W. -PT
aiclcrvsiii
glasilo
leto III. št. 1-2
delovne skupnosti tekstine
ajdovščina, 10. februarja 1969
Proti lastnim željam?
Bodi tokrat uvodnim razmišljanjem posvečeno več prostora, naj sežejo v samo jedro naših najtežjih problemov in dilem, če smo jih res pripravljeni končno začeti reševati in razrešiti.
Pravimo, da smo jih in v zadnjih letih smo to tudi poskusili, toda na poti do toliko zaželenega cilja je — zdi se — toliko stare navlake, da je en. pljusk ne more odplakniti, kaj več kot občasnih ploh (besed) pa nismo zmogli. Vse preveč je tako ostajalo že utečene lagodnosti, brezbrižnosti in neodgovornosti vse prevelikega števila ljudi, ob katerem so se skupine ali posamezni sposobni in prizadevni delavci zaman trudili in pričakovali zasluženo plačilo za svoje delo. Stalno prisotne resnične objektivne težave in izgovarjanje nanje tudi kadar jih ni bilo toliko, samo da bi za njimi zakrili svojo notranjo nemoč, so nam vcepile popolno vdanost prepričanju, da smo v »rokah božjih« in si sami ne moremo kaj prida pomagati.
Pa smo si in nova oplemenitilnica nam je lani odprla nove možnosti. V kolektivu je sicer pogosto čutiti grenko razočaranje, češ da nam tudi poslej ni bolje kot prej. V tem je nekaj resnice, toda ali si sploh lahko predstavljamo, kako globoko bi zagazili, če bi je ne imeli. Tržišče vse neizprosneje zahteva samo visoko kvalitetno blago in konkurenca na njem je vse hujša. Tudi samo oplemenitenje ne more dati tkanini najboljše kvalitete in reševati tistih pomanjkljivosti, ki nastajajo na predhodnih fazah. A čudeža se s stroji, od katerih bi bili nekateri že zanimivi za muzejsko zbirko, tudi v predilnici in tkalnici ne da narediti. Potrebna bo postopna modernizacja tudi tu. To vsi vemo. Ali pa vemo vsi tudi to, da nam za to potrebnih sredstev ne bo prinesel Miklavž — ne božji ne politični';’ Tudi krediti niso zastonj in najamemo jih lahko — če jih sploh dobimo — samo do meja lastne sposobnosti vračanja, kolikor lahko sami ustvarimo z razpoložljivimi stroji, sposobnostjo in dobro voljo.
Tu pa očitno nastaja med nami nesporazum. Naša enotnost v pričakovanju boljšega jutrišnjega dne se razbija ob neenotni pripravljenosti za to kaj storiti.
Po proučitvi sedanjega stanja podjetja in njegovih možnosti v letu 1969 je strokovni kolegij že lansko jesen prišel do spoznanja, da smo na prelomnici in da je podjetju potrebna pravcata reforma, če naj se naše nihalo nagne na pravo stran. Iz tega spoznanja so bili tudi postavljeni temeljni elementi gospodarskega načrta za leto 1969, ki predvidevajo večji obseg proizvodnje in ekonomsko ugodnejši asortiment, kar bi zagotavljalo večji dohodek podjetja in s tem njegovo sposobnost za odplačevanje najetih posojil, postopno rekonstrukcijo ter dvig osebnih dohodkov vsem zaposlenim. Hkrati s tem so bili predvideni tudi nekateri ukrepi, ki naj bi zagotovili uresničitev tako postavljenih nalog, n. pr. izdelava novega načina nagrajevanja (po katerem naj bi bili osebni prejemki delavcev v čimvečji meri vezani na dosežene uspehe), izboljšanje delovne discipline boljša obveščenost delavcev, povečanje obsega proizvodnje in s tem zmanjšanje stroškov, kar vse naj bi pripomoglo k zagotovitvi večje produktivnosti in kvalitete dela. Menili smo, da bo tako zamišljen program dela naletel na odobravanje celotnega kolektiva. Pa se je zataknilo že na delavskem svetu ob vprašanju začasnega dela na proste sobote povsod, koder bi bile to nujno in ekonomsko upravičeno. Sledili so sestanki in dolga prepričevanja in izživljanja nekaterih apostolov vesoljne pravičnosti, ki velikokrat z resno pripravljenostjo kaj prispevati k iskanju boljših rešitev niso imela nobene zveze.
Tak nastop je bil tudi v največji tajnosti skovan poskus organizacije »štrajka« nočne izmene v tkalnici — to mizerno dejanje neresnosti in neodgovornosti nekaj posameznih delavk, ki pa je vendarle razkrilo, kakšen je naš odnos do dela. Dogovarjale so se za šalo, so dejale pobudnice te akcije. Do majhnega »štrajka«, čisto majhnega pa je le prišlo. Smo torej taki, da je dovolj že šala, da obrnemu delu hrbet in ostanemo pred tovarno?
Je dovolj, da se sestanek kolektiva namesto na eno izmed prostih sobot, ki jih zaradi stalnega dela nekaterih obratov začasno ni več, organizira na nedeljo, pa ga bojkotiramo, ker ni bil prav na prosto soboto. Je sploh tako velika in resna želja večine kolektiva po takem sestanku, da je potem le vsak dvajseti pripravljen žrtvovati uro ali dve enega samega nedeljskega jutra za to, da bi se pogovorili o našem skupnem delu celega leta? Ali pa smo tako neodgovorni do uspehov lanskega dela, da nam je laže preboleti ustavitev proizvodnje in imeti sestanek »za nalašč« prav takrat »kot je bilo obljubljeno«, kot pa pokazati malo dobre volje in zrelosti ter priti na sestanek ob drugem času, ne samo takrat, ko je treba ustaviti stroje in med sestankom »teče plača«. Naj kdorkoli prepričuje drugače, že dolgo in še vedno pa Je pri nas tako, da smo se pripravljeni zbrati na skupen razgovor o delu samo med delom, sicer pa le zelo redki pridejo, pa naj bo sestanek na petek ali svetok.
Ce smo taki do lastnih problemov, potem lahko ugotovimo, da bodo vsa prizadevanja za drugačno delo z drugačnimi uspehi, ki si jih vsi tako želimo, še naporna in dolga, dolga.
Toda čas neusmiljeno dela za tiste, ki se mu skušajo čiinprej, takoj prilagoditi. Za to pa ni dovolj niti sama modernizacija. To vidimo na
(Nadaljevanje na 2. strani)
Moda 69
LEPA PRIZNANJA
Tudi letos smo se udeležili ljubljanskega sejma »Moda 1969« in svojo udeležbo na sejmu popolnoma opravičili. Rezultati udeležbe so namreč pokazali, da spadamo v sam vrh proizvajalcev modnih artiklov, saj smo na razstavnem paviljonu in modnih revijah, kjer so prikazovali tudi naše modele, poželi obilo priznanja.
Posebna strokovna komisija je neposredno pred začetkom sejma ocenjevala vzorce vseh proizvajalcev tekstilnega blata in najboljšim podelila zlate kolajne z diplomami. Na to ocenjevanje smo poslali tudi naše vzorce in prejeli za njih kar tri zlata odličja, čeprav smo poslali na ocenjevanje te manjše število tiska-nih vzorcev.
Na modnih revijah, ki so bile v času sejma, so prikazovali vsi pomembnejši jugoslovanski proizvajalci tekstilnega blaga modele iz svojih tkanin. Na teh revijah so prikazovale manekenke tudi 12 modelov iz našega Texona, Venere in tiskanih tkanin. Obiskovalci modnih revij so bili s priznanji zelo skopi, vendar so namenili Skoraj sleherni večer prvi aplavz prav našim modelom iz Texona in Venere.
Tudi časopisi ki so komentirali sejem »moda 1969«, niso pozabili omeniti naših novosti in nas visoko oceniti.
Kot zadnjo novost smo na sejmu prikazali Texon — Venera, ki je zelo navdušit kupce kot tudi obiskovalce sejma in modnih revij. Že na samem sejmu smo ga prodali manjšo količino, ki pa bi bila lahko še mnogo večja, če bi bila trgovina bolj elastična, kot je. Uspeh pa je vendarle v tem, da smo uspeli plasirati artikel takoj, ko se je pojavil na tržišču.
