SKUPSClNA OBČINE UUBUANA-ŠIŠKA Izvršni svet
INFORMACIJA
o sanaciii stanovanjskih objektov v soseski SS10 — Draveljska gmajna
I. UVOO
Na osnovi zaključkov skupščine in upoštevajoč pobudo krajanov prizadete soseske v Dravljah, kjer še vedno poteka sanacija sta-novanjskih objektov, je delegatska skupščina občine Ljubljana-Šiška uvrstila v svoj program dela obravnavo tudi te problematike, še posebej z vidika realizacije sprejetih sklepov na skupnem za-sedanju 24.10.1979. Tedaj so bili sprejeti naslednji
sklepi:
1.  Sanacijo je potrebno intenzivneje nadaljevati tako, da bodo v celoti odpravljene vse napake, ki so nastale zaradi odslopanja izvedbe od potrjene projektne dokumentacije ter ugotovljenih na-pak glavnega projekta.
2.  Standard-invest kot delovna organizacija, ki je vodila inženi-ring za izgradnjo omenjenih objektov, je zadolžen za dogovarjanje in izvajanje organizacije sanacije, pri tem pa mora pospešiti aktiv-
nost na sanacijskih delih in odgovarjanju za dodatne rešitve, v kolikor bodo te potrebne.
3.  Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ljubljana-Šiška se priporoča, da prevzame vse aktivnosti za dokončno rešitev sanacije objektov v Draveljski gmajni. Prav tako naj v skladu svojih obveznosti in pristojnosti zagotovi tudi finančna sredstva za do-govorjeno sanacijo ter pravno zaščito družbenega premoženja, s katerim upravlja.
4.  Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška mora nuditi vsestransko pomoč v okvinj svojih pristojnosti in zasledovati izva-janje sanacije v smislu zgoraj navedenih sklepov, ter o svojih ugo-tovitvah poročati skupščini občine.
5.  Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška mora obvestiti izvršne svete občin, na katerih območju so sedeži izvajalcev, o problematiki in poteku oziroma izvajanju sanacijskih del v 3A in 3 B v Draveljski gmajni ter o odnosih, ki jih imajo izvajalci do od-prave pomanjkljivosti oziroma sanacije.
V  obdobju od leta 1976 do 1979 sta delegatska skupščina in izvršni svet posredovala najširši javnosti dovolj obšimih informa-cij o vzrokih in nastajanju potreb po sanaciji, ki jo je vodila po-sebna sanacijska komisija (imenovana 28.12.1977 na 38. skup-nem zasedanju skupščine občine Ljubljana-Šiška). Komisija je imela nalogo, da poišče najustreznejše rešitve za izvedbo sana-cije ter izdela sanacijski projekt skupno s projektivnimi biroji orga-nizacij udeleženk izgradnje soseske. Pri izvajanju sanacije so sodelovali izvajalci izgradnje celotne soseske SGP Gradbinec Kranj, Obnova Ljubljana, SGP Hrastnik, Standard-invest — sedaj ZIL, ki je izvajal inženiring in nadzor, Zavod za raziskavo materi-ala in konstrukcij Ljubljana, ki je opravljal razne ateste materialov, FAGG pod vodstvom prof. Vesela, ki je v letih 1976—1977 9 svojo strokovno ekipo izvajal meritve in izdelal ekspertizo, s katero je nakazal rešitve za izvedbo sanacije. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-šiška je vodila vse aktivnosti v zvezi z dokončno izvedbo sanacije in zagotavljanjem potrebnih finančnih sredstev.
V mesecu decembru 1977 so udeleženci pri izgradnji soseske Draveljska gmajna SGP Gradbinec Kranj, SGP Hrastnik, GIP Obnova Ljubljana, SGP Pionir Novo mesto, Standard-invest Ljub-Ijana, Biro 71 Domžale in ZRMK Ljubljana pripravili samoupravni sporazum o sanaciji stanovanjskih objekiov v soseski ŠS10 faza 3A in 3B Draveljska gmajna, h kateremu so pristopile vse ude-teženke, razen Biro 71 Domžale in ZRMK Ljubljana, ker sta smat-trali, da nista operativno sodelovali pri izgradnji soseske.
