Vid Vidov:
Škrjanček.
,,Oj, škrjanček, oj, škrjanček, tam nad njivico zorano? l(ot pijanček, kot pijanček kolovratiš nad poljano.*'
pa le poje, pa \e poje pcsem o pomladnem cvelu, vedno svojc, yedno syoj« goni o vessltm svelu.
Ves zamaknjen v solnčne žarke, k ajim hiti po dolgi zimi, pa spe! pada dol med jarke, kol da mu je žal za njimi.