Vsi obiskovalci sejma, ki so nas nekoč poznali le po flanelastih rjuhah in drugih cenenih artiklih, se ne morejo načuditi velikemu uspehu »Tekstine« v tako kratkem času.
Kljub pozitivni oceni obiskovalcev sejma, modnih revij in ugodnih ocen večjega števila jugoslovanskih časopisov, nismo dosegli takih rezultatov, kakršne smo pričakovali. Vzroki zato so še vedno v pretirani togosti trgovine, ki se boji naročati nove artikle, pa čeprav potrošniki sprašujejo po njih. Namesto da bi bita trgovina proizvodnji v pomoč pri uvajanju novih artiklov, jo dejansko zavira. Trgovina ne igra več svoje vloge posrednika med proizvodnjo in potrošnjo, temveč postaja lovec na čim ugodnejše pogoje. Zato ni čudno, da ob obiskih proizvajalcev predstavniki trgovskih podjetij najprej sprašujejo po pogojih, še predno so si blago ogledali. Ugodnejše pogoje pa lahko nudi finančno močan proizvajalec, ki lahko tudi za dalj časa kreditira kupca in mu nudi še druge ugodnosti. Mi pa žal ne spadamo med
finančno močnejše firme, ki bi lahko kreditirale kupca na tri, šest ali morda še več mesecev in kot posledica tega seveda rezultati niso bili taki, kot smo jih pričakovali.
Naša naloga bo, da se z vsemi temi težavami spoprimemo ,in skušamo najti pot, ki nam bo najbolj ustrezala.
Ena važnih nalog, ki nam bo pomagala najti to pot, bo gotovo borba za čim boljšo kvaliteto vseh naših tkanin, kar nam lahko v precejšnji meri pomaga pri utiranju poti do kupcev in potrošnikov.
EK
Zakaj le 5%?
V predlogu gospodarskega načrta za leto 1969 je predvideno tudi povečanje osebnih dohodkov za približno 10 % od sedanje skupne mase sredstev za osebne dohodke, ali drugače povedano: gre za 10 % povečanje osebnih dohodkov v povprečju.
Tako povečana sredstva pa se ne bodo delila med vse zaposlene v enakem odstotku (10%) glede na sedanje število točk, s katerim je ocenjeno posamezno delovno mesto, ampak po novih razmerjih, ki bodo postavljena z novim načinom nagrajevanja. Tako bo — kot smo že pisali v zadnji številki našega lista — delavec na posameznem delovnem mestu lahko udeležen na tem povečanju bodisi z 10 % bodisi z več ali pa manj. Prav zato, ker se pred sprejetjem novega načina nagrajevanja še ne ve, kolikšen delež od povečanih sredstev za osebne dohodke bo odpadel na posamezna delovna mesita, je delavski svet na zadnji seji sklenil, da se od 1. 1. 1969. dalje izplačujejo osebni dohodki le s 5 % povečanjem. Gre torej za Nekakšno akontacijo, dokler še niso znana nova razmerja v vrednotenju delovnih mest, po katerih se bodo z uveljavitvijo novega sistema nagrajevanja delila celotna sredstva za osebne dohodke (Vključno z 10 % povečanjem).
GS
2030
3. Mi
(j) p tfiZdr/
i? ajdovski tekstilec
Sklepi organov upravljanja
V novembru, decembru in januarju je imel delavski svet tri seje, na katerih je obravnaval 15 točk dnevnega reda in sprejel 16 sklepov.
Upravni odbor je imel v tem času le dve seji s skupno 9 točkami dnevnega reda, sprejel pa je 5 sklepov.
Sklepi delavskega sveta
14. seja dne 26. 11. 1968.
DS je ponovno razpravljal o analitični oceni delovnega mesta vodje nabavne službe in sprejel predlog komisije za analitično oceno delovnih mest, da se to delovno mesto oceni s 190 točkami. Komisija je dala tak predlog potem, ko je na ugovor vodje nabavne službe proti prejšnji ocenitvi ponovno proučila to vprašanje.
Sprejet je bil sklep o znižanju cen zalog konfekcije in starih zalog tkanin ter o kritju zaradi tega znižanja nastale razlike v cenah. Cene so bile znižane zato, ker podjetje v sedanjih pogojih, ki vladajo na tržišču tekstilnega blaga, teh zalog ne bi moglo prodati po regularnih cenah. Ker takšne zaloge vežejo v sebi sredstva, ki so tako za podjetje mrtva in bi v prihodnje cene temu blagu vedno bolj padale, se je delavski svet odločil za tako prodajo.
Znižanje cen se giblje okrog 50 %, za nekatere artikle iz zalog konfekcije pa tudi do 60 %.
V zvezi s predpisi, ki urejajo način pokrivanja razlik v cenah, nastalih zaradi prodaje zalog po znižanih cenah, se je delavski svet odločil, da se za to razliko zmanjša poslovni sklad in se nadomešča iz dohodka, ki ga bo podjetje dosegalo v naslednjih petih letih. To pomeni, da celotne nastale razlike ne bomo pokrili v tem letu, ampak v petih letih, in sicer bomo v letih 1968, 1969, 1970 in 1971 pokrili 10 % te razlike, v letu 1972 pa še ostanek v višini 60 % razlike. Takšno razporeditev je delavski svet sprejel zaradi tega, ker mora podjetje v naslednjih letih odplačati svoje kreditne obveznosti, za kar pa težko ustvarja zadostna sredstva.
Kot vsako leto je delavski svet tudi letos sklenil nagraditi delavce, ki delajo v podjetju nepretrgoma 15 oziroma 10 let. Desetletnikom so bila odobrena sredstva za darila do vrednosti 300.— N dinarjev, petnajstletnikom pa do vrednosti 450.— N dinarjev.
Občinskemu odboru ZB NOV je bila za obdaritev obmejnih karavl ob dnevu JLA odobrena finančna pomoč v višini 300.— N dinarjev.
15. seja dne 20. 12. 1968.
Strokovne službe so za to sejo pripravile informacijo o okvirnem predlogu gospodarskega načrta za leto 1969. in v tej zvezi predlagale sprejem nekaterih ukrepov za njegovo uresničitev. Med temi je bil tudi predlog za začasno uvedbo dela na proste sobote v tistih obratih in oddelkih, kjer bi se pokazalo to kot nujno potrebno za dosego večjega obsega proizvodnje. DS se je sicer s predlogom načelno strinjal, vendar je sklenil, naj se o tem predhodno obvesti kolektiv, nakar bi delavski svet dekončno sklepal na naslednji seji.
Glede na to, da se pripravlja nov način nagrajevanja za vse zaposlene, je bil sprejet sklop, naj se začasno nagrajevanje trgovskih predstavnikov podjetja podaljša še do uveljavitve novega načina nagrajevanja.
S sklepom o nabavi in prodaji osnovnih sredstev se je delavski svet odločil nabaviti aparaturo za drgnjenje za preizkušanje trdnosti texona (11.736,90 N din plus 30% uvoznih stroškov, kvarc svetilko za ugotavljanje zrelosti bombaža (1.400 N din plus 30 % uvozni stroški), pisalni stroj za potrebe finančnega sektorja (cca 3.800 N din plus 12,5 % prometni davek); s sklepom o prodaji osnovnega sredstva, pa je sklenil prodati najboljšemu ponudniku žensko dvokolo.
Pod zadnjo točko dnevnega reda »vprašanja in odgovori, predlogi in pojasnila« so bili sprejeti trije sklepi, in sicer:
—	o zavrnitvi vloge delavke, ki je zaprosila za pridobitev pravice statusa desetletnika in s tem do nagrade, čeprav na dan 29. 11. 1968. ni bila več na delu, kot to določa sklep DS;
—	o odobritvi po 200.— N dinarjev pomoči v obliki dodelitve ostankov Bolnici za predšolsko invalidno mladino iz Stare gore pri Gorici; Domu za stare iz Gradišča pri Prvačini; Vzgojnemu zavodu »Janka Bromrla-Vojka« iz Vipave in Vzgojnemu zavodu »Pavla Rušta« iz Vrhpolja;
—	o zadolžitvi komisije za analitič-
no oceno delovnih mest, da do
naslednje seje DS pripravi nov
predlog za nagrajevanje tkalk.