S tem sporazumom so se udeleženke zavezale izvesti sana-cijo na posameznih objektih faze 3A in 3B:
1.  oddvojitev balkonskih plošč od strešne plošče nad IV. nad-stropjem in od stropne plošče nad III. nadstropjem;
2.  dodatno toplotno izolacijo strešne plošče in vencev;
3.  prerezanje plošč na mestih, kjer se bloki lomijo v posamezna krila ter izvedbo diletacij na teh mestih;
4.  saniranje fasad;
5. zapolnitev razpokanih vertikalnih stikov med zidaki (in v vo-galih), kt so nastale predvsem zaradi zasukov posameznih kril blokov;
6.  saniranje notranjih ometov vzdolž razpok.
Podpisniki sporazuma so se sporazumeli, da bodo prevzeli nase vse stroške za dela in storitve, ki jih bodo opravljali sami v času izvedbe sanacije, razen za tista dela, s katerimi bodo pri-dobila stanovanja večjo vrednost glede na potrjene projekte, po katerih so objekti zgrajeni (toplotna izolacija fasade in strehe). Končno razdelitev stroškov pa naj bi opravili po posebnem razde-lilniku glede na odgovomost posameznih izvajalcev izgradnje celotne soseske.
Stanovalci v tej soseski še danes krivijo izvajalce del za neso-lidno izgradnjo stanovanjskih zgradb, nekatere delovne organi-zacije, ki so v letu 1977 pristopile k usmerjeni stanovanjski izgrad-nji, pa so sprožile spor pri temeljnem sodišču Ljubljana in hkrati posredovale zadevo tudi javnemu tožilstvu. Ocenile so, da so podani vsi pogoji kaznivega dejanja v zvezi z nestrokovno in malomarno izgradnjo stavb, ki so v nasprotju s predpisi in teh-ničnimi normami ter življenjsko revami za Ijudi.
Krivda se je »valila« od izvajalcev na projektante, od projektari-tov na Standard-invest, ki je vodil organizacijo in nadzor, ti so nadalje krivili ZRMK. Izvajalci so trdili, da so delali z materiali, ki jih je ZRMK sam testiral. Skratka, bil je sklenjen krog obtoževanj brez končne rešitve.
Tudi pristojno samoupravno sodišče, ki razrešuje to zadevo, še do danes ni odločab o sporu. Temeljno sodišče v Ljubljani pa je družbene dejavnike v občini obvestilo, da je kazenski posto-pek še vedno v teku v zvezi z raziskovanjem pravilnega temelje-nja blokov v soseski Draveljska gmajna.
Delegatska skupščina z njenim izvršnim svetom je pri tem imela izredno nehvaležno nalogo. Morala se je spopasti s to-vrstno problematiko, ki je dobila svoje obeležje širom slovenskega pro-
stora. Vendar s skupnimi napori, tudi s strani udeležencev izgrad-nje omenjene soseske in vsemi družbenopolitičnimi subjekti občine in mesta, je bila pričeta poskusna sanacija bloka C-2 v okviru finančnih možnosti v drugi polovici leta 1979. S to sanacijo naj bi bila ugotovljena njena tehnična uspešnost oziroma ekonomska upravičenost, ki naj bi pogojevala nadaljnjo sanacijo pri ostalih objektih v tej soseski.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Šiška je že meseca junija 1979 stanovalcem blokov, ki so bili predvideni za sanacijo, priznala znižanje stanarin za 50% od nadaljnjih zvišanj stanarin, veljavnih 1.8.1977. leta, do zaključitve sanacije stanovanjskega objekta (sklep 10 samoupravne stanovanjske skupnosti 20.6.1979).
