:-. .¦: ¦¦ L-: j r-: :r-: j-l-:-: ::¦:¦:¦¦-: :¦•-:-:::..:-:-: :-;¦:¦--; . NAŠ Št. 4 Leto XIV 25. 2.1993 Poštnina plačana pri pošti Krško • Izobraževanje za podjetništvo, str. 6 • Protest Vidmovih delavcev, str. 7 • Dnevi Prforcenhausa v Kostanjevici, str. 8 • Grozdje bo plačano po dvanajstinah, str. 11 • Srečanje sadjarjev v Artičah, str. 11 • Kulturni dogodki v krajevnih skupnostih, str. 12 • Mali oglasi, str. 14 Tiskovna konferenca po zborovanju Rešitve se vendarle kažejo za Papir in Celulozo?! Na tiskovni konferenci, ki stajo dan za protestnim shodom sklicala član upravnega odbora Damir Cibic in direktor Rolf Norman, smo slišali, da sta bila izmed vodilnih mož suspendirana Branko Žibret in Miloš Medved, da pa UO ni zahteve delavcev razumel kot njihovo absolutno nepripravljenost, da bi še dalje delali pod njegovim vodstvom. Gospod Cibic je prepričan, da bi ekipa domačih strokovnjakov pod Normanovim vodstvom delala uspešno. Zaradi dolgoletnega poslova- Celulozo in Papir. Slednji ima nja z izgubo se je minus tovarne zelo povečal in taka, kakršna je, nima več možnosti za uspešno delo! Zato so Videm ločili na možnosti za tržno uspešno poslovanje, razmišljajo o nabavi novih strojev, povečanju kapacitet in dvigu kakovosti, tu naj bi v krat- .cMUkkurfr AtViUvOMJt' FlflhfR —v \tHO» Mirjana Fink dipl. ing. arh. CKŽ 23. 68270 KRŠKO tel.-fax. 0608 22-260 stanovanje tel. 0608 33-073 kem bilo dela za 200 delavcev. Celuloza ob sedanjih pogojih na svetovnem trgu nima nobenih možnosti. Njen obstoj je stvar strateške odločitve narodnega gospodarstva. Ponovno smo slišali vse mogoče argumente za vlaganje v Celulozo in proti njemu in kaže, da so prevladali argumenti »za«. Celulozo so ponudili v najem, izmed številnih interesentov se je potem resno prijavil le Videm D'Arcy (»gospod s Prešernove«), ki je poslal sicer pomanjkljivo ponudbo, a ta obeta možnost, da se pogajanja med UO Vidma in bodočim najemnikom uspešno zaključijo v treh tednih. Damir Cibic je pribil, da minister Maks Tajnikar ne bi nikoli sprejel takšnega zakona, kot je bil tisti o železarstvu. Je pa zagotovil, da odpuščanja delavcev ne bo, da bo ministrstvo zagotovilo sredstva za ustanovitev posebne agencije, ki bo v Krškem iskala ideje za zagon majhnih podjetij, v katerih bodo našli delo presežni kadri. Kaj pa ekologija? Ne, nobenemu najemniku se ne izplača investirati v čistilno napravo za brez-klorno beljenje celuloze. Ta denar bo morala zagotoviti država, če se bo za tako rešitev, nacionalno strateško, odločila. Pred leti, ko je bila nabavljena oprema za belilnico III, so bile razlike v ceni med celulozo, beljeno s klorom, in tisto s kisikom tolikšne, da se je naložba lahko povrnila. Danes so ti časi mimo. torej rešitev z najemom celuloze v sedanji obliki lahko velja le do leta 1995, ko bo pokazala zobe ekološka zakonodaja. V krški skupščini Razrešen predsednik, izvoljen podpredsednik V krški skupščini se je končala doslej najdaljša seja. Začela se je s precej burno in dolgotrajno razpravo 9. julija lani, ko je bilo predlagano glasovanje o (ne)zaupnici izvršnemu svetu in predsedniku skupščine, in se z nasprotujočimi si mnenji o tem, ali se je vse zgodilo po zapisanih pravilih ali ne, nadaljevala v jesen in zimo. Zaključila se je mimo, delno z izvolitvijo novega izvršnega sveta pred dvajsetimi dnevi, dokončno pa z razrešitvijo predsednika skupščine 24. februarja. (»Prošnja« V. Omerzuja za razrešnico je objavljena na naslednji strani.) člana, podpredsednika za gospodarstvo. Za to funkcijo je bil izvoljen Robert Kerin, isti kandidat, ki ob prvem glasovanju (4. februarja) edini ni dobil podpore. Sedem