I.	seja dne 14. 1. 1969.
Na tej seji je DS ponovno razpravljal o predlogu, da bi se kot eden izmed ukrepov za zagotovitev večjega obsega proizvodnje in s tem izboljšanja finančnega stanja podjetja sprejel sklep o začasnem odstopanju od dela po 42-urnem delovnem tednu v letu 1969. DS je tak predlog sprejel. Po sprejetem sklepu se lahko v letu 1969. uvaja delo tudi na proste sobote povsod tam, kjer je tako delo ekonomsko upravičeno.
Glede na zahteve kupcev in naše realne prodajne možnosti je delav-slki svet sprejel nekatere spremembe v dosedanjih prodajnih in plačilnih pogojih. S temi spremembami smo bili prisiljeni — tako kot tudi drugi proizvajalci tekstila v Jugoslaviji — priznati kupcem dodatne ugodnosti glede odobravanja skontov in super rabatov (to je popustov za plačila v določenih kratkih rokih oziroma popustov za letni promet v večjih količinah); vendar pa je na drugi strani podjetje s temi spremembami sebi v korist bolj jasno definiralo pogoje in načine za priznavanja teh popustov, zaradi česar je v preteklosti prihajalo do pogostih nesporazumov s kupci, ki so si neupravičeno lastili pravico do takih popustov.
V zvezi s predlogom strokovnega kolegija, da se z uveljavitvijo novega načina nagrajevanja osebni dohodki dvignejo v povprečju za 10 % od dosedanje mase za osebne dohodke, je delavski svet sprejel sklep, da se (kot akontacija na to povečanje osebnih dohodkov že od 1. 1. 1969. dvignejo vsem zaposlenim za 5 %. S tem sklepom je delavski svet tudi odpravil svoj sklep prejšnje seje, po katerem naj bi bil že do te seje pripravljen nov predlog za nagrajevanje tkalk. Delavski svet je spoznal, da je bil tako sprejet rok absolutno nerealen in da ni smotrno niti izvedljivo izdelovati nov način nagrajevanja za tkalke v času, ko se pripravlja nov način nagrajevanja za celotno podjetje. Zato je DS sklenil, da se vprašanje nagrajevanja tkalk reši v okviru izdelave novega načina nagrajevanja za celo podjetje.
Kot pomoč Društvu upokojencev občine Ajdovščina za organizacijo novoletnega srečanja je delavski svet sklenil dati upokojencem v brezplačno razpolago vse prostore doma kulture.
Sklep! upravnega odbora
II.	seja dne 25. 11. 1968.
Upravni odbor je imenoval popisne komisije za letni popis (inventuro) vseh sredstev in virov sredstev.
12. seja dne 9. 1. 1969.
Pri obravnavi vprašanja, kako izboljšati red in disciplino v podjetju, je upravni odbor sklenil odpraviti vse svoje sklepe v zvezi z vzdrževanjem reda in discipline v tovarni in pooblastil direktorja, da s svojim kolegijem samostojno odloča o teh vprašanjih. Gre za ureditev itn določanje ukrepov za kršitev manjših vprašanj (zamude, izhodi med delovnim časom ipd.), ki niso podrobno urejena s pravilnikom o delovnih razmerjih.
Odobreno je bilo 2-dnevno službeno potovanje v Milan vodji tehničnega sektorja zaradi dogovorov z italijanskimi kupci za prodajo naše preje.
Odobreno je bilo kritje stroškov izrednega šolanja vodji finančnega sektorja na višji šoli za organizacijo dela v Kranju (šolnina, stroški prevoza z avtobusom na predavanja in dnevnice v času take odsotnosti).
Sprejet je bil koledar prostih dni po delu v 42-urnem delovnem tednu, ki ga objavljamo na drugem mestu.
GS
Delo komisije za ocenitev delovnih mest
V vseh letih nazaj, odkar je bila sprejeta analitična ocenitev delovnih mest v podjetju, se je zbralo precejšnje število pripomb, pritožb in dopolnitev v zvezi s spremembami na posameznih delovnih mestih, ki v zadnjem času nujno zahtevajo temeljito analizo sedanjega stanja in ustrezne spremembe sistema delitve osebnih dohodkov. Uspešnost dela ob revidiranju analitične ocene pa zahteva dopolnitev dosedanjega načina nagrajevanja z dodatnimi, učinkovitejšimi in sti-mulativnejšimi načini nagrajevanja, ki jih moramo upoštevati in sprejeti že hkrati z osnovnimi popravki analitične ocenitve delovnih mest. Delo komisije je prav zato počasnejše, ker moramo za uresničitev določenih dodatnih kriterijev nagrajevanja že vzporedno z osnovno ocenitvijo delovnih mest razmišljati tudi o tem, kaj vse moramo na novo vpeljati, da bomo lahko na tej osnovi uvedli dodatne kriterije nagrajevanja: naj si bo nagrajevanje po kvaliteti, kvantiteti, znižanju stroškov, zalog ipd.
Komisija pravkar končuje sistemizacijo delovnih mest v podjetju in začenja z vnašanjem analitičnih stopenj kot rezultata revidirane ocenitve delovnih mest. Komaj na osnovi tako izdelanih razvrstitev delovnih mest v ustrezne analitske stopnje oziroma range bo skupno z drugimi predvidenimi elementi mogoče opraviti poskusni obračun. Probleme, s katerimi se srečuje komisija pa bi lahko razdelili v dve skupini: tehnično-organizacijske in psihološke. Prvi so v tem, ker ima-no premalo časa, da bi lahko natančneje ugotavljali razlike med posameznimi delovnimi mesti glede na zahtevnost delovnih nalog, ki jih opravljamo, njihovo trajanje ter natančne (razmejitve in zadolžitve za opravljanje določenih delovnih nalog. »Psihološki« problemi pa imajo svoje korenine v tem, ker je gotovo eno: če bo nov sistem nagrajevanja uspel tako, kot si želimo mi, ki delamo v komisiji, potem bo korenito spremenil naše medosebne odnose. Delavci bi potemtakem morali sprejemati naloge, za katere bomo skupno z vodjem vedeli, da smo jih tudi sposobni najbolj 'kvalitetno izvršiti. Le tako si bo lahko vsakdo predstavljal dalj-nožene posledice ocenjevanja kvalitete dela.
Delo komisije poteka v glavnem zadovoljivo in upamo, da bomo s prizadevnim sodelovanjem vodij sektorjev, obratovodij in določenih strokovnih služb lahko sprejeli nov način (nagrajevanja v predvidenem času.
EK
Proti lastnim željam?
(Nadaljevanje s 1. strani)
mnogih dobro opremljenih podjetjih, zlasti na jugoslovanskem Jugu, ki životarijo in umirajo. Ce ni znanja, resnosti in ne nazadnje tudi dobre volje, če ni v podjetju zaupanja v lastno delo in delo strokovnih delavcev (kot je pred kratkim izrazila mnenja tkalnice — baje cele — neka delavka), če smo prej pripravljeni verjeti vsaki iz zraka vzeti vesti (in nanjo reagirati) kot vsem drugim pojasnilom za to odgovornih delavcev, potem je tu, med nami, veliko več vzrokov za naše težave, kot si lahko mislimo.
Strokovni delavci, ki so prvi odgovorni za delo podjetja, so trdno odločeni. da s svoje strani store veliko več, da se v delo — tudi njihovo — vnese več reda in odgovornosti kot doslej, da sc sproti ugotavljajo in odpravljajo napake, da se bolje obvešča kolektiv o delu podjetja in posameznih služb. Tu so naše rezerve. Za to je vodstvo resnično pripravljeno storiti vse, da ne bo program ostal le deklaracija. Toda izvajanje take politike bo marsikdaj čutiti tudi kot neprijetno »novost«, ki pa jo bomo morali vsi skupaj sprejeti kot nujno za uresničitev naših pričakovanj, predvsem pa sprejeti resneje in enotneje, kot je bilo to ob zadnjem sklepu delavskega sveta.
