majhnim številom prebivalstva) ohranjenim vaškim značajem in raznoliko kulturno in naravno krajino. Jedro predstavljajo Blata, Mlake, Cešeniške in
Prevojske gmajne, kjer so rastišča zavarovanih rastlin ter ptic, ki sodijo pod okrilje evropske babitatne in ptičje direktive. To območje je ves čas pod pririski planiranega bodočega razvoja, za katerega želimo, da bi ustrezal zahtevam trajnosmega razvoja in upošteval varstvena izhodišča. Koncept temelji na rekreacijskih in turističnih potencialih tega območja, za katerega občine Domžale, Kamnik in Lukovica želijo, da bi dobilo večji pomen ne Le za lokalno prebivalstvo, temveč tudi za prebivalce širše ljubljanske regije. Poleg tega se na zahodnem delu priključuje na rekreacijsko os Kamniške Bistrice in tako omogoča povezavo odprtega prostora z urbano osjo ob Kamniški Bistrici.
Pilotni projekt testiranja nove prostorske zakonodaje
Osnutek projekta sofinancira Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, kjer se z izdelavo Krajinske zasnove Volčji potok izvaja pilotni projekt testiranja nove prostorske zakonodaje (drugi pilotni projekt je krajinska zasnova na regionalnem nivoju za Kras). Vrednosr sofinanciranih sredstev je 3,5 milijone, namenjena pa so predvsem praktičnemu preizkusit novega Zakona 0 urejanju prosrora ter Pravilnika za izdelavo krajinske zasnove, katerega rezultat ho grob osnutek dokumenta. Območje krajinske zasnove Volčji potok je bilo Izbrano kot pilotni projekt predvsem
zato, ker razpolaga s številnimi strokovnimi študijami, ki so rezultat večletnega dela na področju urejanja prostora in varstva okolja na tem območju. Izvajalec projekta je domžalsko podjetje LOGU S d.o.o., katerega strokovnjaki odlično poznajo lokalni prostot, hkrati pa so bili tudi s strani Minisrrstva za okolje in prostor izbrani kor najustreznejši izvajalec za izvedbo projekta.
Mednarodna podpora projektu
Občina Domžale je kot eno od 39 nagrajenih mest oziroma občin iz vzhodne in srednje Evrope v lanskem letu letos dobila povabilo, da se vključi v program financiranja s strani Evropske komisije. Prijavljeni projekti so morali izpolnjevati eno ali več zahtev: projekt se je moral nanašati na občino ali mesto, ki je v prejšnjem letu dobilo nagrado s področja vključevanja evropske okoljske zakonodaje na lokalni ravni, dvigovanja javne ozaveščenosti, sodelovanja javnosti pri izvajanju trajnostnega razvoja ter sodelovanja med državo in lokalnimi skupnostmi. Koordinacijo dodeljevanja sredstev je prevzel Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo, kamor je Občina Domžale prijavila projekt Vključevanja javnosti pri pripravi Krajinske zasnove Volčji porok kot primer implementacije nove prostorske zakonodaje. Projekt izpolnjuje vse zahteve, zato so bila občini dodeljena sretlstva, za katera je zaprosila, v vrednosti 11.126 EUR. S tem denarjem bodo izvedene delavnice vključevanja javnosti pri pripravi projekta ter izdana publikacija ob zaključku projekta.
Vključevanje javnosti pri pripravi projekta
Sodelovanje javnosti postaja pri prostorskem planiranju vse pomembnejše, zato občine želijo, da prebivalci tega območja ter poten cialni uporabniki sami povedo, kaj želijo, da definirajo probleme in rudi sami predlagajo
rešitve.
V ta namen bosta organizirani dve delavnici. Prva ho 4- decembra 2002 v čebelarskem domu v Lukovici, kjer bodo sodelovali Strokovnjaki, širša javnost in predstavniki zainteresirane javnosti (nevladnih organizacij). S sodelovanjem na delavnicah bo javnost vključena že na samem začetku, še preden bo osnutek krajinske zasnove pripravljen. Njihovi predlogi bodo pri tem dragocen
in koristen vir informacij, ki jih hodu pripravljavci zasnove uporabili pri izdelavi. Naslednja delavnica je predvidena takrat, ko bo osnutek pripravljen. Na njej bodo udeleženci lahko razpravljali o rešitvah ter o samem osnutku.
Ob zaključku projekta, ki bo trajal do konca novembra 2003, pa bo izdana publikacija o poteku in rezultatih projekta, s katero bo javnost seznanjena z rezultati projekta, kvalitetah tega območja ter o pomenu sodelovanja javnosti pri pripravi strateških doku-menrov.
Ker želimo, da ho javnost ves čas informirana o poteku ptojekta in njegovih rezultatih, nameravamo objavljati tovrstne informacije v lokalnih glasilih.
Zakaj je sodelovanje "laične" javnosti vse bolj pomembno?
Izkušnje kažejo, da je prostorski dokument, pripravljen ob sodelovanju javnosti, ne le bolj kakovosten, temveč tudi bolj uspešen |«> izvedbi, oziroma povedano drugače, ljudje, ki sodelujejo pri oblikovanju taksnih dokumentov, ga bolj razumejo in spoštujejo, kot če nastaja v kabinetih strokovnjakov in planerjev.
Razlogov za sodelovanje javnosti pri pripravi krajinske zasnove je več:
- to območje pripada ljudem, oni bodo tudi njegovi uporabniki;
- ljudje so vir dragocenih informacij;
- prostorski načrt se tako tudi bolje realizira.
Informacije o projektu in o možnosti udeležbe na delavnicah: Občina Domžale, Oddelek za prostor in varsrvo okolja, Savska 2, 1230 Domžale, telefon: 01/ 7213 686, kontaktni osebi Tadeja Križnar Jamnikar in Vetonika Oblak.
PRIJAVNICA
Krajinska zasnova - združimo ideje
Na projektu izdelave Krajinske zasnove Volčji potok sodelujejo občine Domžale, Lukovica in Kamnik, ministrstva Vlade RS in strokovnjaki različnih smeri, prebivalci širšega območja, različna društva in interesne skupine, ki še nikoli niso imeli možnosti spregovoriti osvojili pogledih na razvoj "njihovega" ohmočjii.
14
kmetijstvo in ekologija
Rokounjač
Zato vas vljudno vabimo na delavnico izdelave Krajinske zasnove Volčji porok, kjer bomo rudi z vašo pomočjo ustvarili nekaj ključnih podlag za odločanje v zvezi s prihodnostjo širšega območja Volčjega potoka:
- Kaj si želimo?
- Našteli bomo elemente vizije, oblikovali bomo cilje.
- Kakšne so priložnosti in ovire razvoja območja Krajinske zasnove Volčji potok?
Določili in razvrstili bomo prednosri,
pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti.
- Kako do ciljev?
- Predlagali bomo strateške pristope za doseganje ciljev in najpomembnejša področja za podrobnejšo obdelavo.
Delavnica bo priložnost, tla spregovorite o svojih pogledih, o ovirah in priložnostih, ki jih predstavlja okolje, v katerem živite. Rezultati delavnice bodo služili kot usmeritev snovalcem razvojnih in varstvenih projektov, predvsem pa boste pomagali pokazati, kakšno
PRIJAVNICA
Udeležil/a se bom delavnice Izdelave Krajinske zasnove Volčji potok, ki bo 4- decembra 2002, s pricetkom ob 16. uri v prostorih čebelarskega doma Čebelarske zveze Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica.
Udeležil/a se bom delavnice (4. december 2002): 1. del, 4. december: Kaj si želimo.' Kakšne so priložnosti in ovire razvoja širšega območja Volčjega potoka: Zainteresiran/a sem rudi za udeležbo na delavnici, ki bo predvidoma v februarju 2003: 2. del: Kako do ciljev.'
Ime in priimek:
Naslov:_
Da rum_
(Vganizacija:
Pl idpis
podporo prebivalstva ima izdelava osnutka Krajinske zasnove Volčji porok.' Vabimo vas, da aktivno predstavite svoja oziroma se seznanite z mnenji drugih, v sredo, 4. decembra, od 16. do 20. ure, v prostorih čebelarskega doma Čebelarske zveze Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica. Delavnico bo na pobudo občine Domžale organizirala in vodila skupina usposobljenih moderatorjev. Sodelovanje na delavnici je brezplačno, število udeležencev ni omejeno, vse dodatne informacije o delavnici lahko dobite na številki 01 721 36 86.
Vabimo vas, da vnaprej razmislite o zgoraj navedenih vprašanjih in s seboj prinesete tudi pisalo in kos papirja. Prosimo, da svojo udeležbo na delavnicah potrdite na priloženih prijavnicah, tako da jo izrežete in najkasneje do 28. novembra pošljete na naslov: Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Savska 2, 1230 Domžale.
Veselimo se srečanja in skupnega dela z vami.
A Občina Domžale in Občina Lukovica
Shranjevanje strupenih odpadk
ov
Iz modrega traktorja gnojnico v Pevčev studenec
Ze kar nekaj časa je minulo, odkar nas je občan obvestil, da za nadvozom za Gradišče odlagajo strupene odpadke, ki za povrh močno zaudarjajo po crkovini ali nečem podobnim. Na tej deponiji je bilo nekaj tovornjakov odpadkov. Nato so čez nekaj dni čudežno izginili.
Po tem čudežnem dogodku je ponovno zazvonilo in prejel sem ponovno obvestilo od občana, ki je trdil, da tovornjak otanžne barve vozi odpadke na divje odlagališče za rjavim ovinkom v smeri vasi Gcpelje. Odpravil sem se tja, da bi naposled fotografi' ral neznano smrdečo vsebino. Ze v začerku, ki) sem vstopil v gozd, sem najprej presenečen obležal na tleh: spodrsnilo mi je, ko sem stopil na z listjem pokrit odslužen radiator. Sel sem navzdol po grapi, da bi prišel do mesra, kjer se še vidi pripeljana neznana vsebina. Zapihal je veter in pojavil se je isti vonj kot pri nadvozu v Gradišče.
Kakšno nesnago so zmožni občani pripeljati v našo občino za pest drobiža! Za okolje, vodo in gozd jim je pri tem vseeno. Ozaveščeni občani občine Lukovice še naprej obveščajte
o takšnih posegih V naravno dediščino. V Šentvidu pred nadvozom za Imovico teče manjši potok, ki smo ga včasih imenovali Pevčev studenec. Tik pod nadvozom je sedaj speljana cesta. Občan, domnevno doma iz Kosez, je z modrim traktorjem pripeljal gnojevko vsaj dvakrat in jo zlil v Pevčev studenec. Tako mi je dogodek opisala občanka, ki je bila zgrožena nad takšnim početjem kmetov, ki bi motali sami najbolj varovati
naravo, žal pa jo najbolj zastrupljajo. Do kdaj bo takšno početje nekaznovano, je vprašanje časa. ZiUo občanom svetujem, da takšne in podobne primere sporočijo rudi inšpekcijskim službam, ki rake primere nagrajujejo po zakonu! Varujmo naravo, le rako nam ho ta
zdrava vračala v prihodnosti, drugače prihod'
nosri ne bo na Zemlji.
/' in joto Danilo Kastelic
Rjavi ovinek jrri (lepcljah: strupeni odpadh so na divjem odlagališču prekriti z zemljo.
Rokounjač šolstvo 15
OŠ lankii Kersnika je bogatejša za nekaj novih obrazov
Z novim šolskim letom novi učitelji naših otrok
Janka Petrovič, pred« metna učiteljica bio->  logije in kemije na Brdu nadomešča uči-I teljico   kemije. Na ^ ''    ' Brdo prihaja iz Dom-
žal, kjer je pet let učila kemijo in biologijo ter .spoznavanje narave, na nižji stopnji pa vzgojne predmete. Pred tetu je bila vodja sprejemne pisarne v Studentskih domovih v Ljubljani in organizator izobraževanja v podjetju s približno 1000 zaposlenimi. O sebi meni, da je zelo samokritična, prenese argumentirano kritiko in upošteva mnenje drugih. Zna priznati tudi svojo zmoto. Visoko ceni delo in demokratičnost. Njeni prvi vtisi o šoli na Brdu so zelo pozitivni. Meni, da težko najdeš tako povezan kolektiv. Tudi zaradi tega gre vsak dan z veseljem v službo. Otroci v naši šoli se ji zdijo zelo prijazni, kulturni, imajo dobre delovne navade, mnogi predvsem fizične, na intelektualnem področju pa malo manj. Na vprašanje, kakšne napake pri vzgoji otrok za učenje najpogosteje delamo starši, je odgovorila, da si v Zgodnjih letih vzamemo premalo
časa, da bi orroke naučili samostojnega
učenja in da jih premalo poslušamo.
Nives Zelenjak, 29-
letna Domžalčanka, univerzitetna diplomirana pedagoginja, je od septembra v OS Janka Kersnika redno zaposlena kot svetovalna delavka v šoli in v vrrcu Medo. Predvsem pa nudi strokovno pomoč učencem z učnimi ali drugimi težavami in svetuje pri izbiri poklica. Ima veliko izkušenj z vodenjem počitniških taborov. Kot študentka je ptosto-voljno delala v mnogih društvih in študentskih projektih, Kot zunanja sodelavka je UČent e naše šole že nekaj let Spremljala v šoli v naravi in na ekskurzijah, pomagala pa je tudi pri oblikovanju Prepiha v Lukovici. Moto njenega pedagoškega tlela je hiti optimist. Meni, da ima vsak otrok v sebi "sonce", treba ga je najti, spodbujati Otrokove kvalitete in potem se tudi težave zmanjšajo. V kolektiv na Brdu si je želela priti, saj se je že kot zunanja sodelavka čutila sprejeto. Pritegnila jo je prijetna klima med sodclavi i.
O ljudeh iz ()rnega grabna, ki jih je spoznala, pravi, tla so odprt i, otroci pa se ji zdijo pristni, ustvarjalni in zavzeti za sodelovanje v kraju. Opaža, da je na Brdu v primerjavi z drugimi šolami manj nasilja in grdega obnašanja.