Na ta način je bila dana solidamostna pomoč vsem stanovalcem, ki so bili prizadeti glede nekvalitetno zgrajenih objektov. To hkrati vpliva na osiromašenje družbenega stanovanjskega fonda.
II. URESNIČEVANJE STALIŠČ SKUPŠČINE
a)  Sanacija objekta C-2 — kot poskusna sanacija
Na osnovi dogovorjenih odločitev v delegatski skupščini in teh-nične dokumentacije, ki jo je izdelal Biro 71, so bila v času od no-vembra 1979 do aprila 1981 izvedena sanacijska dela na objektu C-2 kot poizkusna. Izvedena je bila toplotna izolacijska obloga celotne fasade in strešnih veocev, seizmičnih dilatacij med lame-lami, odvojitev armiranobetonških balkonov od objekta v zgomjih dveh etažah ter sanacija razpok v zidovih.
Izvajalec sanacijskih del SGP Gradbinec Kranj je povrnil stano-valcem tudi stroške za obnovitev opleska prostorov, kjer je bila izvršena sanacija. Skupni stroški sanacijskega posega so znašali ca. 11.103 tisoč din. K tem stroškom sanacije je prispevala Samo-upravna stanovanjska skupnost Ljubljana-Šiška iz sredstev amor-tizacije, prenove in najetega kredita pri Ljubljanski banki Ljubljana v višini 8.211 tisoč din, Gradbinec Kranj v višini 2.320 tisoč din, Standard-invest pa 571 tisoč din. Prispevka nista poravnali Biro 71 Domžale v višini 1.773 tisoč din in ZRMK v višini 240 tisoč din. Zanju je začasno založila finančna sredstva Samoupravna stano-vanjska skupnost Ljubljana-šiška. Poračun teh obveznosti do danes še ni opravljen.
Pri dosedanjem izvajanju sanacijskih del na objektu C-2 je bilo ugotovljeno naslednje:
— Prva faza sanacije objekta C-2 je zaključena, pri čemer ob-sega sanacijo nosilne konstrukcije in izvedbo toplotne izolacijske obloge fasade (objekt se je umiril). Sanirani so tisti vplivni ele-menti, zaradi katerih je v pretežni meri prišlo do poškodb.
Zaradi izvedene toplotne izolacijske obloge fasade se ugotavlja v času kurilne sezone prihranek pri porabi energije ca. 10%, kar je poleg zboljšanih bivalnih pogojev tudi dodatni pozitivni učinek sanacije. Hišni svet bo izvršil še posebno analizo in primerjavo porabljene energije v preteklih letih ter ugotovil učinke prihrankov.
Ugotavljamo, da so izvedena poskusna sanacijska dela na ob-jektu C-2 (Plešičeva ulica 4—10) dosegla pozitivne rezultate ter da se na pridobljenih izkušnjah in preizkusenih tehničnih rešitvah nadaljuje sanacija tudi na ostalih stanovanjskih objektih v Dravelj-ski gmajni. Strokovno oceno o izvršenih delih na objektu C-2 pri-čakuje sanacijska komisija še od FAGG in ZRMK Ljubljana.
Nadaljnja sanacija objekta C-2 je predvidena po naslednjih fazah:
— Druga faza sanacije naj bi obsegala prenovo hidroizolacije ravne stiehe ter izvedbo dodatne topbtne izolacije strešne plošče.