Zaman se je ozirati na kolektive, ki |im gre dobro in s prstom kazati na njih uspehe, hkrati pa biti kot za neprijetnost dovzetni za njihovo boljše delo.	GS
KOLEDAR PROSTIH DNI ZA LETO 1969
Na 12. seji upravnega odbora, ki je bila 9. januarja 1969, je bil sprejet razpored prostih dni v delu po 42-umem delovnem tednu. Koledarček prostih dni pa seveda ne velja za delavce v tistih obratih oziroma
5 •S	g §	P»	'S	'S*	•Z?
b	S	<	S		
1 S	1 s	1 T	1 C	IN	1 T
2 N	2 N	2 S	2 P	2 P	2 S
3 P	3 P	3 C	3 S	3 T	3 C
4 T	4 T	4 P	4 N	4 S	4 P
5 S	5 S	5 S	5 P	5 C	5 S
6 C	6 C	6 N	6 T	6 P	6 N
7 P	7 P	7 P	7 S	7 S	7 P
8 S	8 S	8 T	8 C	8 N	8 T
9 N	9 N	9 S	9 P	9 P	9 S
10 P	10 P	10 C	10 S	10 T	10 C
11 T	11 T	11 P	11 N	11 S	11 P
12 S	12 S	12 S	12 P	12 C	12 S
13 C	13 C	13 N	13 T	13 P	13 N
14 P	14 P	14 P	14 S	14 S	14 P
15 S	15 S	15 T	15 C	15 N	15 T
16 N	16 N	16 S	16 P	16 P	16 S
17 P	17 P	17 C	17 S	17 T	17 C
18 T	18 T	18 P	18 N	18 S	18 P
19 S	19 S	19 S	19 P	19 C	19 S
20 C	20 C	20 N	20 T	20 P	20 N
21 P	21 P	21 P	21 S	21 S	21 P
22 S	22 S	22 T	22 C	22 N	22 T
23 N	23 N	23 S	23 P	23 P	23 S
24 P	24 P	24 C	24 S	24 T	24 C
25 T	25 T	25 P	25 N	25 S	25 P
26 S	26 S	26 S	26 P	26 C	26 S
27 C	27 C	27 N	27 T	27 P	27 N
28 P	28 P	28 P	28 S	28 S	28 P
	29 S	29 T	29 C	29 N	29 T
	30 N	30 S	30 P	30 P	30 S
	31 P		31 S		31 C
oddelkih, kjer se kaže kot nujno potrebna začasna uvedba dela tudi na proste sobote, za kar je delavski svet podjetja sprejel sklep o začasnem odstopanju od dela po 42- ur-
nem delovnem		tednu	v letu	1969.
	(3		g	o
1/)	£> 1	<3	■D 1	4) B
g >	9	0	g O	o o
<	V)	O	2	O
1 P	1 P	1 S	1 S	1 P
2 S	2 T	2 C	2 N	2 T
3 N	3 S	3 P	3 P	3 S
4 P	4 C	4 S	4 T	4 C
5 T	5 P	5 N	5 S	5 P
6 S	6 S	6 P	6 C	6 S
7 C	7 N	7 T	7 P	7 N
8 P	8 P	8 S	8 S	8 P
9 S	9 T	9 C	9 N	9 T
10N	10 S	10 P	10 P	10 S
11 P	11 C	11 S	11 T	11 C
12 T	12 P	12 N	12 S	12 P
13 S	13 S	13 P	13 C	13 S
14 C	14 N	14 T	14 P	14 N
15 P	15 P	15 S	15 S	15 P
16 S	16 T	16 C	16 N	16 T
17 N	17 S	17 P	17 P	17 S
18 P	18 C	18 S	18 T	18 C
19 T	19 P	19 N	19 S	19 P
20 S	20 S	20 P	20 C	20 S
21 C	21 N	21 T	21 P	21 N
22 P	22 P	22 S	22 S	22 P
23 S	23 T	23 C	23 N	23 T
24 N	24 S	24 P	24 P	24 S
25 P	25 C	25 S	25 T	25 C
26 T	26 P	26 N	26 S	26 P
27 S	27 S	27 P	27 C	27 S
28 C	28 N	28 T	28 P	28 N
29 P	29 P	29 S	29 S	29 P
30 S	30 T	30 Č	30 N	30 T
31 N		31 P		31 S
Nesreče
Tudi v zadnjih mesecih se število nesreč pri delu ni pomembneje zmanjšalo. Pri analizi poškodb še vedno ugotavljamo, da prihaja do nesreč zaradi neprevidnosti in malomarnega odnosa samih ponesrečencev ter zaradi neupoštevanja varstvenih ukrepov in navodil za varno delo. Tako se je v zadnjih treh mesecih poškodovalo pri delu skupno 10 delavcev, na poti na delo in z dela pa 4 delavci:
V novembru:
Delavka SB je med delom na tkalnem stroju premikala utež do določenega položaja in jo prehitro ter nepravilno izpustila. Utež ji je zato padla na prst leve noge ter ji ga poškodovala. Odsotnost z dela je trajala 5 delovnih dni.
Delavec Dš se je neprevidno nag-gnil nad stružnico, da mu je v tem položaju potegnilo suknjič v območje vrtečega se dela stroja. Zaradi
pri delu
močnega vleka suknjiča mu je pritisnilo roko ob stroj in se je tako udaril v komolec leve roke. Delavec se ne bi smel sklanjati nad nevarni del stroja. Odsotnost z dela je trajala 3 delovne dneve.
Delavec JM je naravnaval rob tkanine tik ob valjih na sušilno-apre-turnem stroju. Ker je prišel z eno roko preblizu valjev in je bil pri delu premalo pozoren, mu je potegnilo roko med valje. Odsotnost z dela je trajala 23 delovnih dni.
Delavec SF je 28. novembra lansko leto padel s skladovnice desk in si pri padcu poškodoval prste na stopalu desne noge. Do poškodbe je prišlo, ker delavec ni pravilno ocenil trdnosti desk, po katerih se je spuščal s skladovnice. Odsotnost z dela še vedno traja.
Delavec FM se je poškodoval na poti na delo, ko je padel z motor-(Nadaljevanje na 4. strani)
Predlog prostih dni je sprejet po sistemu: 1 delovna in 3 proste sobote ne glede na vmesne praznike. Razpored prostih dni se tudi v nobenem primeru ne bo spreminjal, razen ene same izjeme, da bomo namesto 31. decembra delali na eno izmed prostih sobot v decembru.
PRIDOBIVANJE IN PREDELAVA TEKSTILNIH SUROVIN
TKANJE
Za tkanje je potrebno prejo iz predilnice še pripraviti. V ta pripravljalna dela spada previjanje preje na križne navitke. Za pestro snovanje moramo prejo naviti na perforirane cevke (nikelinke, plastične) in nato barvati v barvar-nem aparatu za križne navitke. Tako pripravljeno prejo nato na snovalu snujemo — navijemo po celi širini na snovalni valj. Valje istega vzorca nato na škrobilnem stroju združimo, niti o-jačamo s škrobno floto in navijemo na osnovni valj. Sledi faza vdevanja: pri tem vdevamo niti v listno brdo po vzorcu in v greben. Osnovni valj je tako pripravljen za zalaganje in tkanje na statvah.
Poleg priprave osnove pa imamo še previjanje votka na votkovno-previjalnih strojih. Ta faza je pri modernih brezčolničnih statvah nepotrebna, ker uvajalci votka jemljejo votkovno nit, kar iz križnih navitkov, ki so na stojalu ob statvah.
Stkano blago moramo v čistilnici in pregle-dovalnici blaga izmeriti, očistiti štrleče nitke, bonificirati, etiketirati, klasirati in uskladiščiti.
Delovne faze
1. Previjanje osnove:
Namen previjanja preje je dobiti primeren format navitka za snovanje, odstranitev prevelikih vozlov, neenakomernosti, predilniških odebelitev, nečistoč, slabih mest. Gospodarneje je, da se slabo mesto preje pretrga že pri previjanju in ne pri tkanju.