Mateja Coha, 27-letna Primorka, ki prihaja iz Lokavca pri Ajdovščini, je profesorica slovenščine in univerzitetna diplomirana literarna kotnpa-rativistka. Kot študentka je bila aktivna v ajdovskem študentskem klubu, kjer je sodelovala pri klubskem glasilu. Na lokalnem radiu Nova je tudi vodila SVOJO oddajo o knjižnih novostih. S književnostjo se je ukvarjala pri založbi Vale Novak, ker pa je založništvo v krizi, se je zaposlila kot učiteljica slovenščine. Po enem letu službovanja v Kopru je prišla na Bulo in prav preti kratkim naredila strokovni izpit. Pri pedagoškem delu se izogiba togim pravilom, napotke, ki jih dobi, poskuša prilagoditi situaciji. Všeč ji je Brecbtova misel: "Knjiga je orožje, vzemi jo v roke". Na Brdu jo je presenetila okolica šole, ki ji je zelo všeč. V Koptu je imela iz učilnice razgled na morje, tukaj pa ga nadomešča razgled na lepo okolje Brda. Njeni učenci se ji zdijo prisrčni, zelo ceni njihovo odprtost. Veseli jo, tla so jo sprejeli tako otroci kot tudi kolektiv. Pobuda Rokovnjača, tla jo predstavi občanom, jo je prijetno presenetila, saj se ji zdi pomembno, da se vključi v utrip kraja.
Marija Demšar, 38-
letna učiteljica razrednega pouka in diplomirana organizatotica dela je Gorenjka iz Selške doline. Po pripravništvu v Selcih je tleset let službovala kot razredna učiteljica 1. in 2. razreda v Ljubljani. Preti kratkim se je z družino preselila v Prapreče. Od septembra je Stalno zaposlena na podružnični šoli v Krašnji kot učiteljica 1. in 2. razreda - kombinacija. Pomembno se ji zdi, da je učitelj do otrok ptavičen in da jim zagotovi možnost, da pokažejo največ, kar znajo. Ob tem pa naj se Otroci v šoli tudi dobro počutijo. Na novem delovnem mestu je zelo zadovoljna, sodelavci
in krajani so prijetni, zelo ji je všeč odprtost in iskrenost krašenjskib otrok. Ker tlela : majhno skupino, lahko vsakega otroka bolj spozna in se mu osebno posveti.
Prve jesenske barve so v podružnično šolo v Blagovici pripeljale rudi novo učiteljico. Tanja Krevs, profesorica razrednega pouka, ki poučuje prvi razred v imenovani šoli, prihaja iz Črnuč. Povprašala sem jo, kako izgleda poučevanje na majhni šoli, med vaškimi griči, daleč od mestnega vrveža. "Zame je to prvo redno delovno mesto, zelo lepo sem bila sprejeta, tako med učiteljskim zborom kot med otroki. Otroci tukaj so zelo prijazni, pozorno sledijo pouku, so mirni in zbrani. Zelo zbrano poslušajo, sodelujejo pri učni uri. Meti odmori ni nobenega divjanja, res čisto drugače kot v Ljubljani. Razred je majhen, zato se lahko posameznim otrokom bolj posvetim. Zares z veseljem ptidem v službo." Približno tako mi je povedala tudi Jadranka Hajdinjak, ki je prišla v šolo v Blagovici lani in je nadomestila učiteljico na potodniškem dopustu. V Blagovici pripravlja kratko-hlačnike na šolo, na Brdu pa ima otroke v podaljšanem bivanju. Tudi ona prihaja iz našega glavnega mesta.
•AZmlcu Meden, Milena Ihniltu'
Otroške umetnine
Le podpreti je treba otroško domišljijo in ji ponuditi priložnost, da pride do izraza, pa nastanejo takšne in drugačne umetnine. To gosenico in še mnogo drugih likov so ustvarili mladi iz OS Rodica. Ker pa vsak umetnik stremi po tem, da njegovo delo vidi čim več ljudi, tako je tudi z mladimi, so svoja dela postavili na ogled v nakupovalnem centru Breza v veselje starejših in mlajših. /i in foto; djd
16 ŠOLSTVO R{
Dan živali v OŠ Roje
V začetku oktobra smo v OS Roje praznovali DAN ŽIVALI. Otroci so se na ta dan pripravljali že teden pred 4- okrobrom in ga : raznimi dejavnostmi obeležili še v tednu kasneje. Učence šole so povabili k natečaju za "naj" sliko živali, čemur so se s svojimi izdelki z veseljem odzvali. Kmalu so slike v vseh mogočih tehnikah napolnile stene naše jedilnice. Razredi na višji stopnji pa so izdelali plakate na različne reme o živalih.
Nagrado za "naj" plakat živali sta dobila šesta razreda. Temi njunih plakatov sta bili "Ogrožene živali" in "Tudi živali se imajo rade".
Nagrajene so bile rudi slike posameznih orrok. Prvo nagrado je prejela Ana za sliko konja, sledili pa so še Dino (jež), Jan (jež), Domen (jež), Negra (jež), Matej (krava), Samira (riba), Esad (muca), Franci (zlara tibica).
V tednu po dnevu živali so si otroci Ogledali film Beethoven, učenci na nižji stopnji pa so se odpeljali na pravo malo pasjo prireditev v Ljubljano, kjer so jim zelo prijazni gostitelji kinološkega društva Ljuhljana-Brdo prikazali nekaj pasjih veščin. S predstavitve so otroci prišli navdušeni. Za gostoljubnost se izvajalcem kinološkega društva Ljubljana-Brdo iskreno zahvaljujemo!
Manjšo razstavo izdelkov živali so si obiskovalci lahko ogledali rudi v soboro, 12. oktobra, ko je bil v OŠ Roje teniški turnir Specialne olimpiade Slovenije. O rem pa kdaj drugič...
Marta Krt
Dan odprtih vrat v Osnovni šoli lanka Kersnika Brdo
Od Kersnika do danes
Dan odprtih vrat: župan rešuje uganke.
Letošnji dan odprtih vrat v brdski šoli je bil posvečen 150-letnici rojstva Janka Kersnika. Šolarji in učitelji so s pomočjo nekaterih staršev v soboto, 9. novembra, pripravili razstave, aktivnosti in igre, ki so odslikavale čas od Kersnikove dobe do danes.
Na odprti dan smo bili vabljeni starši in drugi občani. Ko smo prihajali, se je slana že umikala sončnim žarkom, ki so nesramežljivo odkrivali leporo ambienta na Brdu. V prijer-no roplih prostorih šole nas je objel nevsakdanji vrvež. V vsaki učilnici se je dogajalo kaj zanimivega. Najbolj obiskana je bila šolska ura iz časa Franca Jožefa, ki so jo pripravili tretji razredi v sodelovanju s Slovenskim šolskim muzejem. V več razredih so se učenci zabavali ob starih in novih igrah. Pripravili in ponudili so tradicionalne slovenske žgance, zelje, mlince in "šmoren". Domiseln in dobro obiskan je bil rudi frizerski salon, kjer smo si lahko omislili starinsko ali sodobno pričesko.
V nekaterih razredih so dogajanje popestrili z glasbo. Zanimiv je bil ogled vsebine šolskih torb naših babic. V stare čase nas je vabila razstava fotografij kapelic in starih hiš. Poleg tega so učenci iskali stik s predniki s spoznavanjem družinskega drevesa. V telovadnicah smo si lahko ogledali vesele tekme in ples. Tudi risanje na svilo, oblikovanje gline, ročna dela in izdelovanje nogomernib žog iz pet - in sestkotnikov SO šli šolarjem dobro od rok. Otroška ustvarjalnost pa nas je presenečala tudi ob branju njihovih prvih knjig. Nekaj učencev je staršem predstavilo igrico o življenju na gradu, njihovi vrstniki pa so se poskusili z lutkami.
Obiskovalci smo videli, da so orroci iz Črnega grabna zelo ustvarjalni in da nekateri znajo svoje delo tudi samozavestno predstaviti. Očitno se večina mentorjev zaveda, da je predstavitev tlela prav rako pomembna kor delo samo, odprti dan pa je odlična priložnost za vajo v nastopanju.
(b in joto Zinka Meden
Prošnja za lastnike štirinožnih prijateljev
Vrtec Medo naproša vse lastnike psov v okolici vrtca, da imajo svoje pse na vrvici ali v pesjakih, kajti že nekajkrat se je zgodilo, da otroci niso mogli na sprehod.
Skoraj vsak dan se nam dogaja, da je v okolici vrtca izpuščen pes brez lastnika. Saj poznate pregovor: "Pes ima kosmata ušesa." Prav
vsi občani smo tisti, ki odgovarjamo za varnost otrok, vi pa nam pomagajte, da le-ta ne ho ogtožena.
Prosimo, da našo prošnjo upoštevate. Zahvaljujemo se vam za razumevanje.
/s Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic Vrtca Medo
Rokounjač naši najmlajši 17
Vrtec Medo se predstavlja
Ves trud je bil povrnjen
Drugi september « dan, ko smo prvič odprli vrata našega novega vrtca MEDO. Vse je bik) na svojem mestu - igralnice urejene in polne novih igrač, v kuhinji je že prijetno dišalo, vzgojiteljice in pomočnice pa SO že nestrpno pričakovale otroke in starše.
Ves trud, ki smo ga vložili v pripravo vrten je hil povrnjen, ko so vrtec napolnili otroci in ga obogatili z otroško razigranostjo in prisrčnostjo. Seveda je hil za nekatere otroke začetek težak in prav tako za njihove statše. Vendar je čas prinesel svoje in potolažil otroke. Veseli smo, tla smo pridobili zaupanje prav vseh otrok, ki so vpisani v naš vrtec. Trenutno se v našem vttett igra 100 orrok v petih skupinah. Najmlajši so v skupinah PIKAPOLONICE in POLŽKI. Z njimi se igrata vzgojiteljica Alenka Avhclj s pomočnico Petro Grošelj in vzgojiteljica Lidija Breznik s pomočnico Natašo Zalaz.nik. V METULJČKOVI skupini se vzgojiteljica Monika Gorišek in pomočnica Urša Narobe igrata z Otroki starimi 3 do 4 leta. Vzgojiteljica Ksenija Capuder In njena pomočnica Andreja Lavrič pa skrbita za svoje MIŠKE, ki so stare 4 do 5 let.
PALČKI so najstarejši v našem vrrcu in jih kličemo tudi "mali šolarji". Z njimi ustvarjata in jih vodita vzgojireljica Maja Kirar Zver s pomočnico Katjo Kokalj. Da so otroci dobro razpoloženi je potreben tudi poln želodček. Za to poskrbita naš kuhat
Bogdan Barle in njegova pomočnica Marija Nakrst. Da je njuna hrana zares dobra lahko
potrdijo naši otroci.
Za čistočo ves čas pridno skrhita naši čistilki Matija Domirrovič in Olga Dohravec. Če pa je treba kaj pritrditi ali zamenjati, pokličemo hišnika Mirka, ki zna vse mogoče.
Vrata našega vrtca so odprta vsak dan od
ponedeljka do petka od 5.30 do 16. ure. Delavci vrtca nenehno skrbimo, da otrokom ni dolgčas, da je program pester in zanimiv. Veseli smo, kadar se nam pridružijo tudi starši. V septembru smo izvedli družinski izlet v Arhoretum Volčji potok. Nato smo kljub nestalnemu vremenu v oktobru izvedli Kostanjčkov piknik; ki je hil nadvse pester. Vsem Staršem bi se zahvalili za sodelovanje. S svojo udeležbo so razveselili svoje otroke in nas delavce.
Veliko pozornost smo namenili "rednu otroka". Ob tej priložnosti so se otroci udeležili dneva odprtih vrat na Policijski postaji Brdo-Grič. Vzgojiteljice SO za otroke pripravile lutkovno predstavo Piščanček Pik, vrata vseh igralnic so bila odprta in imeli smo čajanko. Jumikar je otroke popeljal v pravi cestni
promet
Predvsem pa smo se v tem tednu ogromno igrali in posvečali pozornost drug drugemu. Razveselili smo se tudi obiska gasilcev iz Gasilske brigade Količevo v okviru projekta "Oktober - mesec požarne varnosti". Skratka v našem vrtcu se neprestano nekaj dogaja, vendar ves čas pazimo, da smo pozorni drug do drugega, si pomagamo, se poslušamo in iščemo skupne poti, ki nam omogočajo srečno, zadovoljno, varno in zdravo življenje v našem vrtcu.
Veseli smo, da je vrtec zaživel. Nekdanji župan Anastazij Zivko Burja je s svojimi sodelavci poskrbel, da je vrtec na lepi lokaciji, bogato opremljen, funkcionalen, zares enkraten. Delavci pa bomo poskrbeli, da bo otrokom nudil občutek varnosti, topline ter možnosti pridobivanja življenjskih navad in znanja.
A Mateja Orehck, pomočnica ravnatelju t
Druijnski izlet v Arhoretum Volčji potok
Gasilci na obisku
Plesne urice s Plesno šolo Miki in u Matejo
Slika leno: na kosumjčkovem pikniku aktivni jrrav vsi - otroci in starši.
18 NAŠI NAJMLAJŠI - OGLAS RokOUIlJCIČ
Za pravilen razvoj in rast
Prehranjevanje otrok v prvih letih življenja
Tako kot marsikaj v življenju je tudi prehranjevanje otrok povezano z zgledom staršev, vzgojiteljev in otrok. Zelo pomemhno je, da znamo otroka navdušiti nad hrano, ki mu jo ponudimo. V vrtcu najprej poskrbimo za higieno rok, nato pa se posedemo za mizo tako, da ima vsak dovolj prostora. Preden začnemo z razdeljevanjem hrane, se pogovorimo, kaj bomo jedli in včasih dodamo, kako je kuhar jed pripravil.
Pri tem nas odrasle otroci opazujejo. Pomemhno je rudi, kako reagiramo oh vonju in kakšen izraz se pojavi na našem obrazu, ko hrano okusimo.
