FINKOVA MAMA SE NE DA
Pred 5 leti se je v Zalogu na-selila (pri hčerki) Antonija Fink, ki sc je rodila 15. januarja 1883 v Sostrem in je trenutno med najstarcjšimi  prebivalci   Zaloga.
Ker je 90 lct že kar lep jubilej, sem jo zaprosila, da za bralce Naše skupnosti pove kaj o sebi. V krajšem razgovoru mi je ob
tem, ko je pazila na vnuke, ne-koliko presenečeno pripo-vedovala:
,,Človek, ki živi 90 let, mar-sikaj iz življenja pozabi. Moje življenje, posebno v mladosti, je bilo trdo. V naši družini nas je bilo 12 otrok; temu primernoje bilo tudi naše socialno stanje. Od vseh otiok živi na Fužinah le še sestra, stara 84 let.
Kljub temu, da takrat šola še ni bila obvezna, sem končala 4 razrede osnovne šole ter se na-učila brati in pisati. Z branjem si & sedaj kiajšam čas.
Do leta 1922, ko sem se omo-žila, sem gospodinjila doma, ker je biia mati dalj časa bolehna. V službo nisem nikoli hodila, ker sem primožila 4 otroke, 2 pa sta se rodila še kasneje. Mož je delal v Papirnici Vevče, ki nam je tudi oskibela dvosobno stanovanje, s katerim smo bili takrat zado-voljni, kljub temu, da je bilo za 8 ljudi premalo prostora.
Da smo se kolikor toliko lah-ko preživljali, smo najeli tudi ne-kaj zemlje. Polcg 6 otrok in ob-delovanja zemlje sem morala trdo delati od jutra do večera.
Če samo pomislim, kako smo včasih prali pozimi...!
Sedaj že peto leto živim pri hčerki, kjer mi ničesar ne manjka; le zdravja. Težko ho-dim, ker sem polna revme in drugjh bolezni, ki se z leti skop-ljejo na stare ljudi. K zdrav-nikom ne hodim, ker jim kaj pri-da ne zaupam. Mislim si: kadar umreš, pač umreš!
Ponoči večkrat ne morem zaspati vse tja do zgodnjih jutra-njih ur. Takrat piemišljujem vse mogoče, veliko tudi o otrocih, ki me večkrat obišfiejo. Ker ne morem hoditi, me zet včasih za-pelje do sestre na Fužine, da malo poklepetava.'
Finkova mama pri 90 letih ne govori preveč, pa tudi piemalo ne! Govori toliko, kolikor je po-trebno in vedno zadene bistvo. Takšno jo je napravilo življenje, ki ji ni prizanašaJo, dokler niso ziasli otroci, ki ji skušajo vsaj delno povniiti, kar je storila zanje. Pridiužimo se želji Fin-kove mame, da bi se ji zdravje izboljšaio, dodamo naj pa še no - da bi čimdlje ostala srečna in zadovoljna raed svojci in nami, Založani!