Za progaste desene prejo navijemo na perforirane cevke za barvanje. Križni navitki morajo
v (12 nadaljevanje)
biti naviti zelo rahlo, ker se sicer neenakomerno in slabo prebarvajo.
2.	Snovanje
Pri snovanju združimo osnovne niti po vzorcu snovanja in jih navijemo na snovalni valj. Priprava za snovanje je natik križnih navitkov na cevčnico in vpeljevanje niti skozi vodila in nitne ustavke, skozi zbiralni greben na snovalni boben oziroma snovalni valj.
Poznamo saško in angleško snovanje. Razlika je v tem, da pri saškem snovanju snujemo pasove v polni gostoti na snovalni boben in nato vse pasove istočasno odvijemo na snovalni valj. Pri angleškem snovanju pa snujemo direktno na sno-valne valje, tako da vzorec razdelimo na več sno-valnih valjev, (snovanje v delni gostoti in polni širini), te pa pri škrobljenju združimo in skupno navijemo na osnovni valj.
3.	Skrobljenje
S škrobljenjem niti ojačamo, da lahko zdržijo obremenitve med tkanjem, poleg tega pa se štrleča vlakenca prilepijo na nit. Ta faza je izredno važna; od nje je namreč odvisno kvalitetno tkanje s čimmanj pretrgi osnovnih niti. Novejše raziskave so pokazale, da se efekt škrob-Ijenja še izboljša, če po škrobljenju niti še pa-rafiniramo. Niti s snovalnih valjev vpeljemo preko vodilnih valjčkov v korito s škrobilno floto. Da je prodiranje škrobila čimgloblje in da odstranimo odvisno škrobilo s površine, potujejo niti med dvema paroma ožemalnih valjev v sušilno komoro. Osnovne niti tečejo nato preko vodilnih valjčkov med delilne palice skozi greben na osnovni valj. Da pa se plasti niti ne bi
zažirale druga v drugo, mora zadnji vodilni valjček nekoliko potovati v levo in desno, da se doseže rahlo križno navijanje plasti na osnovni valj.
Za škrobljenje različnih materialov uporabljamo različna škrobilna sredstva. Poleg škrobila mora flota vsebovati še lepilo, maščobo (da je preja voljnejša) in antistatično sredstvo (za sintetično in polinozno predivo). Kot primere navajamo: Recepturo za art. »HAAG«: na 100 litrov vode vkuhamo
—	škrobilno sredstvo:
10 kg koruzni škrob
7 kg Damatex P (modif. koruzni škrob)
0,05 kg Skrobozol
—	maščobe:
0,8 kg Sintol (kem. očiščen, emulgiran in odišavljen loj)
—	lepilo:
0,4 kg Ultraklej
Za artikel iz polinoznih vlaken (n. pr. »COMO« S)
100 litrov vode škrobilno sredstvo:
7 kg Carbocel RF lepilo + maščobe + antistatik:
1 kg Poliglin 4000 segreti na 85° C
Za artikel iz poliesternih vlaken vkuhamo v 100 litrih vode
škrobilno sredstvo:
5 kg Domatex P lepilo + maščobe + antistatik:
7 kg Lamcol T
4.	Vdevanje
Faza vdevanja pride v poštev, ko zalagamo v statve artikel po novem snovalnem predpisu — sicer raje privezujemo s strojem za privezovanje staro osnovo k novi. S tem odpade izredno zamudna faza vdevanja niti v lučalnice listov in v greben. Tudi samo zalaganje valjčka v statve je veliko enostavneje in hitrejše.	M. B.
mmmv? ŽIVLJENJA KOLEKTIVA^—
Iskrene želje našim jubilantom
Tudi za minuli 29. november so se zbrali naši jubilanti — člani delovne skupnosti, ki so takrat praznovali svojo 10. oziroma 15-obletni-co dela v našem podjetju.
V imenu delavskega sveta jim je čestital predsednik Drago Ergaver, v imenu delovne skupnosti pa direktor podjetja Grozdan Šinigoj. Oba sta se slavljencem zahvalila za dosedanje delo v podjetju, jim zaželela veliko zdravja, predvsem pa, da bi vezi med njimi in kolektivom ostale še naprej trdne. Predsednik delavskega sveta je nato slavljence obdaril im jih povabil na majhno zakusko. Vzdušje, ki je bilo že na začetku živahno, se je kmalu še bolj sprostilo. »Na zdravje temu« in »na zdravje onemu« je trajalo kar precej časa.
Mnogi od slavljencev so me prosili, da se v njihovem imenu zahvalim vsem članom kolektiva za njihovo veliko priznanje in da je bilo za vse to popoldne nepozabni dogodek v njihovem življenju. Proti večeru smo se razšli, spomin na to, da so vsi slavljenci skupno s svojimi sodelavci preživeli lep in
prijeten popoldan, pa bo nedvomno še dolgo živel med njimi.
Čestitkam, ki smo jim jih izrekli že takrat, se pridružujemo tudi v našem časopisu.	EK
Slavljenci, ki so praznovali 10-ob-letnico dela v podjetju:
Alojz Kobal Katerina Bratina Marija Česnik Marjan Likar Anica štokelj Elda Brecelj Teodor Černigoj Franc Vidmar Jože Krečič Miro Ušaj Jože Petre
15-obletnico dela v podjetju pa so praznovali:
Stanka Vidmar Zofija Kompara Marija Lisjak Ljuba štramec Jolanda Terčelj Marjan Ipavec Alojz Nagode Štefan Tomažič
Za spomin na 10 let...
...PRIŠLI ...ODŠLI
V	času od 1. novembra 1968 do 31. januarja 1969 so se zaposlili pri nas:
V	novembru:
Leonida Boštjančič, Bojana Kavčič, Sonja Kompara, Gabrijela Kranjc, Stanka Lemut, Venceslava Lisjak in Slavica Ušaj.
V	decembru:
Milojka Bavčar, Kovilka Bolčina, Mirka Bolčina, Jože Cigoj, Ivica Dolinar, Stanislava Kodre, Savo Slokar in Zdenka Žorž.
V	januarju:
Ana Bajc, Franc Kretič, Ana Kverh, Anita Kverh, Božena Lavrenčič, Branka Skupek, Frančiška Vidmar in Pavla Vidmar.
...PRENEHALI PA SO V TEM ČASU DELATI:
V	novembru:
Srečko Bolko, Ludvik Čebron, Marija Kodrič, Marija Makovec, Franc Mikuž, Ivanka Pegan, Hema Pregelj, Terezija Puc in Vida Remec.
V	decembru:
Nevenka Bolčina, Albina Curk, Jože Čermelj, Bojan Kante, Vinko Kosovel in Dušan Štucin.
V januarju:
Marija Likar, Tatjana Lozar, Ferdinand Novak, Vladimir Stibilj L, Ana Širok, Nikolaj Škiil, Jolanda Terčelj, Majda Troha, Marija Ušaj in Marija Žvokelj.
Stanje zaposlenih na dan 31. januarja 1969: 573 žena in 243 moških; skupaj 816 delavcev.
ZAHVALA
Naši upokojenci se toplo zahvaljujejo sindikalni organizaciji Tek-stine za novoletne čestitke in darila in želijo vsem članom delovne skupnosti mnogo delovnih uspehov in osebne sreče v letošnjem letu.
VELIKO ZDRAVJA
Ob koncu leta 1968. so predstavniki sindikalne organizacije podjetja obiskali na domovih sodelavce, ki že dlje časa bolujejo in jih ob tej priložnosti tudi skromno obdarili. Lepa gesta je nedvomno za vsakogar, ki je daljši ali krajši čas izven kolektiva, znak pozornosti članov delovne skupnosti do svojih sodelavcev.
Tudi v našem listu jim želimo čimprejšnjega okrevanja.
... in 15 let dela v Tekstini
(Nadaljevanje s 3. strani)
Nesreče pri delu
nega kolesa zaradi močne burje. Odsotnost z dela je trajala 5 delovnih dni.