Tudi prehranjevanje samo poteka poti vplivom zgleda drugih otrok in odraslih. Otroku kmalu ponudite žlico. Sprva ho z njo le packal po krožniku ali pa se z njo igral. Takrar mu pomagamo z drugo žlico, da zaužije nekaj hrane. Pomemhno je rudi, da otroku ne nosimo hrane v usra na silo, ker rako lahko dobi odpor do tega, sicer prijetnega in živ-
ljenjsko pomembnega opravila. Nikoli ne rekajte s htano za otrokom! Približno okrog 18. meseca starosti otrok že lepo uporablja žlico, ne je pa izključno s priborom. Tu je porrebna pozitivna vzpodbuda: "Jej z žlico, saj vem, da znaš!" Otrok se nam bo nasmehnil in še prepričali ga bomo, da gre tudi brez uporabe rok. (Ta stavek bomo morali večkrar ponoviti!) Pri samem prehranjevanju niri ni rako zelo pomembno, koliko hrane otrok količinsko poje, saj sam začuti, kdaj je dovolj (če ga silimo, ima kasneje v življenju lahko težave z debelostjo).
Bolj kot to je pomembno, da zaužije raznovrstno hrano, rudi tisto, ki je nova. Pri tem ima velik pomen izgled hrane ter naše serviranje (od izhire krožnika do mimike na obrazu). Marsikdaj so starši začudeni, ker ottok določene hrane doma ne je, v vrtcu pa. Prav tu bi poudarila zgled, saj tudi moj otrok doma ne je špinače, ker je mož ne mara. S pomočnico ločeno nalagava raznovrstno hrano na krožnik rako, da jo po želji otrok
lahko zmeša sam, če to želi (ena stran omaka, druga krompir, posebej meso...). Ljudje smo "ustvarjeni" vsejedci (jemo hrano živalskega in rastlinskega izvota). Tak način prehranjevanja nam omogoča pravilen razvoj in rast. Pri jedi je zelo pomembno, da si vzamemo čas in otroka ne priganjamo. Lep zgled so lahko družinska kosila in večerje, čeprav se Starši prevečkrat pritožujejo zaradi pomanjkanja časa: "Bomo pripravili nekaj na hitro, da se bomo potem igrali..." Najbolje je, da v pripravljanje hrane vključite vašega malčka. Z veseljem vam ho pomagal, čeprav samo z očmi, kasneje s tisoč in enim vprašanjem (naj vas ne iztiri, saj še tako pre-hirro odrastejo!), čez čas pa vam ho lahko že v pravo pomoč pri kuhanju in pripravi mize. Priprava obeda bo res trajala dlje, zadovoljstvo pa bo obojestransko, saj ho otrok veliko pridobil ob vaši strani in bo zadovoljen, ker ste si vzeli čas ob kuhanju rudi zanj (če si to želi).
A Alenka Avkclj
Našli smo slovenskega Tarzana
Ali ste vedeli:
da je v kraju Homec pod kamniškimi planinami podjetje, ki je v sodelovanju z raziskovalci Biotehniške fakultete, oddelkom za zootehniko, razvilo popolno hrano za pse -TARZAN.
Hrana Tarzan je popolna peletirana hrana za pse od enega tlo sedem let Starosti. Za izdelavo hrane Tarzan se uporablja samo kakovostne surovine, saj se v proizvodnji zavedajo, tla samo visoko kakovostna pripravljena hrana odločilno vpliva na življensko tloho našega ljubljenca.
Glavne značilnosti hrane TARZAN lahko strnemo v naslednje točke:
- hrana TARZAN je razvita in izdelana v Sloveniji kar tudi pomeni, da je vedno sveža; prav na ta račun smo lahko omejili rok uporabnosti na 6 mesecev in tako zmanjšali količino dodatkov, ki so potrebni za zaščito maščob pred žarkostjo in zaščito surovin preti plfsnenjem;
- beljakovine živalskega izvora izvirajo iz kakovostne ribje moke, ki je izmed vseh beljakovinskih krmil najkakovostnejše, oplemenitene sirotke in jajc v prahu; prav ribja moka daje hrani okus po ribah, ki ga po naših izkušnjah večina psov obožuje;
- zaradi posebne obdelave hrane TARZAN psi nimajo težav z zaprtjem ali drisko;
- hrani TARZAN je dodan Farmatan (mešanica taninov iz lesa pravega kostanja), ki ščiti sluznico prebavil pred škodljivimi mikroorganizmi poleg rega pa veže amoniak, ki je vir neprijetnega vonja pasjih iztrebkov;
- pri izdelavi hrane TARZAN smo posebej poskrbeli za omega-3 maščobne kisline. Dodali smo ji sicer drage surovine, ki so odličen vir teh kislin (ribja moka, laneno seme in olje oljne repice). S remi surovinami smo dosegli pravilno razmerje meti omega-3 in omega-6 maščohnimi kislinami, ki je pomembno za svetlečo, živoharvno in zdravo dlako, zdravo kožo ter na splošno ugodno vpliva na zdravje psa (krepi imunski sistem psa), kar mu posredno podaljša življenjsko tloho;
- hrani TARZAN niso dodana barvila;
- nenazadnje vam hrano TARZAN brezplačno dostavijo.
Pri menjavi hrane velja za hrano Tarzan enako kor za druge vrste hrane za pse. Prehod je potrebno narediti postopoma (najmanj 5 dni), da se prebavni sistem psa navadi na novo hrano.
Pripravil: Jože Stopat, univ. dipl. inž. zoot.
In še kot zanimovost: Kako tlo slovenske pasje brane Tarzan - I Irano lahko naročite pri svojem pismonoši ali pokličete na telefonsko številko 031 24 24 24!
1 Irano Tarzan hosre rako na Vaš dom prejeli najkasneje v roku treh delovnih dni od prejema naročila. Propagandna informaciji
kultura 19
liihilcjni koncert Mešanega cerkvenega pevskega zbora iz Krašnje
Večer s prijatelji zborovskega petja v Lukovici
Mešani cerkveni pevski zbor iz Krašnje je pod vodstvom Jelice in Jožeta Zupana priredil za vse ljubitelje cerkvenega in ljudskega petja jubilejni koncert ob desetletnici delovanja. V prijetnem ambientu Kulturnega doma v Lukovici se je 19. oktobra zvečer zbralo zelo veliko ljudi, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička. Poleg domačih pevcev so koncert obogatili tudi mladi iz Krašnje in ansambel Toneta Rusa.
Minilo je deset let delovanja našega mešanega cerkvenega pevskega zbora, ki bogati cerkveno bogoslužje v Krajnji. Juhi lejno leto smo želeli proslaviti na bolj slovesen način, poleg tega pa tisto, kar smo vsa ta leta s trudom dosegli, dati tudi drugim. Večer s prijatelji petja je bil zares prijeten. Skladbe, ki smo jih zapeli, Izražajo veselje,
slovensko zavest, ljubezen, naravo in mir. Vztrajnost in trdo delo nas vodi, tla prepevamo tudi ob različnih drugih priložnostih. Pot nas je že velikokrat zanesla v različne kraje po Sloveniji - otl planin tlo morja in rudi v zamejstvo. Petkrat smo gostovali na Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Za nami je nekaj nepozabnih kttl-tumih prireditev v domačem kraju v KrainjL Cas božiča, materinski dan, koncert v letu družine, prireditve za starejše župljane in osrednja občinska kulturna prireditev ob deseti obletnici slovenske samostojnosti so hili trenutki, ki se jih bomo za vedno spominjali. Z veseljem zapojemo tudi novoporo-Čencem ali dostojno pospremimo pokojnega v poslednji tlom. Veliko teh zaslug imata zakonca Zupan, ki sta se povsem predala glasbi tudi v našem kraju. Oba sta po stroki glasbenika in sta ob prihodu v Krašnjo pri bogoslužju, zlasti ob cerkvenih praznikih, pogrešala zborovsko petje. Pogumno sta se odločila in posvetila delu. Kmalu se nas je zbralo toliko, da je zbor lahko zaživel. Nekateri pa so vztrajali še iz časov, ko se je pelo samo ljudsko. Spominjamo se naše prve razveseljive novice, da nam je tlosedanji župan Anastazij Zivko Burja podaril lastna finančna sredstva za nakup mini orgel za vajo. Kljub obnavljanju cerkvenih prostorov smo vse slovesnosti v domačem kraju počastili z lastnim petjem. Potrebno je bilo le veliko dobre volje. Na koncertu so sodelovala tudi tlekleta iz Krašnje. Že otl malih nog so se zgrinjale okrog zborovodkinje Jelice, ki jih je znala spodbudi-
Mešani cerkveni pevski zbor iz Krašnje pod vodstvom jelice in )o;cut Zupan.
Foio djd
Mladinski pevski zbor iz Krašnje
Foto djd
ri za petje oh različnih priložnostih, kot na primer oh miklavževanju, božičnem času, materinskem dnevu in drugih cerkvenih slovesnostih. Poleg dveh čudovitih pesmi, ki so jih zapela tlekleta, sta Ana m (Iregor uprizorila prijeten skeč.
V tretjem delu našega koncerta pa so za veselje poskrbeli še glasbeniki ansambla Toneta Rusa. Ansambel se je z raketno hitrostjo Izpotl kozolca povzpel v sam vrh priljubljenosti narodno-zahavne glasbe. Prekaljeni glasbeniki, Tone Rus, Marjan Urbanija, ki izhaja po rodu iz Lukovice, in drugi so s pesmijo Zvon Želja poželi veliko aplavza. Ob zaključku koncerra je spregovoril tudi dosedanji župan Anastazij Zivko Burja, ki zna ceniti in spoštovati tudi kulturo na verskem p< nlročju.
Od tlneva se je poslovil lep večer, ki se ga bomo radi spominjali. Nabito polna dvorana in veseli obrazi, v nastopajočih pa zadoščenje, da lahko prispevamo k dvigu kulture v domačem kraju in tudi v Sloveniji. Človek ne more živeti btez nje, zlasti enostranske, ki jo ponujajo nekateri mediji in tudi ne samo od vrhunske umetnosti, saj je preprosta izpoved narodne In cerkvene pesmi najgloblji izraz narodove duše.
Ob tej priložnosti bi se ratla za vso pomoč in sodelovanje v imenu celotnega našega zbora in zborovodje zahvalila občini Lukovica, KUD Jankii Kersnika iz Lukovice in vsem sponzorjem, ki so nam pomagali, da smo prireditev lahko izvedli.
A Marta lunrič
20
kultura
Rokoimjcič
Gosta meseca: Jelica in lože Zupan
Celo življenje z vsem srcem predana glasbi
Življenjska in delovna pot Jelice in Jožeta Zupana je ves čas tesno povezana z glasbo. Glasba ju je združila na skupno življenjsko pot in ju tesno povezuje še danes. Kjerkoli sta živela, sta se poleg družine in svojega poklica, Jelica kot učiteljica glasbe, Jože kot glasbenik v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, s srcem predajala petju in delovanju v različnih cerkvenih zborih. Na jesen življenja sta obogatila tudi župnijo v Krašnji, kjer že deset let vodita mešani župnijski pevski zbor. V prisrčnem pogovoru sta razkrila kar nekaj podrobnosti, ki kažejo veliko življenjske moči in delovne volje.
Vajini glasbeni začetki segajo v zelo rosno mladost. Kdaj sta se glasbi prvikrat bolj resno predala?
Jelica: "Ze kot otrok sem čutila posebno veselje do petja in ko sem bila stara enajst let, me je skladatelj Avgust Suligoj odpeljal iz Primorske v mladinski pevski zbor Slovenske filharmonije v Ljubljano, ko je zbiral pevce po vsej Sloveniji. Ta pevski zbor je obstajal že pted drugo svetovno vojno, vendar se je imenoval Trboveljski slavčki. Tako me je glasba spremljala že od malih nog." Jože: "Naša hiša je bila nekakšno kulturno središče Cemšenika, od koder izhajam. Pri nas sra bili ves čas prisotni pesem in glasba. Oče je bil ktojač, mama pa šivilja, zato so se radi ob večerih pomenkovali v našem domu s člani prosvetnega društva, ki leros praznuje Stoletnico, Oba sra rada pela, oče pa je tudi veliko igral na igrah. Očetova želja je bila, tla me je v uk vzel domači organisr Albin Arh iz Cemšenika. Pri njem sem dobil toliko glasbene podlage, da sem se lahko v Trbovljah poleg gimnazije vpisal še v glasbeno šolo."
Oba sta bila predana glasbi že v mladosti. Je vaju glasba morda pripeljala na skupno življenjsko pot?
Jelica: "V času šolanja sva živela vsak v svojem internatu V Ljubljani. Srednja glasbena šola pa je imela rudi svoj pevski zbor, kjer sem pela jaz, Jože pa je igral v šolskem simfoničnem orkestru. Imeli smo veliko skupnih nastopov. Tam sva se tudi spoznala." Jože: "Najina prva srečanja, ko sva bila fant in dekle, so bila povezana s študentskimi duhovnimi gibanji pri frančiškanih, kamor sva hodila ob različnih cerkvenih praznikih,
Jozt in jelica v glasbeni sobi
pa rudi oh postnih petkih poslušat govore znanih pridigarjev. Marsikaj nama je še do današnjih dni ostalo v spominu, saj so bili tO tudi "najini rantliji"."
Kje vse sta prepevala in se glasbeno udej-stvovala!
Jelica: "Pela sem v različnih zborih, najprej v Mladinskem pevskem zboru slovenske filharmonije in nato v Pevskem zbotu Štednje glasbene šole. Pozneje sem se vključila v Frančiškanski cerkveni pevski zbor, ki ga je vodil skladatelj Alojzij Mav. Tja sem hodila naskrivaj, saj so bile v risrih časih dejavnosti, povezane s cerkvijo, prepovedane. Pela pa sem rudi v Akademskem pevskem zboru v Ljubljani in tO več let. Po poroki sva z možem Jožetom živela na Jezici v Ljubljani. V Stožicah smo s celo družino pomagali oblikovati novo župnijo. Zanimivo je bilo rudi to, da smo ustanovili pevsko skupino štirih zakonskih parov."