članov novega izvršnega sveta je skupščina imenovala za sekretarje upravnih organov: Franca Jeniča za prostor, okolje in upravne zadeve, Franca Glin-ška za infrastrukturo, Danila Si-teVja za družbene dejavnosti, Branka Kovačiča za finance, Damjana Laha za obrambo, Franca Češnovarja za kmetijstvo, gozdarstvo in veterino, Miloša Ku-kovičiča za notranje zadeve in občo upravo. Niko Žibret. delegat KS Krško, ki seje po dolgi odsotnosti zdaj udeležil obeh februarskih sej, je predlagal, naj skupščina novemu izvršnemu svetu nakloni običajnih 100 dni brez kritike. Vsi delegati se s tem niso povsem strinjali, Jože Stibrič na primer, ki je zatrdno obljubil, da bo »nove« res pustil pri miru, »starih« (iz prejšnjega IS) pa nikakor ne. Vojko Omerzu, do včeraj predsednik SO Krško, kije prepričan, da se ta funkcija lahko opravlja nepoklicno; direktor Centra za razvoj Posavja, ki je na svoj način razrešil vprašanje o (ne)združljivosti opravljanja javne funkcije s podjetniško dejavnostjo. Valvasorjeva knjižnica Krško in Literarni klub Krško vas v mesecu kulture vabita na LITERARNI VEČER, ki bo v petek 26. februarja 1993, ob 19. uri v Valvasorjevi knjižnici Krško. Svoja novejša dela bodo predstavile Slavica Jarkovič Marija Mirtič Tatjana Vertovšek Jožica Vogrinc Sodelujejo učenci Glasbene šole Krško. Bralci Valvasorjeve Knjižnice, ki so v letu 1992 prebrali največ knjig, bodo ob tej priložnosti prejeli knjižna darila knjigarna Opus. Robert Kerin, podpredsednik IS za gospodarstvo. Zanj je tokrat glasovalo 35 od 54 delegatov. Novega predsednika naj bi volili najkasneje čez štirinajst dni. Pred volitvami se bodo morda odločali tudi o tem, ali bo ta funkcija odslej poklicna ali nepoklicna, eden od predlogov pa je, da naj prednost oziroma potrebnost ene ali druge možnosti utemeljijo kandidati za predsednika, ko se bodo predstavili v skupščini. Na včerajšnji seji je novi izvršni svet dobil še svojega zadnjega Pustno leto je mimo? i^atanko leto dni je minilo od lanskega pustnega torka, ko so na vhodu v Videm odprli t. i. Bonačevo ulico podjetništva. Odstranili so vrata. ISa letošnji pustni torek so rešetke pritrdili nazaj. ISa zahtevo članov sindikata Pergam. V knjigarni Opus bodo odprli klubski center "SVET KNJIGE" POSLEJ TUDI V KRŠKEM Na tržnicah (ta je brežiška), se je že pokazala spomlad: teloh, motovileč... INajbrž bi težko našli prebivalca Slovenije, ki še ni slišal za prvi slovenski knjižni klub Svet knjige. V petnajstih letih delovanja je z njegovo pomočjo v slovenske družine prišlo na milijone knjig različnih žanrov. Ponudba in prodaja poteka v glavnem s pomočjo kataloga, ki ga dobivajo člani vsako četrtletje. Nakup knjig preko Sveta knjige je v povprečju za četrtino cenejši od nakupa v redni prddaji, kar je še zlasti v sedanjih časih pomemben prihranek. Dodatno prednost članstva v Svetu knjige prav gotovo pomenijo klubski centri, ki so jih doslej odprli v dvanajstih slovenskih mestih. Z nakupom v klubskem centru imajo člani vse ugodnosti, poleg tega pa jim obisk v centru omogoči, da si knjigo pred nakupom dobro Ogledajo, da jo dobijo takoj in hkrati s tem že izpolnijo obveznost nakupa najmanj ene knjige v četrtletju. Ko izbiramo darilo, se Slovenci še vedno pogosto odločimo za knjigo, zlasti pa jo radi kupimo otrokom. Poseben dogodek za otroka je. ko ga pripeljemo v knjigarno, da si sam izbere knjigo. Pogosto se zgodi, da se šele zadnji hip spomnimo na prazno- vanje ali obisk, ki nas čaka zvečer. Iz zadrege nas lahko reši obisk v klubskem centru, kjer čaka preko 400 različnih knjig po občutno nižji ceni. Čeprav ima knjižni klub tudi na našem področju precej članov, je