Delavka MP je na poti na delo padla in si poškodovala levo nogo v gležnju. Vzrok za padec je bila slaba vidljivost in z gruščem nasuta pot. Odsotnost z dela je trajala 3 delovne dneve.
V decembru:
Delavka RB je odpirala spodnja vrata omare in je z odpiranjem hkrati stresla steno omare, da so izpadla vrata omare in ji padla na glavo ter jo poškodovala. Vzrok za nesrečo so bila nepravilno in po-manjklivo pritrjena vrata omare. Odsotnost z dela je trajala 7 delovnih dni.
Delavka SK si je za malico v o-krepčevalnici kupila konzervo z ribami in se z njimi zastrupila. Odsotnost z dela je trajala 3 delovne dneve.
Delavec BK si je poškodoval desno ramo pri padcu na poti na delo. Vzrok padca je bila slaba kamnita pot. Odsotnost z dela je trajala 4 delovne dneve.
V	mesecih november in december je bilo zaradi opisanih nesreč izgubljenih skupno 78 delovnih dni.
V	januarju:
Delavec AK je skladal zaboje in je po končanem delu skočil z zaboja na tla in si pri seskoku poškodoval koleno zaradi neprimernega položaja in drže noge pri seskoku. Odsotnost z dela je trajala 13 delovnih dni.
Delavcu JP je pri nameščanju vrvi na prosto vrtečo se jermenico na mikalniku potegnilo desno roko med jermen in jermenico ter mu jo poškodovalo v zapestju. Vzrok za poškodbo je bila verjetno samo trenutna odsotnost od dela glede na zelo nevarne delovne okoliščine.
Odsotnost z dela je trajala 16 delovnih dni.
Delavec VK se je pri prenešanju vrelega olja iz valjčkarne izven obrata polil z oljem in dobil opekline po prstu roke. Delavec ne bi smel prenešati tako vročega olja z golimi rokami. Odsotnost z dela je trajala 3 delovne dneve.
Delavcu RP je priletel v oko os-tružek s stružne glave in mu poškodoval oko. Do nesreče je prišlo, ker delavec med delom ni pomislil na možnost, da se lahko na glavi stružnice naberejo ostružki, ki kasneje odletavajo s stroja. Odsotnost z dela je trajala 2 delovna dneva.
Delavka MP je na poti na delo padla z motornim kolesom in je pri padcu dobila odrgnine po obrazu. Delavka ni mogla obdržati ravnotežja na motornem kolesu zaradi premočne burje. Odsotnost z dela je trajala 5 delovnih dni.
V mesecu januarju je bilo zaradi nesreč pri delu ter na poti na delo izgubljenih skupno 39 delovnih dni.
PISALI SO NAM
Spet so se nas spomnili naši »vojaki« in sipet smo zaradi Tekstilče-vih počitnic pozni z odgovorom.
FRANC KRASNA, ki nam je pisal iz Vrhnike, ni »učakal«, da bi dobil odgovor v Tekstilcu k vojakom, ampak že nekaj dni ponovno dela med nami.
JURIJ TOMAŽIČ, ki je pri vojakih v Krivi Palanki in se je ob novem letu spomnil vseh sodelavcev z dobrimi željami, pa še ne bo slekel vojaške suknje. Tako upamo, da ga bomo lahko z našim časopisom še seznanjali z življenjem im delom podjetja, za kar nam piše, da ga zelo zanima.
Veseli bomo, če se nam bodo oglasili tudi drugi naši vojaiki, pa tudi naši štipendisti, od katerih sploh ni nobenega glasu.
Vsem lop pozdrav!
Urednik
A
Ajdovska predilnica ob koncu IS. stoletja. Zaposlovala je okrog 1000 delavcev in je bila za tedanje slovenske razmere velik industrijski objekt. Obratovati je prenehala 1932. leta.
____________________________________________________________________________________________________________I

Delo in utrujenost
SKORAJ NEOPAZNO STA ŠLA MIMO
dva naša jubileja
V komaj minulem letu je naše podjetje praznovalo svoj dvojni jubilej. Brez posebne proslave smo ta dvojni praznik povezali s svečanostjo ob otvoritvi nove op-iemenitilnice, čeprav bi tak častitljivi jubilej kot je 140. obletnica od začetka obratovanja ajdovske predilnice zaslužila malo več pozornosti. Pred 140-Ieti ustanovljena ajdovska predilnica se šteje danes kot najstarejši industrijski obrat na Slovenskem. Razen te obletnice pa je proti koncu lanskega leta poteklo 20 let odkar je bila v Ajdovščini obnovljena tekstilska tradicija, ki se je pretrgala leta 1932., ko je po več kot 100 letih prenehala obratovati stara predilnica. Kot uradni dan obnovitve te tradicije se šteje 1. december 1948.
Čeprav vsak dan hodimo na delo v naše podjetje, nekateri že 10 pa tudi skoraj 20 let, je gotovo še veliko takih med nami, ki jim ni znano, da je bila ajdovska predilnica kot predhodnica današnje Tekstine najstarejši tekstilni industrijski obrat na Slovenskem. Tako ugotavlja tudi Katarina Kobe-Arzenškova v svoji raziskovalni publikaciji »Prvi tekstilni industrijski obrati na Slovenskem«, ki je letos izšla pri Tehniškem muzeju Slovenije v Ljubljani. V tej raziskavi, iz katere povzemamo nekaj podatkov, navaja, da je ajdovsko predilnico ustanovil tržaški trgovec Josef Chiozza že leta 1826. Ta cesarsko kraljeva privatna mehanična predilnica je začela obratovati 1828, njena barvarna pa leto dni pozneje.
Kot delniška družba se je tovarna zelo živahno razvijala in ustvarjala velike dobičke. Leta 1920 je bila temeljito obnovljena, hkrati pa so začeli graditi za tovarno posebni daljnovod za napajanje z električno energijo, ki obstaja še danes. Tovarna je zelo donosno uspevala do leta 1927, ko je prišlo zaradi ekonomskih pretresov do katastrofalnega preobrata. Tovarna se je vse bolj pogrezala v težave, iz katerih se ni več izkopala. Tak položaj je zlasti prizadel več kot tisoč zaposlenih delavcev. Le-ti so na svojem shodu v tovarni leta 1926 zahtevali rešitev vprašanja draginjskih doklad, katerega izpolnitev so funkcionarji sindikaa obljubljali, vendar obljub niso izpolnili. Družba je bila leta 1932 likvidirana in več kot stoletna tekstilna tradicija je v Ajdovščini zamrla.
Tekstilni duh pa v našem mestecu in njegovi okolici ni zamrl in je za starimi zidovi prejšnje predilnice ponovno zaživel šestnajst let pozneje leta 1948 in 1949, ko so stekle prve tkalne statve.
Nastajajoči kolektiv si je že v prvih letih svojega dela zastavil nalogo, da ne le obnovi, ampak tudi razširi staro tradicijo tekstilstva v Ajdovščini z zgraditvijo modernega tekstilnega kombinata. In tako je tudi bilo: Nekaj let po začetku obratovanja tkalnice je bila leta 1954 odprta barvarna, leta 1961 zgrajena nova predilnica in končno lani rekonstruirana in modernizirana ople-menitilnica. Tako smo se ajdovski tekstilci kljub težavam usposobili, da s sodobno proizvodnjo modernih in kvalitetnih vzorcev konkuriramo svojim tekmecem na vse zahtevnejšem domačem in tujem tržišču. Pri tem pa se kolektiv zaveda, da s tem še nj rekel zadnje besede in da bo potrebno še veliko dobre volje in sredstev za to, da bi obdržal ujeti korak.
(nadaljevanje)
Utrujenost je normalna reakcija človeškega organizma, ki se brani pred pretiranim izčrpavanjem z željo po počitku. Odmor ali počitek je torej tisto, kar najnujneje rabi delavec, ko popuščajo njegove moči.
Ločimo več odmorov: odmor med delom, dnevni, tedenski in letni odmor.
