(
habljenci, grešniki, èe jim polju-
biš usta … Vsi ti, èe jim poljubiš
usta, postanejo Kristus, Odreše-
nik.” Moène besede. Tako moè-
ne, da odlo`iš knjigo, ki jo be-
reš in ostaneš nekaj èasa brez
besed, brez diha; ganjen, ker
èutiš, da se te je Gospod dotak-
nil z isto moèjo kot se je v svo-
jem duhu dotaknil pisatelja, ki
je “znano temo”, zapisal na èi-
sto nov, neklišejski naèin.
Popolnoma neklišejski je pi-
satelj tudi v odnosu Sv. Franèiš-
ka in sv. Klare, ko razlaga skriv-
nosti, ki so se dogajale med dve-
ma velikima duhovoma. Duho-
voma, ki sta šla skozi boje èez
telesnost, da bi dosegla tako sta-
nje duha, v katerem bosta re-
snièno zdru`ena v Njem, ki edi-
ni osvobaja. Eros in Agape. Du-
ši, ki sta sposobni komunicirati
tudi onkraj besed. Dopolnjevala
sta se kot oboka mavrice. Kla-
ra, potem ko jo Franèišek obleèe
v raševino in ko ji odstri`e lase,
vstopi v vrsto Franèiškovih bra-
tov in ustanovi svoj red. Med-
tem ko ga ona ni nikoli razoèa-
rala, ga bratje, katerih število je
naglo narašèalo, velikokrat ra-
zoèarajo; upirajo se in odmikajo
od prvotnih poti. Franèišek je
ranjen. Ranjen v duši in na te-
lesu. Njegova molitev je še bolj
goreèa: “Sveta milostljiva gospa
Ljubezen, najstarejša Gospodova
hèi, k tebi vzdigujem roke, usli-
ši me! Razširi naša srca, da bodo
zaobjela vse ljudi, dobre in hudob-
ne; da bodo zaobjela vse `ivali,
divje in krotke, vsa drevesa, rodo-
vitna in neplodna, vse kamnine,
reke in morja. Vsi smo bratje, vsi
otroci istega oèeta in vsi romamo
po isti cesti nazaj domov, vsi se
vraèamo v hišo svojega Oèeta.”
Za temi besedami je mo`-
no zaslutiti vso velièino duha,
ki jih je izgovoril, vso subtilnost
in predanost. Isto in še veèjo
predanost sreèamo, ko premaga
smrt, ko ji reèe: sestra smrt, ki
ji nihèe `iv ne uide. Bolj ko nje-
gova luè ugaša, veè hvale poje
Gospodu. “Hvaljen, moj Gos-
pod v sestri Luni in zvezdah, v
bratu Vetru in zraku, v naši se-
stri Vodi, v našem bratu Ognju,
v naši sestri in materi Zemlji “…
Umira s Kristusom, ves pre-
boden z njegovimi ranami. Ves
njegov. Z Njim tudi vstaja. Pre-
den umre, izpove še zadnjo mo-
drost, ki bi jo sv. Pavel gotovo
imenoval norost kri`a: “Kdor ̀ ivi
z volkovi, mora biti volk, ne pa jag-
nje. To si rekel, bratec Leon, to go-
vorijo vsi razumni ljudje. Toda
meni je Bog pustil neko norost,
novo norost, pa pravim: “Kdor ̀ ivi
z volkovi, naj bo jagnje, ki ga po-
jedo! Kako se imenuje tisto nesmrt-
no, ki biva v naši notranjosti?”
“Duša.”
“Te, bratec Leon, ni moè po-
`reti.”
Bralec romana pa na kon-
cu svoje bralske izkušnje z ve-
seljem dodaja: “Duha tega ro-
mana, potem ko si ga enkrat
prebral, ni moè ugasiti. Njego-
va izpovednost je silna in sto-
pa tja onkraj; daleè v brezèas-
je in brezpostorje. Spregovori
nam tja, kamor nam spregovori
vsa velika literatura: na srce.
 *-
%