— Kot tretjo fazo sanacije se predvideva ureditev hišnih kanali-zacijskih priključkov ter odpravo napak v stanovanjih (keramične obloge, cevne instalacije ipd.). Izvajalec SGP Gradbinec bo od-pravil tudi pomanjkljivosti izvršenih del, ki so bile na tera objektu komisijsko ugotovljene dne 21.5.1982 s strani predstavnikov izvajalca, ZIL, FAGG, krajevne skupnosti in hišnega sveta ter pripravil konkreten terminski plan izvajanja del po posameznih fazah. Odpravil bo tudi vse napake in pomanjkljivosti, ki so bile podane kot reklamacije na kvaliteto in količino v garancijski dobi, v kolikor se le-te ne nanašajo na dela, ki so vključena v sanacijo.
b)  Nadaljevanje sanacijskih del
Po predlogu Krajevne skupnosti Bratov Babnik se v program sanacije objektov faze 3A in 3B Draveijske gmajne vključujejo tudi OH bloki v ulici Franca Mlakarja (izvajalca SGP Sava in Hrast-nik). Za sanacijski poseg na teh blokih bo potrebno utrditi še tehnične osnove.
Torej nadaljnja sanacija v Draveljski gmajni naj bi potekala po naslednji prbriteti izvedbe: blok A2 — izvajalec SGP Gradbinec Kranj blok B2 — izvajalec SGP Obnova Ljubljana blok E — izvajalec SGP Hrastnik.
S prvo bi začeli že v mesecu maju 1983, za katero je izvajalec del Gradbinec Kranj že ponudil oceno stroškov. Le-ti znašajo skupno 24 milijonov dinarjev in vključujejo dela toplotne izolacije in hidroizolacije strehe ter kanalizacijo bloka C 2 (tretja faza).
Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana-Šiška si bo prizadevala, da bo pravočasno preskrbela potrebna finančna sredstva (za izvedbo toplotne izolacije fasade in obnovo strehe), za ostala dela pa bo izvajalec de! zagotovil iastna sredstva.
Izdelana je tudi ocena sanacije blokov B-2 in E. Skupni stroški znašajo 45 milijonov dinarjev po današnjih veljavnih cenah, sred-stva pa še niso definirana. Zato bo potrebno pri izvajanju nadaljnje sanacije upoštevati dinamiko izvajanja del z dejanskimi finančnimi možnostmi. Za uspešno sanacijo bo potrebno zbrati vso tehnično dokumentacijo, ki se je pokazaia kot pozitivna pri izvedbi sanacije na objektu C-2. Izvajalci del bodo morali zagotoviti potrebna fi-nančna sredstva v svojih planih in hkrali poskrbeti za pravočasni priliv sredstev. Nosilci obveznosti sanacije morajo biti tudi delovne organizacije, ki so pravne naslednice izvajalk izgradnje Draveljske gmajne, ki so se v preteklem obdobju reorganizirale (stroške sana-cije na objektu C-2 so doslej prevzele !e SGP Gradbinec, Standard-invest (sedaj ZIL) in Samoupravna stanovanjska skupnost Ljub-Ijana-šiška; drugi udeleženci gradnje Draveljske gmajne stroškov sanacije niso poravnali).
Dela na sanaciji objektov naj bi izvajale strokovne ekipe, ki so si že pridobile izkušnje pri izvedbi poskusne sanacije objekta C-2. Na ta način bo dosežena naustreznejša kvaliteta in racionalnost.
V okviru organiziranja pripravljalnih del (izdelavo tehnične do-kumentacije, strokovne ocene materialov, izvedbe ipd.) in pri sami izvedbi del sanacije je potrebno zagotoviti sodelovanje vseh ude-leženk izgradnje Draveljske gmajne, tudi Biro 71 Domžale in ZRMK Ljubljana, čeprav k sporazumu o sanaciji stanovanjskih objektov v soseski ŠS10 — faza 3 A in 3 B — Draveljska gmajna nista pristopili. Za vse je potrebno zahtevati odgovornost, ki se veže na izvrševanje del, do Ijudi in najširše družbenopolitične skupnosti.