Jože: "Pozneje smo pripadali župniji Jezica, kjer je na najlepših poljih nastalo čez noč ogromnt) blokovsko naselje. Tudi tukaj sva delovala v krogu župnika Vlada Pečnika, poznejšega dohskega župnika, kjer smo med drugim mesečno organizirali versko kulriirne večere z različnimi vzgojnimi temami, Vsa ra leta pa sva bila močno povezana z domačim krajem (Oj, Cemšenik). Veliko smo tudi hodili domov in pomagali pri vsakem delu. Praznike in počitnice smo preživljali skupaj. Tega so bili veseli tako starši, še posebej pa
naši in njihovi domači Otroci. Vsi so nekaj peli in igrali, rako pri praznovanjih ni bilo zatlrege v naši družbi. Zaradi ostarelega očeta je bil pogosto na obisku domaČi župnik Štefan. Ko je leta osemdeset v atlventnem času čez noč zapustil župnijo organisr Lojze, sva v takratni veliki stiski na prošnjo župnika za tti leta prevzela vodenje njihovega zbora. Poživljala sva hudo zimo, parne in neparne vožnje z avtomobilom, bencinske bone in vsemogoče težave."
Jelica, kot učiteljica glasbe ste delali v pedagoškem poklicu. Kakšna je bila vaša poklicna pot?
"V Osnovni šoli Bežigrad sem na razredni in predmetni stopnji poučevala petintrideset let.
Bila sem nepogrešljiva pri organiziranju šolskih proslav. Moje ideje so bile vedno zelo pohvaljene. Z glasbo sem bila bolj osebno povezana z učenci in starši, pa tudi z ostalimi. V meni so začurili veliko moči, strokovnosti, ljubezni do narodne glasbe in sevetla tlo domovine, ker sem navsezadnje "Primorka". S pokojno Metko Piehler, odlično glasbenico iz Domžal, sva študirali skupaj na Pedagoški akademiji za glasbo, prijateljevali in izmenjavali izkušnje iz mladinskega zborovskega petja. Doletela me je tudi celodnevna šola (šestnajst let), kar je rezko usklajevati z družino."
Jože, kakšna je bila vaša poklicna kariera? Zapisali ste se tudi v zgodovino domače glasbe, saj ste prvi nastopali v glasbenih
jcič kultura 21
skupinah te vrste. Določenim ansamblom ste pomagali do prvih uspehov in igrali z njimi do uveljavitve v glasbenih radijskih oddajah.
"Kot šolan glasbenik po dokončanem študiju na Glasbeni akademiji v Ljubljani sem nastopil svojo službo v Simfoničnem orkestru RTV Ljubljana. Tu sem služboval štirideset let, do upokojitve. Sem eden prvih članov tega orkestra. Poleg tega sem igral v številnih glasbenih skupinah in bil med prvimi, ki smo igrali narodno zabavno glasbo v četrtkovih večerih v živo v studiu RTV Ljubljana. Igral sem tudi v študentskem plesnem orkestru Jožeta Privška v Narodnem domu, kjer je vodil plesne vaje mojster Jenko. Z ansamblom Rudija Bardorfcrja sem prekrižaril s koncerti vso Slovenijo. Bardorfcr je bil izredno priljubljen med radijskimi poslušalci, zato so bile dvorane vedno polne. Pogosto sem igral z ansambli, ki so me potrebovali za snemanje novih viž za radio in plošče. Kar nekaj jih je: Veseli hribovci, Miha Dovžan, Rerger -Krško, Vaški kvintet, Franci Delčnjak, Otavio Brajko, Henček, Kutner, Flere in seveda Ludvik Lesjak, iz katerega je danes izšel ansambel Toneta Rusa, kjer igra tudi moj sin Blaž.
Poklicno sem igral v simfoničnem orkestru, ki je ves čas rasel kakovostno in tudi številčno. Z njim sem veliko potoval po vsej Evropi in dvakrat po Ameriki. Po več tednov ali mesecev sem bil zdoma. Edini stik z ženojelico so bila pisma. Spominjam se veselega presenečenja, ko sem prejel od svoje družine
voščilo za god tik pred koncertom v Montgomeriju, v državi Alabama, na katerem se je zbralo preko tisoč ljudi. Polovico je bilo Slovencev. Pismo mi je izročil in ga prebral sam slovenski lastnik dvorane ob sprejemu simfoničnega orkestra. Zelo sem bil ganjen."
V Krašnji živita več kot deset let. Kaj je vplivalo na vajino odločitev, da sta dala pobudo za cerkveno zborovsko petje?
"V Krašnji sva kupila del "Tajčarjevine" in si zgradila topel dom. Topel zato, ker sva močno povezana z najinimi tremi otroki, Blažem -kontrabasistom, Moniko - violinistko in Tino - fizioterapevtko in njihovimi družinami. Zelo naju razveseljujeta obe vnukinji. Prav v času gradnje se je tod mimo Sprehajal že pokojni krašenjski župnik Klemen Mav. Zanimalo ga je, kdaj se bova semkaj preselila? Obenem pa naju je nagovarjal, naj začneva delovati tudi tU v Krašnji. Začutila sva praznino zborovskega petja predvsem v cerkvi za praznične dni. Pogumno sva se odločila s pomočjo domačinke Vanje Vida m Zdravka
Gabrovca, ki sta k petju vsak po svoje nagovorila današnje pevce."
S tem sta dala kraju novo svežino in radost. Obogatila sta cerkveno bogoslužje. Ljudem -pevcem pa sta dala možnost izražanja na glasbenem področju. Kako gledata na vse to?
"Gotovo so nama pomagale strokovne glasbene izkušnje najinih poklicnih poti. Čutila sva, da morava poleg cerkvenega petja v zboru spodbujati tudi petje narodnih pesmi. Zato sva poleg delovanja pri cerkvenem zborovskem petju organizirala veliko drugih prireditev v kraju, v občini Lukovica in tudi drugje po Sloveniji. Peli pa smo tudi že v zamejstvu. Narodna pesem je tako tekla vzporedno s cerkveno, še zlasti ob naših jubilejih in na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, kjer smo v desetih letih peli kar petkrat z večtisočglavo množico pevcev.
Pevci iz Krašnje so dosegli v desetih letih velik napredek, zlasti tisti, ki niso imeli pris-tnega stika z glasbo, niti v šolskih zborih. Tam, kjer pojejo, slabo ne mislijo. Pesem nas druži in oblikuje v prijetno družbo."
V cerkveno petje sta privabila tudi mlade. Kakšni so bili začetki?
"Mladi so se zelo radi odločili za cerkveno petje, seveda pa je na prvem mestu šola. Mlada duša je gnetljiva, občutljiva in oh primerni motivaciji vodi k uspehu. Sprva je bilo poleg številnejših deklet tudi pet fantov, ki pa so se zaradi spremembe glasu - mutacije, iz zbora umaknili. Med njimi pa je ostal Grega
Korošec, ki je to "bolezen glasu" bol) lahkotno prebolel in nadaljuje s perjem med tenoristi mešanega zbora."
Vajina ocena koncerta v Lukovici ob desetletnici zbora!
"Najlažje se bodo odločili strokovnjaki, ki so koncertu prisostvovali. Ti vedo, koliko truda je potrebno vložiti v zborovsko petje, ki ne nastane čez noč. Potteba po cerkvenem petju je bila za cerkvene praznike v Krašnji velika, zato je bilo ta leta v vaje vloženega veliko truda. Vse od dijaških let dalje sva se kalila v instrumentalni in vokalni zvrsti glasbe, kar nama je dalo veliko znanja, ki ga še danes s pridom uporabljava. Kar sva prejela, sva vseskozi vračala in to počneva še danes. Ob naših praznikih in jubilejih pa sva doživela mnogo lepega. To je bila rudi dodatna spodbuda za celotni zbor.
Jubilejni koncert je bil izbran za ljudsko dušo in zelo sproščen. Zajemal je cerkvene, domoljubne in priredbe narodnih pesmi in pesmi, zapete po domače, kot jih znamo, kadar smo dobre volje. Na koncu pa nas je navdušil ansambel Toneta Rusa z narodno-zabavno glasbo z novejšimi skladbami in orgličar Marjan (Jrbanija, nekoč doma v Lukovici.
S strani poslušalca - strokovnjaka in glasbenika, ki je spremljal naš koncert, so bile izražene iskrene čestitke za čudovit večer, za pogum, dobro voljo, resno delo in lepo petje. To nam veliko pomeni. Veliko pa so nam pomenili do zadnjega kotička polna dvorana in zadovoljni poslušalci."
A in \oio Marici LavtiČ
Stična 1995: Mešani pevski zbor iz cerkve sv. Tomaža v Krašnji.
Hoto Jože Lupan
22 POGOVOR
Portret gospe Justine Bergant
Vesela je vsakega obiska
Kraji nam ne ostajajo v spominu samo zaradi tega, ker nekje pač živimo in smo na določeno okolico čustveno vezani. Nanje smo vezani s svojimi koreninami. Tako kot čas, napredek in spremembe jih namreč zaznamujejo tudi ljudje, skupine in predvsem posamezniki, ki v določeni sredini zapustijo neizbrisen pečat.
O preteklih in sedanjih časih sem se pogovarjala z Justino Bergant, ki je dolga leta živela v stanovanju nad malo šolo in prostori KS Ptevoje v Šentvidu, marsikaj doživela, preživela, se veselila razvoja in tudi sama k njemu prispevala pomemben delež.
Kako se spominjate svoje mladosti?
"Rojena sem bila na Prevojah šr. 2. Z mamo sva se preselili k Sinku, ko sem bila stara šest let. Septembra pa sem začela hoditi v šolo v Šentvidu. Učila me je hčerka Janka Kersnika, Vera Kersnik. Bila je zelo Stroga, kar je mogoče prav. Porcm smo imeli razne učitelje, dokler ni prišel Franjo Birenc, ki je bil prav tako strog. V šolo sem vseskozi hodila v Šentvid. Šola je imela po dva oddelka - v pritličje smo hodili štiri leta, v nadstropje štiri leta. Ob sredah in oh sobotah smo imeli ročna dela, ki jih je vodila Ivanka Porrata, ob torkih in petkih pa nas je po eno uro poučeval tudi duhovnik."
Kako pa je teklo življenje doma?
"Ata je delal v mlekarni, to pomeni, da smo bili pteskrhljeni tudi potem, ko je mama ovdovela. Mama je po hribih pobirala jajčka in jih prodajala v Ljubljani na rrgu. Rada bi hila šivilja, pa doma ni bilo denarja, tako mi je mama pri šestnajstih letih rekla: "Kar služit pojdi na kmere." Tako sem pri sedcmnajsrih prišla za deklo k Judeževim v Dob na veliko kmetijo, kjer mi ni bilo hudega. Počutila sem se zelo domače. Ko se je začela dtuga vojna, sem se zaposlila v tovarni Tosama, čez leto pa v Induplati v Jaršah, kjer sem ostala do leta 1970, torej do upokojitve."
Kaj pa družabno življenje?
"Tega ni bilo veliko, ker sem bila sama. Svoje je naredila tudi vojna, po kateri sem se preselila (1945) k Justin (po domače k Jančet). Tam sem živela 25 let. Isto leto, kot sem se upokojila, sem se preselila v to zgradbo. Zvedela sem namreč, da se bo ga. Ćurčija preselila, napisala sem prošnjo. Takoj so me podprli in vselila sem se v zgradbo KS Prevoje. V začerku je bilo zelo rezko, ker je bila zgradba
v zelo slabem sranju, saj zanjo ni nihče posebej pazil in skrbel. Tudi kakšna rrda beseda je padla, ampak sem se kljub temu z vsemi razumela in se jim prilagodila. Vsa drva sem na začetku v koših znosila po stopnicah, saj je centralna napeljava stara šele štiri leta. Kljuh remu, da je bilo včasih rezko, sem želela biti v domačem kraju, ker me ljudje poznajo in jaz njih. Nikoli me ni vleklo do Ljubljane, če ni bilo nujno. Imela pa sem družbo, Jantarjeva dekleta. Skupaj smo hodile v kino, na Madžarsko, na Sedmera jezera in celo na Triglav. Bila smo "luštna" družba, nikoli se nismo prepirale in smo uživale v naravi in druga ob drugi."
Sodelovali ste tudi v raznih organizacijah.
"Predvsem sem ponosna na svoje dolgoletno
članstvo v organizaciji RK. Dokler sem hodila v službo, sem hila tudi krvodajalka. Ko pa sem se preselila v sravbo KS v Šentvidu, sem hila tudi 8 let ptedsednica RK Prevoje. Denarja skoraj nismo imeli, pa smo vseeno organizirali obiske in darove Starostnikom in invalidom ob novem letu. Zdaj pa počasi vse izumira. Sedaj pa še o gasilcih: članica I'( il) Prevoje pa sem že 30 let. Moram reči, da so gasilci zelo pozorni, pridejo me tudi obiskat, pa vodo so mi iz kleti tudi izčrpali ob povodnji."
Če se ozrete nazaj, ste s tistim, kar Vam je nudilo življenje, zadovoljni?
"Na Starost mi je lepo, stara bom že 87 let. Hiša je urejena, vanjo sem vložila rudi kakšen tolar. Vseskozi (razen zadnji dve leti) sem pospravljala prostore male šole in pisarno, torej celo hišo in skrbela tudi za urejeno okolico. Posebej zanimivo je bilo, ko je bila hi še knjižnica, po vojni menda prva knjižnica v Sloveniji. Z zdravjem in z leti pa je prišlo do tega, da sem se morala posloviti. To je namreč
Justina Bergant v svojem novem domu.
Foto: Danilo Kasiclk
moj dom in tudi če bom drugje, bo Zgradba KS Prevoje v Šentvidu 16 vedno ostala moj dom."
Kaj pa za konec?
"Za konec se zahvaljujem vsem predsednikom KS Prevoje, odborom in posebej sosedom Mariji in Franciju Dolinarju, ki so mi v bolezni srali oh srnini in vsem ostalim. Se bom prišla v vas, saj je tu moj dom in zelo me veseli še tako majhen napredek v krajih, ki so mi tako ljubi."