Odmor med delom
Obvezni odmor med delom ima namen, da se delavčevo telo v tem času opomore in obnovi svojo delovno zmogljivost. Nimamo enotnih meril, po katerih bi predpisali, kdaj med delom je delavcu odmor najbolj potreben. Idealno bi bilo nasprotno: da bi se odmor določal pri posameznih delih in delavcih takrat, ko začne padati storilnost t*1 se začnejo kazati drugi znaki utrujenosti. Popolnoma napak je namreč čakati z odmorom še naprej in pustiti delavca, da se preutrudi, izčrpa, zakaj takrat mu bo počitek koristil neprimerno manj, kot če bi mu ga dali pravočasno.
S poskusi pri raznih delih je bilo ugotovljeno, da človeku bolj prija, če so odmori med delom krajši in če jih je več. V lem primeru se poveča delavčeva storilnost in zboljša njegovo počutje.
Odmor med delom ne nomeni obvezno sedenja ali poleganja, to je le ena oblika odmora, ki ji pravimo pasivna. Primerna je predvsem za tiste, ki težko fizično delajo in hočejo v odmoru sprostiti svoje utrujene mišice. Pri vseh tistih pa, ki pri delu sedijo ali so živčno napeti, se priporoča aktivna oblika odmora: lažje športne igre ali pa vsaj sprehod na čistem zraku. Mišična aktivnost namreč pospešuje pretok krvi po telesu, vpliva na to, da se človek bolje prediha, pospešuje reakcije v organizmu — vse tisto, kar je nujno potrebno človeku, ki se je zasedel v zaprtih, največkrat še slabo zračenih prostorih.
Dnevni počitek
Po sedem ali osemurnem delu rabi človek daljši čas, da se odpočije in obnovi svoje moči za naslednji dan. Računa se, naj bi se polovica tega prostega časa porabila za spanje, polovica pa za osebne, družbene, kulturne in druge potrebe delavca. Poglejmo, kako je v resnici s
tem! Dnevni prosti čas se pri mnogih delavcih bistevno skrajša že s časom, ki ga porabijo za prevoz (ali celo hojo) na delo. Ali delavka — mati in gospodinja ne teče z dela naravnost k štedilniku, k čiščenju stanovanja, pranju, nakupovanju in drugim gospodinjskim delom? Ali ne zamenja marsikateri delavec orodja v tovarni s tistim na polju? (Ko bi bil to delavec, ki je celo dopoldne sedel po ubijajočem pisarniškem delu, bi to šlo; vendar je navadno to tisti, ki je že dopoldan delal težaška dela!).
Tako in še na nešteto drugih načinov se skrajša naš dnevni prosti čas, tako da nam ga ostane včasih premalo še za spanje. Odraslim ljudem se priporoča spanje približno šest ur (vsekakor je čas spanja zelo odvisen tudi od tega, kako dolgo je človek navajen spati), mladini pa na vsak način več.
Najprimerneje je, če se človek navadi, da odhaja spat in vstaja ob istem času. Ob tej ugotovitvi se že »spopademo« s troizmenskim in še posebej nočnim delom, ki ne razdira samo normalnega ritma našega počitka, ampak tudi normalni režim prehrane. Idealno bi bilo, da bi bilo delo organizirano samo v dopoldanski izmeni, ki bi pa morala začeti z delom precej pozneje kot začenja danes. (Pregovor o zlati rani uri odpove, ko mora delavec zaradi prevoza na delo vstati že »sredi noči«). Seveda se s tem odpirajo drugi problemi — prehrana med delom, varstvo o-trok . . .
Tedenski počitek
Navajeni smo na nedeljski počitek, pri 42-ur-nem delovnem tednu pa nastopi vprašanje prostih sobot. Velja, da je za lažje fizične delavce in duševne delavce bolje, da delajo samo pet dni v tednu in imajo prosto soboto, medtem, ko bi bilo za težke fizične delavce primerneje, če bi jim vsak dan v tednu skrajšali delo za eno uro. Storilnost pri delu je namreč pri njih v zadnji (osmi) uri dela zaradi preutrujenosti zelo nizka.
Za obliko počitka velja isto, kar je omenjeno že pri dnevnem počitku in spet ugotavljamo ravno nasprotno: težki fizični delavci delajo tudi ob sobotah in nedeljah težka dela (namesto, da bi počivali), psihični delavci pa tudi ob koncu tedna študirajo, berejo (namesto da bi se razgibali pri delu ali pri športu).	M. Š.
^meLi	...
KULTURNOZGODOVINSKI DROBCI IZ AJDOVSKE OBČINE Dr. IVAN LULIK — JANEZ GUSTINETOV
Med malo ali celo nič znane pesnike gornje Vipavske doline spada ajdovski rojak dr. Ivan Lulik, po domače Janez Guštinetov. Starejši Ajdovci se ga bodo dobro spomnili, medtem ko je že srednjemu in mlajšemu rodu nepoznan.
Dr. Ivan Lulik se je rodil 16. maja leta 1888. Po ljudski šoli, ki jo je obiskoval v rojstnem trgu, je odšel v srednje šole v Gorico. Tu je dokončal gimnazijo in se potem proti notranji volji, ki ga je gnala, da bi nadaljeval študije na klasični filologiji (grščino in latinščino), vpisal na jus. Pravno fakulteto je študiral deloma na Dunaju deloma že po prvi svetovni vojni v Ljub-
ljani, kjer jo je tudi dokončal in postal advokat, še prej pa je seveda moral že takoj po končani gimnaziji na enoletno odsluženje vojaškega roka. Kot poročnik je bil vpoklican med balkansko vojno leta 1912. V prvi svetovni vojni je bil tudi nekaj časa na goriškem bojišču, kjer so ga podrejeni zelo radi imeli.
V Gorici je kot gimnazijec stanoval nasproti Orzana. Veljal je že tedaj za pridnega zlagalca pesmi, ki jih je največkrat pisal v spominske knjige in albume. Takrat in še pozneje je pesnil tudi v nemščini. V letih druge svetovne vojne je propadla zbirka takih pesmi, ki so nastajale
pod vplivom nemškega pesnika Heineja, z naslovom »Unter Linden und Kastanien« (Pod lipami in kostanji). Do danes pa je njegov prijatelj dr. Danilo Lokar ohranil več njegovih tipkopisov, tako: dvojni sonetni venec »Kašgarska svetnica«, obširno zbirko pesmi »V večernih zarjah« in dramsko delo, farso v dveh dejanjih »Zbor vinskih duhov«.
Dve osnovni vodilni čustvi se prepletata skozi vse Lulikovo pesniško ustvarjanje: ljubezensko in pokrajinsko —• domoljubno. Ljubezensko ima kot pri vseh liričnih pesnikih seveda svojo premoč. Lulikova ljubezenska pesem poje sprva nagajivo o fantovski in dekliški ljubezni, kasneje, ko se prelije v ljubezenski spev moža in žene, pa postane elegična in otožna in te note se ne znebi več. In tako se vrste pesmi, kjer pesnik pravi, kako globoko, resnično in zvesto je ljubil svojo drago, a kako je iz dneva v dan, iz leta
1 Nadaljevanje na 6. strani)
usega malem za i/se
TUDI RES
—	Ali že veš, da je prijatelj Koren končno našel svoj večni mir?
—	Res? Nisem vedel, da je umrl.
—	Ne on, njegova žena!
Vse nazaj dol, Francka, na šoferskem izpitu sem padel!
DIPLOMATSKI IZBOR
—	Draga, kaj hi raje za darilo za rojstni dan: kožuh ali potovanje v Skandinavijo?
—	Potovanje v Skandinavijo.
—	Ne morem verjeti, da si res izbrala potovanje. Kako to?
—	Takole je: vem, da so v teh deželah kožuhi cenejši.
PREVARANA ZENA
Pravijo, da žena, ki odkrije moževo nezvestobo, zelo različno reagira nanjo pri različnih narodih: Francozinja ubije svojo tekmico; Italijanka ubije moža; Španka ubije oba; Nemka naredi samomor; Amerikanka pa začne takoj računati, koliko ji ho moral mož plačevati, če se bosta ločila.
NAGRADNA PIRAMIDA
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
1. PREDLOG, 2. OZIRALNI ZAIMEK, 3. VELIKA MORSKA RIBA, 4. SPLETENI LASJE, 5. OKRASNI PREDMETI, 6. NATIS (knjige, tiskarsko delo), 7. VOJAK PRI TEŽKEM OROŽJU, 8. NAZIV PODJETJA V AJDOVŠČINI.