III. UGOTOVITVE — STALIŠČA IZVRŠNEGA SVETA
1.  Izvršni svet ugotavlja, da so sklepi. sprejeti na skupnem za-sedanju skupščine občine Ljubljana-Šiška dne 24.10.1979, le delno realizirani:
— Standard-invest (sedaj ZIL) je v tem času izvedel le poskusno sanacijo v bloku C-2, faza 3 B — Draveljska gmajna v okviru fi-nančnih možnosti. Sanacijska komisija se je sestala šele 28. marca 1983, kjer je skupno z izvajalci del celotne soseske, predstavniki FAGG, Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana-Šiška, predstavniki Krajevne skupnosti Bratov Babnik ocenila uspešnost izvršene sanacije na bloku C-2 ter sprejela akcijski program nadaljnje sanacije na ostalih objektih v soseski ŠS10 — Draveljska gmajna.
— Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Šiška je v tem obdobju skupno z izvajalci del soseske Draveljska gmajna (Gradbinec Kranj, Standard-invest) zagotovila potrebna finančna sredstva za sanacijo bloka C-2 faza 3 B ter spremljala izvajanje del celotne sanacije.
—  Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška je pri izvedbi sanacije nudil udeleženkam izgradnje soseske vso potrebno po-moč v okviru svojih pristojnosti. Za zadnji sklep skupščine je izvršni svet v prejšnjem mandatu smatral, da posebno obveščanje izvršnih svetov, kjer imajo izvajalci gradnje in sanacije soseske Draveljska gmajna sedeže ni potrebno, ker je bila s to problematiko obve-ščena najširša javnost preko vseh sredstev javnega obveščanja.
2.  Izvršni  svet  ugotavlja  neodgovomo  ravnanje  udeleženk samoupravnega sporazuma o sanaciji stanovanjskih objektov v soseski ŠS10 — fazi 3A in 3B — Draveljska gmajna, ker nedo-sledno izvajajo sprejeta določila glede obveznosti in odgovornosti za dokončanje sanacije v Draveljskl gmajni. Še posebej je po-trebno proučiti odgovomost Biroja 71 in ZRMK, ki sicer nista podpisnika samoupravnega sporazuma o sanaciji, sodišče zdru-ženega dela in javno tožilstvo pa še ni izreklo sodbe, vendar sta le prispevala svoj delež k sedanjemu stanju.
3.  Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Šiška mora zagotoviti potrebna finančna sredstva za del sanacije, ki jo financira iz svojih sredstev s svojim letnim in dolgoročnim pro-gramom. Enaka obveza velja tudi za ostale udeleženke izvedbe sanacije v Draveljski gmajni skladno s samoupravnim sporazu-mom o sanaciji stanovanjskih objektov v soseski ŠS10 — Dravelj-ska gmajna.
4.  SGP Gradbinec Kranj naj pripravi terminski plan izvedbe sanacije bbka A-2 v letu 1983, ki ne sme biti daljši kot 6 mesecev od predvidenega roka pričetka sanacije.
5.  Izvršni svet zadolžuje sanacijsko komisijo, da poskrbi za vsa pripravljalna dela glede pridobitve tehnične dokumentacije in
finančnih možnosti za izvedbo sanacije blokov B 2 in E v fazi 3 B in ostalih objektovv fazi 3A.
6.  Za sanacijski poseg na OH blokih v ulici Franca Mlakarja mora sanacijska komisija predhodno pridobiti vse tehnične osnove za izvedbo sanacije.
7.  Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Šiška naj zagotovi strokovni nadzor nad izvajanjem sanacije. Stroške le-te naj porazdeli skladno s 6. členom samoupravnega sporazuma o sanaciji stanovanjskih objektov v soseski ŠS10 — fazi 3A in 3 B — Draveljska gmajna.
8.  Izvršni svet poziva Temeljno sodišče v Ljubljani in javno tožilstvo, da pospeši razreševanje zadev, ki so pri njih v postopku v zvezi z izgradnjo soseske Draveljska gmajna, fazi  3 A in 3 B.
9.  Izvršni svet predlaga Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ljubljana-Siška, da preveri strukturo sanacijske komisije ter po potrebi predlaga izvršnemu svetu nove člane v imenovanje.
Izvr&ni svet