Z gospo Justino sva se pogovarjali neke sobote že v izpraznjeni dnevni sobi v stanovanju nad prostori KS Prevoje v Šentvidu. Zdaj preživlja dneve v domu upokojencev v Domžalah. Zelo se razveseli vsakega obiska, saj pravi, da pogreša kraje, predvsem pa ljudi. Zahvaljuje se vsem, ki jo v Domu obiščejo, posebej sosedoma Dolinarjevima, sama pa tudi rada pride na Prevoje k nečaku. Ogledala si je tudi vrtec in novo križišče na Prevojah in oh tem reklo: "Kako je lepo! To je hilo potrebno!"
KS Ptevoje se gospe Justini zahvaljuje za vse delo in skrb, da je stavba KS živela, da so bili mali šolarji in cicibančki na toplem, da je sodelovala in živela s krajem.
tt Mana Kcržan
AvrQ
d.o.o.
AVTO CERAR d.o.o. Tkalska pot 6,1241 Kamnik, Tel.: 01/839-50-40, Fax: 01/839-50-41
SPOMINI 23
Oh 170'lctnici rojstva pisatelja Frana Levstika na Studencu
Pohod v Lukovo bolnico
Da bi dostojno obeležili spomin na požig zlatopoljskih vasi ter izgon ljudi iz teh krajev pred šestdesetimi leti, se je ŠD Zlato polje odločilo organizirati pohod v Lukovo bolnieo.
Kar preko petdeset Zlatopoljcev se je odpravilo na ta pohod, katerega sta vodila Milan Šinkovec in Marjan Korošec. Pot štirinrnega pohoda je tekla skozi vasi po gozdu do Rergantove kmetije v Dupeljnah, kjer sta nas čakala gospodar France Rcrnot in Rajko Hafner. Slednji je v pozdravnem govoru pohodnikom nanizal nekaj zabeleženih podatkov o delovanju partizanskih bolnišnic meti NOB na Slovenskem, v katerih se je zdravilo preko 43000 borcev. Ena izmed največjih pa je bila prav gotovo bolnica branja, v kateri je bilo hkrati tudi do tisoč ljudi. Z velikim zanimanjem pa smo prisluhnili rudi besedam drugega govornika Franceta Bernota - Bergantovega ata, ko nam je pripovedoval, kako je doživljal te grozote, saj je bil takrat tudi sam v Lukovi bolnici, katero
so Nemci s pomočjo izdajalcev leta 1944 obkolili in napadli. "Iz obroča skoraj ni bilo mogoče pobegniti", je dejal in nadaljeval: "nepokretne in ranjene so postreltli kar na posteljah, prav tako so storili z nekaterimi, ki so hoteli pobegniti. Ostale so zvezali z žico in jih odpeljali na zaslišanje". Z besedami: "Bilo je grozno", je France zaključil svojo pripoved. Nas pa je pot vodila navzdol v graben čez |sotok tlo preurejene Lukove bolnice, v kateri se je zdravilo 52 ranjencev. Kot zanimivost naj povem, tla je bil objekt tlolg 12 m in širok 4 metre. V njej je bil tudi izvir pitne votle. Vse pa je bilo vkopano in skrbno prekrito z zemljo. Mi pa smo si sedanji objekt dobro Ogledali. Ker je čas neusmiljeno mineval, smo se odloČili za povratek, kajti pred nami je bila še dveurna pot nazaj, na kateri smo imeli še nekaj postankov. Omenim naj čisto naključno srečanje pobudnikov s kamniškim županom Tonetom Smolnikarjem, ki se je kar na cesti za trenutek povcsclil z nami ob zvokih harmonike m seveda s pesmijo Hej brigade.
Pobudnikom na sjrregovorila g. Rajko Hafner in preživeli partizan bolnice Bergantov ata France Bemol iz l htpeljn. Foto: djd
Vsak pohodnik je prejel značko, napirek rer
slastno jabolko, kar je daroval Roman
Klopčič iz Trnovč. Hvala!
Posladkali pa smo se z odličnimi krofi iz
Gostišča Konjšek s Trojan, ki so nam jih že
drugo leto zapored namenili brezplačno, za
kar se jim najlepše zahvaljujemo, Še zlasti
direktorju Bojanu Gasjorju.
Zgodnji jesenski mrak je zajel zaključek poti
našega pohoda, katerega smo namenili v
spomin na grozote pred šestdesetimi leti.
/;> Tone Hahjantč
Postoj, kdor mimo greš...
Takole so nas nagovorili lukoviški pevci 1. novembra ob spomeniku padlim oh magistralni cesti v Lukovici. Komemoracijo v spomin padlim borcem je nadaljeval Franc Blatnik s kratkim govorom. Spomnil nas je na gorje II. svetovne vojne. Okupator je imel namen sistematično iztrebiti naš narod. Temu so se uprli pogumni mladi fantje, ki so bili polni idealov in odločni ustaviti pobijanje svojih bratov in somišljenikov. Okupator je začel zapirati vse zavedne Slovence in inteligenco. Nastajali so zapori (Begunje, Šentvid nad Ljubljano), od koder so zapornike pošiljali v koncentracijska taborišča, izseljevali v Srbijo in na Hrvaško, nekatere pa takoj postavili preti puške. Da bi preprečili teror, so se najhrahrejši začeli zbirati v čere, bataljone in začeli z akcijami. Sovražnik je odgovoril z grozodejstvi. Požgali so hiše in vasi, ponekod s prebivalci vred in Streljali talce. Ko so bili Nemci na višku moči, so napadli Rusijo. Takrat se je formirala koalicija za boj proti okupatorju in začeli smo dobivati pomoč iz Anglije. Okrepila se je domača pomoč partizanom, zbirali so hrano, obleko in obutev. Pri obveščevalni dejavnosti so največ sodelovali starejši in otroci, ki so
bili manj opazni.
Na spomeniku, pred katerim smo stali, je napisanih padlih. Trije iz Čepel j, trije iz (iorenj, po eden iz Gradišča in Kosez, trije iz Preserij, dva iz Prapreč, po eden iz Trnjave, Vitima in Znojil ter sedem iz Lukovice. Največ jih je padlo v boju, ostali pa v sovražnikovih taboriščih ali zaporih. Po častnem pozdravu zastavonoš smo se prestavili Še k obnovljenemu obeležju I. svetovne vojne. Oj, Doberdob, slovenskih fantov grob... je zadonelo po Lukovici. Res žalostno, koliko življenj mladih Slovencev je ugasnilo v prejšnjem stoletju. Vsi ti SO bili nekomu bratje, sestre, starši, sinovi ali prijatelji. Bili pa so rudi v večini zavedni Slovenci in verni krisrjani.
A Marka Cerar, foto djd
Lukov sejem v Domžalah
Glede na to, da tokrat ni bil organiziran Lukov sejem, so se morali posamezni razstavljavci in prodajalci znajti po svoje. Tako smo v nakupovalnem centru Breza v Domžalah zasledili ob njihovem kostanjevem pikniku tudi čebelarje iz Lukovice, ki so ponujali tisto, kar so letos pridelali, Ob njih pa je svoja dela razstavljal tudi Janez Jarc. Kar nekaj obiskovalcev je zavilo k njim, če ne drugega pa povprašat 0 tem in onem. Verjetno pa sta oh tem naredila rudi nekaj propagande za naš Oni graben. Bolj ko nas poznajo, bolje ho, saj imamo začrtano tudi turistično pot našega podeželja. Sicer pa je ob toplem kostanju dobra metlica tudi patila na plodna tla. 0» in foto djd
)e dobro, je domaČe, seveda od čebel
24 SKRB ZA SOČLOVEKA RokOUIlJCIČ
Pgtra Rezar, odgovorna urednica glasila Odmev tišine
Kako ločiti potrebe gluhih in naglušnih?
Nekateri še vedno težko razumejo, da poleg njih živijo ljudje, ki jim komuniciranje z ostalimi predstavlja določene prohleme. Elegantno oblečen moški je ob obisku otvoritve kulturnega doma Antona Martina Slomška v Šentvidu dejal: "A sem prišel sem, da bom sedaj stal" in s tem postavil pod vprašaj slovenski pregovor, ki pravi, da obleka naredi človeka.
Mnogi so ob pogledu na nekaj praznih stolov godrnjali, nihče pa se ni vprašal, kako pa bodo slušno prizadeti, ki so bili v dvorani, spremljali program. Simpatična mlada prevajalka Tanja Giuliatti je potek same otvoritve in tudi pesmi prevajala v njihovo veliko zadovoljstvo. Na povabilo člana MDGL Gašperja Pezdirca, čigar korenine segajo v našo občino, se je povabilu odzvala tudi odgovorna urednica glasila Odmev tišine Petra Rezar in ob koncu prireditve smo ji zastavili nekaj vprašanj.
Ali si prvič v našem kraju?
"Da, prvič sem se ustavila v tem kraju, sicer se že od nekdaj stalno vozim mimo, ker sem po rodu Mariborčanka."
Ti je všeč pri nas?
"Da, čeprav je bil že večer, ko sem vstopila v to mestece, sem pravzaprav/ugotovila, da v sebi skriva več, kot je videti na prvi pogled. Zaro me je prijetno presenetilo."
Spoznala si kar nekaj ljudi, med njimi tudi župana, kakšni se ti zdijo občani?
"Zelo sem vesela, da so me ljudje toplo sprejeli in da pravzaprav daste veliko na kulturo in odnos. Enako so navdušene tudi tolmačica Tanja, Pepca Pevcin in Meri Moderndorfer, ki so se mi pridružile ob današnjem dogodku in sicer svečani otvoritvi vašega prenovljenega doma."
Klepet z prevajalko
Naštej nam največje težave slušno prizadetih?
"Težav ni malo, pravzaprav bi lahko začela s težavo, kako ločiti potrebe gluhih in naglušnih; ro sta dva tazlična svetova z različnimi potrebami. Gluhi so pravzaprav v težjem položaju kor naglušni. Poglejte, gluhi morajo npr. pri zdravniku čakati ure in ure, da pridejo na vrsto, ker je sestra pozabila, da ima gluhega pacienta, ki ga mora osebno poklicati v ordinacijo in ne po zvočniku. Najtežje pa je v izobraževanju; gluhi ne morejo slediti predavanjem in ruko nimajo enakovrednih pogojev za pridohirev izobrazbe. Druga velika ovira pa je pravzaprav okolje s svojimi pomisleki, kar se riče gluhih in tako gluhi celo v sebi nosijo neko prepričanje, da so slišeči pravzaprav zanje neki ljudje, ki jih nočejo sprejeti. V bistvu pa v slišečem okolju vladata neznanje in strah pted komuniciranjem z gluhimi. Zato tudi ni tesnih stikov med obema svetovoma. Največkrar je tako, da slišeči pozabijo, da so gluhi med njimi, ket so pač "nevidni", kadar stojijo poleg tebe in "mahajo" z rokami. Ljudje se ne zavedajo, da lahko ra usoda doleti vsakega meti nami."
Kako si pomagate?
"Društvo je ena od oblik pomoči, ki je najbolj dostopna gluhim. Tu najdejo možnosti za zadovoljitev družbeno socialnih potreb, naročijo tolmača in jim pomagamo pri pojas-nevanju dopisov in pisanju raznih prošenj. Člane pogostokrat spremljamo na razna javna mesra s prevajalci. Informacije prilagodimo tako, tla so razumljive in jasne. Zaro izdajamo rudi glasilo Odmev tišine, ki pokriva področje iz življenja in porreb gluhih. Člani in mnogi bralci so zelo zadovoljni, da imajo svoje glasilo. Za mlade pa imamo tudi svojo spletno stran."
Verjetno so vam računalniki v veliko pomoč?
"Osebno mi je v veliko pomoč, zlasti internet. Zal pa ga ne moreš imeti povsod in ga večina gluhih nima, razen seveda mlajših."
Vidim, da komuniciraš tudi preko GSM aparata.
"GSM je čudovita možnost za komuniciranje med gluhimi, žal pa smo tu ogoljufani, saj je cena sporočila neprimerno višja kakor minuta pogovora. Je pa doher občurek, da si lahko kjerkoli in pokličeš, kadarkoli želiš. Je pa
potrehnt) na odgovor zaradi pisanja malce p< »čakati."
Poleg tega, da si redno zaposlena, opravljaš še nekaj del, katera?
"Poleg tega, da v Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani poučujem otroke, sem tudi predsednica Mesrnega društva gluhih Ljubljana. Naziv se lepo sliši, v resnici pa pomeni ogromno delti: pisanje programov za razpise, poročila, dopise, prošnje, pomoč članom, stike z javnimi institucijami. Skratka, skrbeti je treba za tekoče stvari in realizacijo ciljev. Pri rem mi pomagata dve kolegici, vendar je največja odgovornosr prav na mojih ramenih. Prav rako v sekcijah sodelujejo rudi ostali gluhi člani, ki prispevajo po svojih močeh."
Se lahko gluhi vključite vsepovsod enako uspešno ali se držite bolj svojih okvirjev?
"Dobro vprašanje. Ne, težko se je vključiti povsod enako uspešno, če za to ni pogojev. Največkrar se gluhi ptav zato združujejo v svoje družbe, kjer so lahko med sehi enakimi. Vsaj pri nas bomo na tem področju še nekaj časa zaostajali za najbolj razvitim svetom. Da bi bili popolnoma enako vključeni v družbo, pa očitno ni mogoče nikjer na sveru, razen če bi svet postal gluh, a ne?"
Bi prišla še v Lukovico?
"Seveda, z veseljem."
Vaju z Jermanom veže poleg tega, da ne slišita, tudi slikarstvo. Trenutno skupaj z drugimi umetniki razstavljata v mestni hiši. Prostor, v katerem smo danes, je namenjen tudi razstavam. Ali bi predstavila svoja dela skupaj z Dragom Jermanom, če bi te povabili?
"Ob posebni priložnosti bi bilo zanimivo narediti kaj takega in to z veseljem. Imam pa še eno idejo: predlagam, tla bi moje društvo vam pokazalo predstavo Otroci manjšega boga, ameriško dramo o odnosu mati gluhim dekletom in slišečim učiteljem. Glavno vlogo igrata gluha Maja Vugrinec in zdravnik Ciril Trček."