?8&
1
&
A
&
-

8	*5	4+!@



“Èe pustiš doma svojega do-
jenèka, in ko prideš sem, dojiš
enega tujega, mu daješ svoje mle-
ko, svojo kri, svoje `ivljenje, in
traja to dve leti, tudi veè, in si
mu potem še varuška nekaj let,
in ko se po petih letih vrneš do-
mov, te tvoj lastni otrok ne pozna
in ti njega tudi ne. Gledata se kot
tujca …”
Kdo so bile Aleksandrinke?
Fenomen “šandrink” je dobro
znan na Primorskem, predvsem
na Goriškem. S svojo študijo pa
ga je pred leti tudi širši slovenski
javnosti temeljito predstavila
Dorica Makuc; zbrala je prièe-
vanja še ̀ iveèih Aleksandrink in
pregledala dokumentacijo re-
dovne skupnosti šolskih sester,
ki so v Aleksandriji in Kairu
moralno in praktièno skrbele za
slovenske `ene in dekleta. Alek-
sandrinke so bile preproste
kmeèke `enske, ki so zaèele v
naglo razvijajoèi se Egipt odha-
jati v sredini 19. stoletja. V tu-
jini so slu`ile kot “višje slu`ki-
nje”, dojilje, vzgojiteljice, soba-
rice in so bile med bogatimi an-
gleškimi, francoskimi in arab-
skimi dru`inami zelo iskane.
Poznali so jih pod imeni “les
Goriciennes, les Slovenes.” Svo-
jim dru`inam so pošiljale te`ko
prislu`eni denar, v najbolj `a-
lostnih primerih pa se nekate-
re, potem ko niso mogle veè slu-

" #
%


`iti, niso imele kam vrniti. Za
številne so na stara leta skrbeli
celo njihovi bivši varovanci.
Tomšièev roman o `ivljenju
Aleksandrink je pretresljiva
zgodba treh `ensk, Merice, Ane
in Vande, ki zapustijo znano
kmeèko `ivljenje in odidejo na
tuje, v neznano Afriko, v Egipt.
Najbolj izdelan je lik Merice,
mlade matere, ki odhaja v
Egipt za dojiljo. Zgodbam treh
glavnih junakinj se pridru`u-
jejo zgodbe Aleksandrink, ki
jih glavne junakinje sreèujejo
v novem svetu. Roman o Alek-
sandrinkah je tudi plod teme-
ljitega študija ohranjenih doku-
mentov in ustnih virov. Tako so
vse opisane zgodbe so na nek
naèin resniène, èeprav nam pi-
satelj zagotavlja, da je vsaka po-
dobnost z resniènimi osebami
le plod nakljuèja. Pisatelj slika
njihovo trpljenje ob odhodu,
bivanju v tujini in potem spet
vraèanju domov, z nenavadno
obèutljivostjo in darom za v`iv-
ljanje v èlovekovo dušo.
Vraèanje Aleksandrink ni
povezano le s fizièno potjo do-
mov. Doma se morajo številne
spopasti s predsodki, ki so se
medtem nabrali v glavah njiho-
vih najbli`jih. Omenjeni prob-
lem obravnava `e France Bevk
v `erjavih: “… O njih (o Alek-
sandrinkah) so se širile najraz-
liènejše govorice. Šepetajoèe, ob-
èudujoèe, obrekujoèe. Nihèe ni
vedel o njih kaj natanènega. Le
eno je bilo jasno: prislu`ile so si
denarja. To je vse opravièilo, za-
grnilo s plašèem prizanesljivosti
in pozabljenja …” Nekatere
Tomšièeve Aleksandrinke osta-
nejo za vedno razpete med dva
povsem razlièna svetova.
Tomšièeve junakinje so, tudi
v njegovem zgodnejšem romanu
Šavrinke, v bitki s te`kim `iv-
ljenjem, zmagovalke. Dan za
dnem z vztrajnim, `e skoraj ne-
logiènim `ivljenskim optimiz-
mom ohranjajo, kar se ohraniti
mora. Lahko bi postale `rtve,
toda èeprav so na videz povsem
nemoène, so notranje neomajne.
Med `enskami, ki jih povezujejo
skupne usode, se spleta nevidna
solidarnost. “Èlovek je res kot
`ival. Še dosti veè kot `ival. Kaj
vse prenese èlovek, kaj vse …”
Tomšièeve `enske smejo to`iti, saj
vedo, da je to njihova edina to-
la`ba, ki jim daje moè, da osta-
jajo ohranjevalke `ivljenja …
$ 5-+