Po daljšem času smo spet pripravili nekaj za kratek čas našim reševalcem križank.
Rešitve nagradne piramide pošljite uredniškemu odboru lista najpozneje do 28. februarja 1969, Za pravilno rešitev piramide razpisujemo tri nagrade:
1.	nagrada 25.— N din
2.	nagrada 15.— N din
3.	nagrada 10.— N din
%meLL Arna jUj
(Nadaljevanje s 5. strani)
v leto vedno bolj jasno spoznaval, da je ona ob njegovi ljubezni nesrečna zaradi nekega čisto preprostega človeškega nesporazuma. Pesnik je poskušal storiti vse, da bi to skupno ljubezen rešil, bil pa je ob tem čisto nemočen zaradi sil, ki so bile izven njega in proti katerim se ni bilo moči postavljati v bran. O vsem tem največ govori sonetni venec, ki je spesnjen po pri Sloven-
Di\ Ivan Lulik 1888 — 1947
cih že udomačenem vzorcu, ki ga je pred sto in več leti podal Prešeren v svojem Sonetnem vencu. Tudi Lulik je ohranil vse prvine te pesnitve, ki je po obliki italijanskega izvora in se imenuje »degli intronati di Siena«, le da brez akrostiha. Variacijo predstavlja Lulikov v neki zunanji posebnosti, da je namreč skupino dvakrat po petnajst sonetov, oziroma dvakrat po štirinajst z magistralom iz začetnih in končnih verzov vsakega soneta, povezal z nekim pojas-nilnim besedilom. Tako pove v začetku, da je sonetni venec sporočilo, ki ga pošilja svoji ženi, kitajski cesarici, ko se ta vrača na svoj dom v oddaljeni Kašgar, njen mož, cesar v Pekingu. Lulik pa, avtor pesnitve, se pooseblja kot cesarjev sluga, ki ji to ljubezensko sporočilo prebere. Pred magistralom pa stoji spet kratko prozno besedilo, ki pove, da so to misli, ki so se izluščile cesarici, ko je grebla po spominih, ki jih ji je cesarjevo pismo oživelo. Za tem sonetnim vencem sledi drugi z naslovom »Spremno pismo ali predgovor in zagovor«, v katerem pesnik pojasnjuje nastanek in namen in spet obnavlja, zdaj nič več preneseno in alegorično, marveč s stvarnimi podatki, svojo in svoje drage mladostno ljubezen, ki se je kasneje v življenju izkazala, da ni bila druga za drugo rojena. Pesnitev kaže vso Lulikovo pesniško oblikovno verziranost, velik smisel za kompozicijo in urejenost ter sc tu in tam dvigne do lepih pesniških podob, ki ka-
• • •
žejo na nadpovprečno obvladanje vseh pesniških rekvizitov.
Pesmi, zbrane v zbirki, so razdeljene v več poglavij (Razne, Klic svobode, Ajdovščina, Kaš-garska. svetnica, Iz cikla »Ranjana«, Jesen). Poleg ljubezenskih pesmi, v katerih se pretežno pojavlja čustvo nevračane ljubezni, pa je pri njem še tožba po izgubljenih mladostnih dneh in po vseh tistih krajih, kjer sta sanjala ljubezenske sanje. Po izgubi drage še vedno toži:
Srce je mrtvo vendar trepetalo
in te obupujoč povsod iskalo.
Lepi so njegovi soneti iz cikla Ajdovščina. Vanje je skušal ujeti kakor slikar na nekaj platnih vso ajdovsko bližnjo in daljno okolico. Najprej imamo tu dva soneta, v katerih popisuje sotočje Hublja in Lokavščka, dalje Pali, Staro babo. Fužine, Police, ajdovsko pokopališče, Požgane Ustje, Log, Rusne, semenj sv. Terezije v Ajdovščini, Plače, Sv. Križ, Stomaže, ajdovsko burjo, Hubelj, tnalo v šibeniški ulici pred njegovo rojstno hišo. Človeku je ob branju teh pesmi tako toplo pri srcu, saj se srečuje s staro Ajdovščino, tisto izpred pol stoletja in več, in vse ima že skoraj nadih starožitnosti. Pesniku je bilo to še toliko bolj pri srcu, ker je moral dolga desetletja živeti daleč od domačega kraja. Domotožje po njem in po svetu, v katerem je živel in ga po mladosti pustil, se stalno ponavlja v njem in mu pomaga, da vse to pristno in sveže opeva. Njegova fantazija je šla še dlje. V daljši pesnitvi »Vipavski mlad grajščak in lepa ajdovska gospa« pripoveduje o srednjeveški ljubezni med dvema plemičema. Pesnitev je oblikovno naslonjena na slovensko ljudsko pesem in spada med Lulikove najboljše tekste. Zadnji de! zbirke je pravzaprav obračun nad življenjem. Jesenski motivi prinašajo v pesnikovo dušo spomine na vse lepo in tudi žalostno, ki ju je v življenju doživel. Ima nekaj pretresljivih opisov jesenskih razpoloženj, ki so tudi vezane na ajdovsko pokrajino.
Edino Lulikovo dramsko delo, ki pa morda niti ni bilo napisano z namenom, da bi bilo za oder, marveč je oblika le okvir za notranje razpravljanje, odvijanje pesnitve, je farsa »Zbor vinskih duhov«, ki se v naslovu še nadaljuje »v hramu pri 'Starešinovih' na Planini. Farsa ali prav za prav resnična zgodba, ki jo je doživel ali presanjal v jeseni 1948 in v verze povezal Lui van Lyk — Mickin, neodločujoči član mednarodne
razmejitvene komisije iz holandske Indonezije«. Kot igralci-osebe nastopajo duhovi domačih in tujih vin ter nekatere vinogradnikove potrebščine (orodje). Godi se v stari kleti Trebižanov, ki je datirana izpred 1564. leta.
Pesnitev je zares svojevrstna in bi ji bolj težko našli primero. Gre za nekaj nad 800 verzov. Osrednja misel pesnitve je, da naj gre oblast domačinu. Tako se odločijo, da naj na Vipavskem kraljuje Vipavec (vino) in ne kako tuje vino. Pesnitev je po svoje zanimiva tudi, ker je nastala v času, ko je bil živ boj za našo zahodno mejo in sploh za Primorsko po drugi svetovni vojni.
Ivan Lulik:
Hubelj — flumen frigidum
Bil mrzel že si osvajalcem juga, ki vedno spet jih burja s tvojih lok nazaj odnesla v volčji je brlog, tu padlim pa kosti zmlel zob je pluga.
Za njimi je prišel fevdnik — gospod, ki si na hladne tvoje je bregove ob rimski zid postavljal še gradove; propadel tudi ta je tujčev rod.
A mi na tvojem bregu smo ostali.
Z motiko, srcem, z meča smo ostjo prod, zemljo, v živi skali še srebro
pred tujcem, zemlje lačnim, varovali,
ti utesnili strugo in vodo
za luč, jo še na Kras za žejo dali.
Ivanu Luliku življenjska sreča v tem, kar je pesniškega, ni bila mila. Ko bi bil začel svoje pesmi tiskati v zgodnjih letih in ko bi se pesne-nju predal z vso silo umetnika, ki je v njem bila, ko bi svoje pesniške produkte lahko stavil pred širšo slovensko publiko, tedaj sem prepričan, da bi danes gledali v njem podobno pesniško osebnost, kakor je n. pr. kak Igo Gruden ali kateri njemu podoben. Žal se zaradi različnih življenjskih okoliščin to ni zgodilo in tako nam je ostal za njim dokaj obsežen opus, ki govori o pesniku, nedvomno talentiranem pesniku, ki pa se v slovensko literarno areno žal ni utegnil spustiti.
Nam, ajdovskim domačinom in Primorcem posebej pa je vseeno toplo ob misli, da smo poleg drugih že znanih besednih umetnikov odkrili še novega — pesnika Ajdovščine in njene okolice.
Marijan Brecelj