Poleg prijernega pogovora s teboj, da bi bolje razumeli tiste, ki ne slišijo, sva pripravila že kar kulturni program za Otvoritev razstave, zato ne pozabi, kaj si nam obljubila, ko te povabimo.
ta in foto djd
Rokounjač naše župnije
Župnijska cerkev sv. Petra v Blagovici
Spomin na trojni praznik
Nedeljsko dopoldne, 27. oktobra, odeto v tople jesenske barve, je privabljalo množice v župnijsko cerkev sv. Petra v Blagovici h trojnemu prazniku. Poleg zahvale za obnovljeno zunanjost župnijske cerkve ter blagoslova spominske plošče žrtvam revolucije v 2. svetovni vojni in po njej je bila ta dan za domačine ravno žegnanjska nedelja. Obred zahvale in blagoslova zunanjosti in spominske plošče je opravil generalni vikar ljubljanske nadškofi' je prelat Božidar Metelko, ki je SODU Seval : domačim župnikom Jožetom Vertovškom. Pri slovesnosti je sodeloval združeni pevski zbor sv. Neže pod vodstvom organista Roberta Juvana. O pomenu dogodka sla spregovorila nekdanji župan občine Lukovica Anastazij Zivko Burja in predstavnik Nove slovenske zaveze Anton Drobnič.
Zgodovina cerkve v Blagovici sega v leto 1345. Skozi tisočletja so jo prizadejale različne usode, ki pa niso natančno znane.
Ker je bila popolnoma porušena, so jo leta 1755 ponovno zgradili in tedaj je dobila tudi današnjo podobo. Leta 1869 so dogradili še nov kamniti vhodni portal z napisom "TI SI PETER SKALA". Večja obnovitvena dela so bila opravljena v letu 1908, ko so jo zunaj in znotraj pobelili. Med 2. sv. vojno je bila poškodovana; zakristijo so minirali in do tal porušili. Jeseni leta 1945 so iz cerkve in okoli
nje, iz župnišča in pokopališča odstranili ruševine. Po vojni so z velikim prizadevanjem Župnika Mihaela Trdina in domačinov cerkev ponovno obnovili.
Leto 2002 pa bo dodali nov kamenček v mozaiku zgodovinske obnove te cerkve. ()bnovitvena dela so trajala štiri leta in so obsegala gradbena dela sanacije temeljev, odvodnjavanja, fasade, nove kritine in ostrešja zvonika. Kaj bi se dogajalo z našimi cerkvami, je v lepi pridigi poudaril g. Metelko, če ne bi bilo skrbnih kristjanov, kt so iz ljubezni do Svojega kraja in tudi i: vere darovali sredstva, potrebna za obnovo. Vsega tega se zavedajo le dobri, plemeniti in kulturni ljudje. Ob koncu maše se je domači župnik javno zahvalil županu občine Lukovica za veliko prizadevanje za lamo spominsko ploščo. V znak pozornosti so mu izročili sliko župnijske cerkve v Blagovici. Domači župnik se je zahvalil vsem darovalcem, ki so po svojih močeh prispevali k obnovi župnijske cerkve. Poleg prizadevnih doma-činov, od katerih imata veliko zaslug Peter Korošec in Janez Pogačar, se je zahvalil še g. Resnikovi za opravljena šiviljska dela in g. Jožici za lepo okrasitev cerkve. Zahvalil se je tudi Občini Lukovica ter Komisiji za ugotavljanje pobojev zamolčanih žrtev, Ministrstvu za kulturo iz Ljubljane in Zavodu za spome-niško varstvo iz Kranja. V dogajanje okrog obnove cerkve pa je bil vpleten tudi DARS, ki ni v vsem tem
nSš
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
Domovina je naša ljuba mati! Bodimo si med seboj kakor dobri otroci in pomagajmo iz vseh moči k sreči domovme in vsakega prebivalca!
Anton Martin Slomile!
Izvolili smo župana, občinske svetnike in predstavnike krajevnih skupnosti. Marsikdo je ob izidu volitev morda prvi hip nejevoljen in se huditjc nad izvolitvijo ljudi, ki mu niso po volji. Po dobrem premisleku pa se vendarle zavedamo, da so vsi izvoljeni predstavniki deležni zaupanja - če že ne našega, pa zaupanja soseda, znanca.
Zato izvoljenemu županu in vsem občinskim svetnikom ter predstavnikom krajevnih skupnosti iskreno čestitamo! Vsem, ki ste volili naše kandidate, pa se zahvaljujemo za zaupanje.
Želimo si, da bi župan, občinski svetniki, predstavniki krajevnih skupnosti in vsi občani čimprej "pospravili" volilno kampanjo, ki je izpostavljala predvsem razlike, in začeli iskati podobnosti in skupne interese. Eden teh je prav gotovo nadaljnji razvoj naše občine. Bodimo ji dobri občani. Presezimo miselnost, da je naš politični nasprotnik tudi naš osebni sovražnik in sodelujmo v prizadevanju za našo skupno prihodnost. Minil je kratki predvolilni čas besed, nastopil je dolg povolilni čas dejanj.
()() NSi Lukovicu
(obnovljena iti UagoslovUena
času pokazal prav nobene pozornosti, čeprav so ga v določenem času nujno potrebovali, je pojasnil domači župnik. Po darovani maši je sledila blagoslovitev zunanjosti cerkve in blagoslovitev farne spominske plošče kot spomin na dvajset zamolčanih žrtev. Nameščena je na fasadi cerkve, da bo tako še bolj zgovorno pričala o krutem dogodku, ki se naj ne bi nikoli več ponovil. Najprej je O dogodku spregovoril župan naše občine. Zatem pa je gost Anton Drobnič zelo nazorno opisal zgodovino pobojev nad slovenskim ljudstvom od leta 1941 dalje, ki so jo zakrivili slovenski komunisti, predani tuji ideologiji in tujim ukazom. Bistveni cilj vsega tega dogajanja je, žal mnogo prepozno, da se končno začnemo zavedati velike komunistične prevare, da časrno pokopljemo vse zamolčane žrtve in tako pomirimo sovraštvo, ki že šestdeset let razjeda naš narod.
Za zaključek še iskrena hvala domačinkam -ženam in dekletom iz Blagovice za postrežbo z domačim pecivom.
■'< m foto Marta Lavni
26
NAŠE ŽUPNIJE
Rokounjač
Ohranjanje kulturne dediščine
Prednost spomenikom širšega družbenega pomena
Občina Lukovica je od svoje ustanovitve leta 1995 pa do danes vložila za ohranjanje nepremičnin kulturne dediščine lepo vsoto denarja, seveda po svojih zmožnostih. Komaj končajo z obnovo katerega od kulturnozgodovinskih objektov, se pokaže potreba po obnovi novih in novih objektov, ki jih v naši dolini ni malo. Prednost glede obnove in sredstev imajo spomeniki širšega kulturnega pomena ter tam, kjer tudi krajani sami s sredstvi ali delom stroške obnove znižajo.
Med večja obnovitvena dela vsekakor spada obnova cerkva sv. Neže na Oolčaju, sv. Vida v Šentvidu, opornega zidu gradu na Brdu in Še
Razlaga obnovitvenih del v cerkvi sv. Luka
drugih manjših objektov, ki pa vseeno dajejo svojevrsten pečar naši preteklosti. V letu 1996 pa se je pričela obnova cerkve sv. Luka v Spodnjih Praprečah. Obnova in ojačitev temeljev je pokazala, kako prav so se odločili soseščani, da so se lotili del, kajti zob časa je temelje že močno načel. Istočasno pa so uredili tudi odvodnjavanje in drenažo ter kasneje rudi rlak ob cerkvi. Lera 1999 pa so začeli rekonstrukcijo ostrešja in gotskega kamnitega venca, ki je bil še toliko ohranjen, tki so po njem lahko naredili rekonstrukcijo celornega venca cerkve. S tem pa so povečali tudi stabilnost same cerkve. Sledila je rekonsrrukcija treh poznogorskih oken v prezhiteriju. Danes pa obiskovalci cerkve sv. Luka začudeno strmijo proti oltarju in sprašujejo kaj se je zgodilo z njeno notranjostjo, Pod nadzorom Damjane Pečnik, ki je v Onem Grabnu vodila že kar nekaj ohnov, restavratorji po projektu Jerneja Hudolina dajejo cerkvi risro dušo in obliko, ki jo je imela nekje v prvi polovici 16. stoletja. Vse dozidave, ki so bile v cerkvi po njenem nusranku razen zvonika, so se, žal, morale umakniti zahtevam restavraiorjev. Tako so porušili kor in prižnico, ki sta bila dozidana kasneje in odprli oba prehoda v stranskih olrarjih. S tem pa se obnova približuje prvornemu gotskemu ambientu s pogle-
dom v vse tri oltarne zaključke. Dela lepo potekajo in cerkev ho dobila v skladu s konzervatorskim programom podobo iz časa nas-ranka. Pregled del od začetka pa do danes smo si lahko odledali na razstavi Obnova cerkve sv. Luka v Sp. Praprečah v Kranju, kjer je o pomenu obnove poleg predstavnikov restavratorskega centra spregovoril tudi župan občine Lukovica Anastazij Zivko Burja. Na misijonsko nedeljo pa je o pomenu obnove med sveto mašo spregovoril zbranim vernikom Jernej Hudolin o pomenu in namenu obnove cerkve sv. Luka. Ime cerkve
in njenega zavetnika sv. Luka najverjetneje
izvira iz strukture vernikov, ki je bila pretežno kmečka in iz tega tudi patron, ki je zavetnik živine in so mu v Sloveniji posvečene samo tri podružnične cerkve. Ta dan so običajno imeli rudi sejem, kjer so mnogi, ki so poroma-li k sv. Luku, tudi kaj nakupili. Čeprav se je zbralo kar veliko število vernikov pri sv. maši, pa letos, žal, na sejmu niso mogli nič nakupiti. Vseeno pa se skupaj z g. Andrejem Svetetom rer Petrom Kvaternikom rer ključarji veselijo vseh opravljenih del pri obnovi cerkve rudi ob pomoči in sodelovanju občine, ministrsrva za kulturo in župnijskega urada Brdo.
(b in joto djd
Miklavžev večer v nedeljo, 1. decemhra oh 15. uri v RCU Urhanija
Miklavž spet peče piškote
Tudi letos bo TD Lukovica vse lukoviške otroke in njihove starše, tete, strice, babice in dedke od blizu in daleč povabilo na Miklavžev večer v šotor RCU Urbanija. Tam bo v nedeljo, 1. decembra, ob 1 5. uri popoldne prireditev, ki jo bo, kot že nekajkrat, tudi tokrat vodil Boris Kopitar. Iz prve roke smo želeli izvedeti, kako potekajo priprave na Miklavžev večer.
Člani Turističnega društva so v zvezi s to prireditvijo delavni kot vedno, saj se vsi, ki vsako leto pridejo v Urbanijev šotor, zadovoljni vračajo. Zadovoljni so tako zaradi dobrega programa kor zaradi izvirne skupine parkeljnov in angeljcev z Miklavžem na čelu. Lani se je Miklavž pripeljal z old rimerjem, kako bo letos, pa pridite pogledat. Mnogi na ta večer podoživijo svoja mladosrna leta, ko je ves večer nekaj ropotalo, končalo pa se je z Miklavževim košem daril.
Kdo vse bo pa letos nastopil v kulturno -zabavnem programu?
Obiskovalce hodo s pravo glasbo pričakali glasbeniki domače godbe Lukovica, Otroke bo zabaval klovn Žare iz Ljubljane, iz škofjeloškega konca bosra prišla ansambla Fantje z vasi in Mladi upi, iz domžalskega konca pa ansambel Vthovec in Razpotniki. Z Vira pri Domžalah prihaja ansambel Tineta Stareta, iz Dolskega pevka Nataša Madjar, kaj bom pa rudi jaz zapel. Za domačine, lukoviški ansambel štejemo tudi ansambel Rokovnjači, lepo zapeto pesem pa bo predsravil moški pevski zbor Janko Kersnik Lukovica. Z glasbeno ročko se bo predstavila tudi učenka 8. razreda OS Brdo - Lukovica Monika Češnevar. Tudi vaš decembrski koledar nastopov je gotovo že zdaj poln?
Kaj bi govoril. Glavna prireditev, ki bo letos že trinajsta po vrsti, je gotovo NOVOLETNI VIDEOMEH, ki ho letos v soboto, 21.
Boris Kopitar tudi letos v Miklavževi družbi
decembra, oh 19. uri v športni dvorani FIT-TOP v Mengšu z več kor 100 nastopajočimi. Tudi letos ho v nadaljevanju koncerta do zgodnjega jutra prednovoletna zabava z ansamblom BRATOV POLJANŠEK.
Zbrani denar z vsropnino bodo člani TD namenili reševanju socialnih težav v občini Lukovica.
4S Turistično društvo Lukovica
IZ NAŠIH KRAJEV 27
16. popotovanje o J Litijo do Čateža
Podoba v času ali Levstikova pot danes
VLitiji je bil v soboto zjutraj, 9. novembra, start 16. popotovanja po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Povabil nas je KO SDS Ribče, s katerim že Vrsto let sodeluje KO SDS Prevoje na področju kulturnih, športnih in turističnih dejavnostih ter družabnih srečanjih. Zato smo se vabilu radi odzvali. Veseli smo bili, da se je povabilu na pohod odzval tudi predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Jane: Janša ter člani 00 SDS Litija.
"Bilo je letošnjo jesen o svetem Martinu. Napotiva se na I )olenjsko jaz in moj prijatelj, ki ga imenujem Radivoja, ker ni vsakemu človeku všeč, da se njegovo ime prenaša po knjigah od ust do ust. Vem, da jih je dovolj,
ki tega komaj čakajo; ali nikdar niso bili vsi ljudje enaki, pa tudi ne bodo." Tako je Levstik pričel pisati knjigo Popotovanje od Litije do Čateža. Morda niti v sanjah ni slutil, da se bo po njegovi poti dandanes že šestnajstih zapored na Martinovo podalo blizu dvajset tisoč pohodnikov. Ti ljudje niso le pobudniki in ljubitelji dolenjskih lepot kot so: "dolenjskih griči, zfdanice, mladega vina, mošta, medice, krhljev, potice ali pečen kostanj", temveč so ljubitelji slovenske zemlje in njihovih običajev in kulture. Predvsem pa ljudje, ki tam žive in kljubujejo že od nekdaj, so vesele narave in prt njih si vedno dobrodošel, saj od njih ne boš šel ne žejen ne lačen.
Morda bi lahko tudi Rokovnjaški pohod organizirali na podoben način, kjer bi domačini
Ponudniki na cilju v Caiežu
po obronkih Cmega grabna zaživeli tudi od takšnega ali podobnega turističnega utripa. Pohod bi moral hiti organiziran tako, da bi se štartalo po obeh grebenih, cilj pa hi bil skupen na večjem prostoru z zabavno prireditvijo. Ali je to možno, ho pokazal čas in Interes ljudi, ki živimo ru.
A in foto I tonilo Kastelic
Obisk v Zdravstvenem domu Lukovica
Gripi se lahko še izognete
Ambulanto dr. Babičeve sem obiskala ob koncu delavnika v sredo, 6. novembra. Povprašala sem jo po trenutnem zdravstvenem stanju občanov in novostih v naši ambulanti.
Prav na dan mojega obiska se je pričelo cepljenje proti gripi. Hr. Rabičeva cepljenje priporoča vsem občanom, še posebej pa kroničnim bolnikom in tistim, ki se veliko gibljejo meti ljudmi. Lani so v njeni ambulanti proti gripi cepili 270 ljudi in v Lukovici ni bilo epidemije. Otipa se ponavadi pojavlja
šele po novem letu zalo je V novembru in
decembru ptimeren čas za cepljenje.
Za občane cepljenje stane 2000 tolarjev, za starejše nad 65 let in kn mit ne bolnike (t iste,
ki se zdravijo zaradi visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, bolezni srca in ožilja, astme, rakavih bolezni) pa cepivo stane 1000 tolarjev.
Vendar je treba omeniti, da je zavarovalnica zdravstveni postaji za take bolnike namenila le 70 odmerkov cepiva. Število odmerkov Za 2000 tolarjev ni omejeno.
V zdravstvenem domu je na voljo tudi cepivo proti streptokoku - povzročitelju pljučnice, vnetja ušes in angine. To cepljenje stane pri-
bližno 3000 tolarjev, zagotavlja pa 10-letno odpornost. Posebej ga priporočajo kroničnim bolnikom in astmatikom.
Zdravnica mi je povedala, tla je pri njej na voljo le še 134 mest za nove kartoteke. Več kor 2000 kartotek ne želi prevzeti, ker bi sicer rrpela kvaliteta njenega dela z bolniki, ki pa se ji zdi najpomembnejša.
V tednu mojega obiska so v ambulanti obravnavali kar nekaj ptimerov viroze v obliki prebavnih težav. Kakšne večje epidemije pa ni. Taka oblika viroze se je v več primerih pojavila že pred dvema mesecema in bolnike zelo prizadene.
Na vprašanje, s čim prebivalci naše občine najbolj grešimo proti svojemu zdravju, je odgovorila, da največ z našim načinom življenja, luno premalo zdravo hrano, smo predebeli in se premalo gibljemo. Zato dr. Rabičeva veliko časa nameni tudi preventivi. Poleg lekarne, EKO in defihrilatorja, o katerih je Rokovnjač že poročal, je zdaj v ambulanti mogoča tudi protibolečinska terapija z injekt ijo neposredno v sklepe. Z občino pa se dogovarjajo tudi o bodoči investiciji v laboratorij in fizioterapijo.
A Zinltti Meden
Bodimo solidarni
V Lukovici poleg občinske stavbe že od začetka oktobra opažamo zabojnik z napisom Humana. Gre za zabojnik svojevrsrne oblike, namenjen zbiranju rabljenih oblačil in obutve, Ze v začetku oktobra je dosedanji župan Živko Burja sklenil pogodbo z avstrijsko dobrodelno organi-zac ijo I hiniana, ki zbira, sortira in prodaja rabljena oblačila in z izkupičkom podpira razvojne projekte v Južni Afriki. Gre za pomoč najrevnejšim državam tretjega sveta. 1 himana je v Avstriji največja (irga-nizacija na področju zbiranja rabljenih oblačil v zabojnikih. Po navedbah, ki so jih priložili v ponudbi, so do sedaj zbrali več kor 5000 ron rabljenih oblačil na leto in so prvi, ki so nadgradili sistem zbiranju rabljenih oblačil v zabojnikih. S tem omogočajo ljudem, da se znebijo rabljenih oblačil na preprost način in hkrati pripomorejo k razvoju v Južni Afriki. Torej, če se bo v naših omarah nakopičilo preveč oblačil ali pa jih bodo naši otroci prerasli, jih darujmo za revne, saj bolno imeli veliko zadoščenje, tla smo z dejanjem nekoga osrečili. Zaželena so vsa rabljena oblačila, in sicer: ženska, moška in otroška oblačila za vse letne čase, posteljno perilo, namizno perilo, gospodinjski tekstil, usnjena oblačila, krzno in modni dodatki, razen umazanih ali raztrganih oblačil, krojaških odpadkov, žimnic, rabljenih nogavic in hlačnih nogavic.      <VjM. L.
28 šport Rokounjač
Petra napoveduje hudo zimo
Petra Majdič (prva z desne) na tekmi svetovnega pokala
Smučarski navdušenci jo zagotovo poznate, Petro Majdič, 22 - letno smučarsko tekačico, članico Športnega društva A trans, ki je zlasti v lanski sezoni smučarsko tekaškemu svetu dokazala, da se z voljo in vztrajnostjo daleč in visoko pride. Na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju je dosegla vrhunske uvrstitve: 7., 9., in 12. mesto, ter dvakrat stala na zmagovalnih stopničkah na tekmah Svetovnega pokala. Tudi to zimo Petra ni skromna z napovedovanjem vrhunskih rezultatov. Glavni cilj letošnje sezone je visoka uvrstitev na Svetovnem prvenstvu v italijanski dolini Vali di Fiemme, ki bo gostilo nordijske smučarke in smučarje sredi meseca februarja. Ambiciozna in zelo motivirana že komaj čaka, da se zopet suoči s svetovno elito smučarskega teka. Prvo priložnost bo imela že konec novembra na rekmi Svetovnega pokala v Kiruni na Švedskem. Za njo je že nekaj 100 ur napornih rreningov in priprav, ki jih je v poletnem času večinoma opravila na Rogli, v zadnjih dveh mesecih pa že trenira rudi na snegu in sicer na avstrijskem ledeniku Dachstein, kjer se pripravljajo skorajda vse svetovne tekaške reprezentance: Rusi, Nemci, Jap mci...
Tudi testi vzdržljivosti, ki jih opravlja na Fakulteti za šporr, so izvrstni, kar Petri in njenemu trenerju Robertu Slahanji daje še dodatno motivacijo in optimizem. Skupaj z njo pa se prvih tekem veselimo tudi vsi člani ŠD Atransa in ji želimo čim več uspeha in realiziranih ciljev, ki si jih je postavila preti napovedano hudo zimo! ASS
Tudi v Planinskem društvu Blagovica so se spomnili mednarodnega leta gora
"Želim si, da bi vedno vsi živeli v sožitju z naravo, ne samo letos in da bi tudi v Blagovici znali prisluhniti kulruri in kulturnim dogodkom." Tako nekako je končal svoj nagovor Bojan PustOtnik, predsednik Pl) Blagovica, peščici navzočih, ki se je zadnjo soboto v oktobru zbralo v kulturnem domu na ogledu razstave otroških risb na remo mednarodno leto gora.
Pl) Blagovica in mladinski odsek Pl) Blagovica sta tudi želela počastiti ta lepi mednarodni praznik in v ta namen pisno obvestila vse krajane Blagovice, da v soboto vabita na pohod na najvišji vrh v naši občini, to je Špilk (957 metrov). Žal se je proti vrhu odpravilo le šest planincev. Nejevoljo zaradi slabe udeležbe j i iti je zagotovo pregnala lepota jesenske pokrajine, blag veter jih je veselih in zadovoljnih obrazov prignal nazaj v dolino. Bolj žalostno je bilo to, da si krajani, razen redkih izjem, niso prišli ogledat risbic, ki so jih narisali otroci podružnične šole v Blagovici,  tluhfr mfr miihihijl mml
35. šahovska olimpijada na Bledu
Mladi šahisti na obisku
Včetrtek, 7. novembra, smo se člani šahovskega krožka udeležili 55. šahovske olimpijade na Bledu. V dogovoru z ravnateljico Zdenko Pengal je ogled organiziral mentor šahovskega krožka Jože Čokan, pomagal pa je tudi predsednik Šahovskega društva Črni graben Viktor Jemec.
17 učencev nas je veselih in v pričakovanju velikega dogodka prispelo pred dvorano, v kateri SO se nahajali največji mojstri kraljevske igre. Najprej smo se pred vhodom slikali.
Člani Šahovskega krožka OŠ Brdo z mentorjem Jožetom Cokunom in predsednikom Šahovskega društiw Viktorjem )emcem
Opazili smo ljudi različnih ras, ki so imeli okoli vraru obešene izkaznice, na katerih je pisalo novinar, igralec, kapetan ali sodnik. Varnostniki so nas na hitro pregledali in že smo bili v veliki dvorani. Povzpeli smo se na tribune za gledalce in pričeli iskati znana imena svetovnega šaha. Svetovnega prvaka Oarija Kasparova nismo opazili. Povedali so nam, da ta dan ne igra. Bili smo kar malo razočarani. Iskali smo naprej in našli Svetovno prvakinjo pri ženskah Kitajko Žu (len. Kar nekako drobna se nam je zdela, vendar z zelo razvito duhovno močjo. Pogled nam je zaplaval na moški tlel dvorane. Presenečeni smo opazili, tla igra na prvi deski pri moških za Madžarsko kar ženska, svetovna prvakinja Jutlit Polgar.
Zanimali so nas tudi domaČi igralci. Zelo daleč smo našli našo prvo moško ekipo, za katero so igrali velemojstri Aleksander Beljavski, Atlrian Mihaljčišin, Dražen Sermek in Duško Pavasovič v dvoboju z reprezentanco Finske. Na velikem platnu smo si ogledovali partijo našega Beljavskega na prvi deski, ki je igral zelo dobro. Uganjevali smo poteze in bili na koncu veseli, ko je s hudim pritiskom na kralja zmagal. Končni rezultat je bil 2:2, čeprav smo mislili, da ho vsaj 3:1 za naše. Poiskali smo rudi našo mlado žensko A - ekipo, za katero so igrale Jana Krivic, Darja Kapš in Ana Srebrnič. Igrale s z našo B - ekipo. Vitleli smo igralke v muslimanski noši in še v raznih drugih nošah, kar se nam je zdelo zelo zanimivo. Prav nam je prišel Vintlišarjev daljnogled, s katerim smo si pobliže Ogledovali videz svetovnih mojstric in mojstrov. Po nekajurnem ogledu smo se odpravili domov in se sporoma ustavili v leski (iorenjki, kjer smo si za malo denarja privoščili veliko čokolade,
Ogletl olimpijade nam je hil zelo všeč. Tega dogodka verjetno v našem nadaljnjem življenju v naši lepi Sloveniji ne bo več. Zadali smo si nalogo, da bomo pridno igrali in študirali šah, tla bi tudi mi kdaj prišli na kako šahovsko olimpijado,
Viktor Jemec
Rokoimjač šport 29
PCjD Trojane
Uspešna sektorska vaja
Vmesecu požarne varnosti, mesecu oktobru, je PGD Trojane pod vodstvom poveljnika Toneta Lavrača organiziralo sektorsko vajo, ki se je odvijala v soboto, 26. 10. 2002, od 16. ure dalje na gospodarskem poslopju - farmi puranov pri Marjanu Pestotniku v Javorjih.
("lani Prostovoljnega gasilskega društvo Trojane so />od vodstvom poveljnika Toneta Lavriča na gospodarskem poslopju Marjana Pestotniku v Javorjih nad Blagovico uspešno izvedli sehorsko vajo. Foto: Milenu Bradač
Na farmi puranov je iz neznanega razloga prišlo do požara, katerega lastnik ni mogel obvladali in nadzorovali. Ogenj se je hitro širil, zato je na pomoč poklical trojanske gasilce. Gasilci PGD Trojane so se na mesto požara odpravili z obema voziloma GV-V1 in GV1. Gost dim Z mesta požara je bil viden se daleč naokrog, zato je poveljnik PGD Trojane Tone Lavrač aktiviral vsa ostala gasilska društva V gasilski zvezi Lukovica. Prva skupina gasilcev PGD Trojane je izvedla hitri napad,
druga skupina pa je začela pripravljati črpanje vode iz potoka nasproti betonarne. PGD Blagovica je vozilo GVC 16/25 parkiralo nasproti larme in s prvim napadom izvedlo zunanji napati na objekt. Naloga drugega napada pa je bila varovanje sosednjega objekta. Druga ekipa gasilcev iz Blagovice se je vključila v verigo za PGD Trojane. PGD Krašnja se je prav rako vključila v verigo za PGD Blagovica. Naloga PGD Lukovica je bila, da z vodom prečka ovinek proti severu. PGD Prevoje je na goreči objekt izvedlo napad iz zahodne smeri. Gasilci PGD Prevoje so se pridružili verigi in vsi sodelujoči gasilci v verigi so izvedli napad na goreči objekt. Druga skupina prevojskih gasilcev se je priključila gasilcem PGD Blagovica in varovala sosednji objekt.
Poveljnik GZ Lukovica Blaž Judež je po koncu vaje podal nekaj informacij in ugotovitev, povezanih z vajo. Vaja je bila opravljena v sklatiti z navodili, gasilci pa so svoje naloge opravili pravilno in strokovno, kar pomeni, tla bi v primeru pravih požarov in nekaterih drugih naravnih nesreč lahko uspešno pomagali ljudem in reševali njihove objekte. Sicer pa bi bilo priporočljivo, da bi imeli gasilci več podobnih vaj, saj bi se s tem meti seboj bolje spoznali, predvsem pa hi spoznali kraje. To pa je v primeru požara zelo pomembno, saj se s poznavanjem terena lahko prihrani nekaj dragocenega časa. Več različnih sektorskih vaj širom po občini pa bi pripomoglo k še večji uigranosti in povezanosti, Saj brez vaje ni ne rezultatov ne končnega uspeha.       A Petra I llebec
Bojan Pustotnik (na sliki) je v imenu PD prosil učiteljice v šoli, s katerimi dobro sodelujejo, naj otroci pri likovni vzgoji narišejo gore in kaj njihove oči vidijo v gorah. Nekatere risbe otrok so nastale že na naravoslovnem taboru na (rojiški planini. Risbice blagoviških otrok od prvega do četrtega razreda so zelo lepe, s svojo mlatio domišljijo in barvami so prikazali lepoto gora in življenja na njih.
Generalntt skupščina OZN je letošnje leto razglasila za mednarodno leto gora, tla bi s tem povečala mednarodno zavest o pomenu naših gora, kaj za nas predstavljajo, kaj nam gore nudijo, kako zelo smo odvisni od njih in tla hi nas ozavestila, da bi se do njih obnašali odgovorno. Gore niso samo sive skalne gmote, morda nekatere malo bolj poraščene z gozdovi. So neizmerni vodni zbiralniki. Gorske kmetije pridelujejo hrano, ki je pridelana na naraven, zdrav način. (iore so gozd, ki daje les in hkrati preprečuje erozijo tal, gore so bile stoletja vir navdihov in ne čisto nazadnje: v gore gremo po mir, po sprostitev, občudovat njih lepoto.
Naj se zopet povrnem k PD Blagovica. Društvo je zares zelo aktivno, zaorali so že marsikatero ledino, zato Bojan, ne bodi preveč žalosten, saj veš, da je v naši krajevni skupnosti vsak prvi korak izjemno težak, da nas je težko spodbuditi, toda verjemi, naslednjič bo bolje.
<6 Milena Bradač
Poskrbimo za smučarsko opremo
Hladnejše vreme že napoveduje prihod starke zime. Mladi in malo manj mladi se bodo veseli zapodili dričat po bližnjih hribih. Potrebno bo kupiti novo opremo ali obnoviti staro. Zato proizvajalci opreme že sedaj o novostih obveščajo svoje kupce. Najprej pa pridejo na vrsto tisti, ki skrbijo, da je naša oprema popolnoma brezhibna. Tako so serviserji lahko prisluhnili predsravitvi novih smuči v Elanu. Po besedah Matjaža Sarabona ima ta letos eno izmeti boljših kolekcij. Predstavnik firme Marker Goran KantuŠer in Mitja Urh pa sta spregovorila o novostih blagovnih znamk, ki jih tržijo skupaj s smučmi. Se malte snega in zapeljali se bomo po strminah, da bo veselje. Le prej še poglejmo, kako je z našo opremo. djd
H U BAT HP COMM1
ei/A7;.i;oi;i;ui;Li;ti;icL:i;L KUULNEGAOUA
ožnost plačila na obroke
Dobeno 75,1234 Mengeš
Telefon: §1 / 723 09 OH www.fap-commeree.si
30
PISMA BRALCEV
Rokov
Prejeli smo
To ni več lovstvo - to je preprosto svinjarija!
Spur je prišel čas za ubijanje - pa ne samo na otoku Bali, kjer trenutno ubijajo turiste, temveč tudi v naši vasi, kjer ob večerih poka, da ri pade žlica i: rok! In kot že nekajkrat v zadnjih letih, smo tudi tokrat našli nekaj dni po pokanju v grapi truplo mladega srnjaka, ki ga je zadela krogla v kolke, tako da se je moral vleči samo s sprednjimi nogami po grapi navzgor, dokler ni v mukah poginil. Se nekaj dni kasneje pa je smrdel ves gozd po mrhovini in tam, kjer je bila rana, je kar gomazclo belih ličink. Vorle oči so še vedno kot v smrtni grozi strmele proti zadnjemu delu telesa...
Zadnje štiri hiše nase vasi polkrožno obdajajo lovsko strelišče - prežo, dvignjeno na koleh, v oddaljenosti le dobrih (SO inelrov ml hiš! Pritožili smo se že na Lovsko Zvezo Slovenije, ki pa niti ni smatrala za potrebno, da bi nam sploh odgovorila. Nato smo se pritožili rudi pri policiji v Domžalah in dobili odgovor, da "niso bile ugotovljene nobene nepravilnosti"! Vsi vaščani smo proti streljanju v vasi, kjer včasih dobesedno tudi letijo krogle okrog ušes - razen kmeta, ki je lastnik zemljišča, na katerem stoji preža. Molijo ga srne, ki da mu včasih uničujejo pridelek - ne vpraša pa se, ali ho lahko dal pohiti prav vse srne. Verjetno bi bilo bolj učinkovito in enostavno, če bi napeljal okrog njive žičko električnega pastirja, Sicer pa hodi pridno v cerkev, kjer posluša pridige o ljubezni in božjo zapoved: "Ne ubijaj!"
Kako naj se ubranimo vsi ostali vaščani, ki ne maramo pobijanja - Še najmanj pa v naši neposredni bližini? Na obronkih gozda nabiramo gobe, igrajo se otroci in sprehajajo se tudi drugi ljudje - očitno slabi strelci pa
DISKONT
ŠENTVID pri LUKOVICI;
Vabimo Vas, da obiščete trgovino Spino v Krašcah, v prvem nadstropju tekstilnega in otroškega oddelka.
Kjer imamo veliko izbiro otroških igrač, otroškega tekstila, moškega in ženskega spodnjega perila, kuhinjske posode, ročne ure,...
V času Miklavža Vam nudimo 5% POPUST pri plačilu z gotovino.
jih lahko pomotoma zudancjo, kar nit i niso tako redki primeri, Lovec, ki čepi na preži, se prav gotovo dolgočasi in ga razen lega tudi zebe, če si ni pri prijateljskemu kmetu poprej privoščil nekaj požirkov - s čemer hi se morda dalo razložiti rresočo roko in zamegljen pogled, saj ima na puški tudi nočni daljnogled, S katerim normalno ni' bi mogel zgrešili niti na dvesto metrov! Edino, kar bi v tem primeru bilo pozitivno, je to, tla bi potem verjetno bil celo policaj v slanju najti kakšno nepravilnost? Ali res ni zakonov, ki hi prepovedovali streljanje v neposredni bližini našel-ja?
Poglejmo še lovstvo nasploh in kakšni so ljudje, ki imajo licenco za ubijanje - kot neka inačica "agentov 00"? Komu je lahko ubijanje zabava? Pračlovek je ubijal za hrano, lovariš lilo, ali pa današnji iincnilncži ter takšni, ki bi to nuli bili, pa za zabavo in trofeje - saj po odrezani glavi na Steni se več ne pozna, če so morali pomagači žival za odstrel privezati na vrv. Starodavni lovci so ponavadi imeli s seboj tudi lovskega psa, ki je lahko izsledil ranjeno žival, če slrel ni prav zadel - pri nas pa očitno sedi osamljen in samozadosten lovec s tresočo roko...Kakšna hinavska oslarija so tudi pripovedi v medijih, češ da se z odstrelom regulira premočno razmnoževanje divjačine! Tudi človeštva je na Zemlji že zdavnaj i riknu preveč in po enaki logiki hi morali potem pobijati na primer Bosance,
Zide, bolnike za Ali )S-oni ali pa vse, ki imajo ploske noge, če so se ravno zamerili županu. Gestapovci so za trofejo obesili Žida za spolovilo na Strop, dokler ni od muk umrl - potem pa so se oh njemu Jionosno fotografirali. I )rugi so imeli samo svet ilnike iz človeške kože. V čem pa je razlika med takšnimi trofejami in odrezanimi živalskimi glavami? Nobene! To je preprosto izživljanje krvi žejnih sadislov. Pobijanje je najhujša oblika nasilja - pa naj ima se lako raliniraiic izgovore, ali pa naj bo celo uzakonjeno preko raznih legalnih "Zvez ubijalcev"!
Vsi razen enega v naši vasi zahtevamo odstranitev preže iz vasi ter prenehanje streljanja v neposredni bližini vasi - morda pa se ho v celi državi le našel kdo, ki nam ho pri tem lahko legalno pomagal? Ali pa ho spel enkrat zmagalo nasilje manjšine nad veČino???
Josa Medved, dipLing., Korpe 2, 1223 Blagovica
Sklenili smo nogometno sezono 2002
Zajetno in dokaj uspešno nogometno sezono je SD Zlato polje zaključilo na martinovo volilno nedeljo. Izredno lepo vreme je tokrat privabilo staro in mlado na tradicionalno nogometno tekmo STA RBJ SI: MI. AJ SI. Zlasti pri mladih je zaznati vse večji in obsežnejši razmah, vse več se jih vključuje v to zvrst Športne aktivnosti. Razveseljivo je tudi dejstvo, da starši vse pogosteje potrjujejo svojo oh zlalopoljskeni igrišču, lokr.it so se mladi enakovredno kosali s Starejšimi, kar potrjuje in zagotavlja, da
bodo v prihodnosti lahko nadomestili sedanjo dolgoletno že kar veteransko ekipo. Ob prijetnem druženju in z nogometnim amhi entom smo izkoristili enega najlepših jesenskih popoldnevov. Vremenske razmere pa nas počasi usmerjajo v zimsko rekreacijo, ki ho potekala v R.CU v Lukovici. Naj zaključim z ugotovitvijo, da ima nogomet v Zlatem polju še veliko prihodnost, kar je tudi naša želja.
A Tone I lahjanič
OD VSEPOVSOD 31
Srečanje pri frančiškanih na Iromostovju
Ves dan, vso noč ■ angeli
Vsakoletnega srečanja  pri frančiškanih na Tromostovju pod geslom Podaj MI Roko se že nekaj let udeležuje tudi otroški zhor župnije Brdo.
Tudi IctOS je bilo tako. V množici nastopajočih je naš zhorček naključnim mimoidočim ter ostalim udeležencem koncerta zapel pod vodstvom Petre Avhelj pesmi iz svojega bogatega programa, jih pojejo pri rednem
bogoslužju. Tako sta zazveneli pesmi: Ce letal
hi kot ptica po nebu in Ves dan, vso noč -angeli. Zborovsko petji' uua na Brdu in v
okolici dolgo tradicijo, saj je veliko članov sedanjih zborov prišlo iz cerkvenih. Prične se ravno pri njih, zato je navdušen aplavz vsekakor priznanje pravilnemu pristopu k delu z najmlajšimi. Poleg nas pa SO nastopili se ostali zbori iz okolice Ljubljane. Geslo Podaj MI Roko pa že v naslovu nosi namen srečanja, le prebrati ga je treba pravilno. Srečanje poteka vsako leto v več krajih po Sloveniji ob obletnici molitve za MIR, ki jo
je imel papež v Assisiju.
A in foto djd
MPoA/MI Rok
Mladi nastopajo za mir.
Darja Kokalj in njeni zadnji uspehi
Najhitrejša policistka v Sloveniji
Tokrat novice o uspehih prihajajo iz tople Grčije, kjer Darja Kokalj uspešno zastopa barve slovenske policije na odprtem evropskem prvenstvu v maratonu. Tam je kot edina predstavnica slovenske policije nastopala v posebnem razredu, kjer tekmujejo samo policisti.
Kljub temu, da je imela proga 25 km vzponov v vročini in vetru je osvojila deseto mesto s časom J.31.58. Pred odhodom v Grčijo je na teku Weissensee v Avstriji zmagala oh udeležbi tekmovalcev iz petih držav, prav tako tudi na teku Klopeiner Sce V Avstriji.
Dom;! je nastopila na maratonu od Celja do Logarske doline, kjer je zasedla 1. mesto na razdalji Ljubno-Logarska dolina (25 km). Zmagala je tudi na slovenskem alpskem maratonu na Jezerskem na 10 km. Nekaj odličij pa so jj prinesle 1. policijske igre v
Gotenici, kjer je s prvim mestom dokazala že
tretjič, da je trenutno najhitrejša policistka v Sloveniji. Ne smemo pozabiti še Teka za krof, ki ga organizira njen matični klub, ter Baragovega duatlona v Moravčah, kjer je bila edina ženska tekmovalka.
Načrti za prihodnjo sezono bodo prilagojeni razumevanju nadrejenih v službi, drugače pa namerava Z novim trenerjem doseči dobre rezultate tako doma kakor v tujini.
rt djd
Nastopati pod slovensko zastavo je tast
Le tleti), skrh, ljubezen m trpljenje izpolnilo tvoje je življenji'. Pošle so ti moči in Za\nki trudne si uči. Pa čelnuv spokojno spiš, Z nami kakor prej živil.
ZAHVALA
V 92. letu starosti nas je zapustila mama, babica, prababica in teta Ana Hribar, k ijena P< igačar, po domače Andrajovčeva mama i: Trnjave 11 pri Lukovici.
Ob boleči izgubi naše drage mame se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečena SOŽalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Iskrena hvala gospodu župniku Antonu Potokarju za lepo opravljen pogreb, pevcem za zapete pesmi. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Z bolečino v srcu smo se poslovili od naše drage mame, babice in prababice
VALENTINE ČOKAN
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in KO ZB NOV Lukovica, ki ste nam ustno in pisno izrazili besede sožalja, podarili prelepo cvetje in sveče tet jo pospremili
na njeni zadnji poti. Zahvala tudi gospodu župniku za lep obred, pevcem za zapete poslovilne pesmi in trobentaču za zaigrano tišino.
Vsi njeni
32 zadnja stran
GOSTINSKO PODJETJE
Restavracija Lukovih
na bencinskem servisu OMV Istraben/a v Lukovici
odprto vsak dan od 05.00 do 23.00 ure tel.: 01/7236 846