bilo Posavje doslej edina slovenska regija brez klubskega centra. S tem so bili člani kluba prikrajšani za tiste dodatne prednosti, ki smo jih že omenili. Nam najbližja klubska centra sta bila doslej v Novem mestu in Celju, kar pa je taka oddaljenost, da so jo le redki zmogli (samo) zaradi knjige. Prihodnji mesec pa bo začel poslovati nov klubski center tudi v Krškem. Krška knjigarna Opus si je namreč po nekajmesečnih prizadevanjih uspela pridobiti soglasje Mladinske knjige d.d. Ljubljana in vodstva knjižnega kluba Svet knjige, da bo lahko z drugim četrtletjem ponudila članom kluba celoten knjižni izbor. Knjigarna se je obvezala, da bo do takrat izpolnila nekatere dodatne pogoje in pripravila vse potrebno za otvoritev, ki bo že 19. marca letos. V knjigarni pričakujejo, da bodo člani z veseljem izkoristili novo pridobitev, ki pomeni tudi majhen prispevek za (kulturno) osamosvajanje posavske regije. S. M. 2 Naš glas 4. 25. februar 1993 Spoštovano predsedstvo, delegatke in delegati j SO Krško! i V četrtek, 4. februarja 1993, smo izvolili nov IS SO Krško. Program, ki ga je predstavil mandatar oziroma predsednik IS pa tudi člani IS, zelo optimistično napoveduje razvoj občine Krško, zato sem ga tudi podprl v večini točk. Program in spremenjena sestava IS sta lahko garancija, da se negativni gospodarski trendi v občini spremenijo ali za začetek vsaj ustavijo. Politična situacija v naših Delo predsednika skupščine skupščinskih klopeh se s tem ni je tako moč opravljati neprofe- nič spremenila. Sam sem pred dobrega pol leta predlagal, da se glasuje o moji zaupnici ali nezaupnici, kakor pač kdo to razume. Iz znanih političnih razlogov do tega ni prišlo, sam pa sem vztrajal na mestu predsednika SO Krško vse do sedaj, in sicer zato, da ne bi prišlo do krize tudi v predsedstvu skupščine. Politični dogodki v preteklosti so znani. Tri stranke, ki so postavile prejšnji izvršni svet, so želele zamenjavo tudi v predsedstvu skupščine. To jim je uspelo v DPZ, pripravljen scenarij v ZKS se zaradi politične treznosti še ni izšel, ker je bila seja zbora prekinjena. Danes vsi vemo, da so bili razlogi, zaradi katerih je bila zamenjana predsednica DPZ, popolnoma neargumenti-rani in neosnovani, kar so potrdile tudi ustrezne republiške institucije. Sam sem član opozicijske stranke v naši skupščini in kot takšen lahko upravičeno samo pričakujem, da bodo akteme stranke, ki imajo večino v naši skupščini, priznale svoje zmote, prevzele odgovornost za to in tudi popravile krivice. Čas za to še je, nič ni zamujenega, le grenak priokus bo v tej skupščini ostal do konca našega dela. Vloga predsednika skupščine se je iz majskih dni 1990 pa do danes bistveno spremenila -beri zmanjšala. Znane so pristojnosti in naloge, ki jih je predsednik skupščine imel na obrambnem področju, v preteklem obdobju pa tudi v Svetu posavskih občin. Vse te pristojnosti so prenesene na druge ravni, tako glede dela kot tudi glede odločanja. Podobno se sicer dogaja s posameznimi, do nedavnega občinskimi službami, kar pa je vsekakor posledica organizacije ali bolje reorganizacije mlade države Slovenije. sionalno, še posebej sedaj, ko smo sprejeli profesionalni izvršni svet, samo z dvema nepoklicnima članoma. V razgovoru s predsednikom IS sva tudi ugotovila, da želi preseči vse tiste zapore, ki so kalile odnose med prejšnjim izvršnim svetom in predsedstvom skupščine, kar je vsekakor za delo skupščine in počutje naših občanov nadvse pomembno. Predsedstvo skupščine že nekaj časa dela v okrnjeni sestavi, bodisi zaradi neupravičeno izrečene nezaupnice predsednici DPZ, bodisi zaradi izrečenih ali najavljenih odstopov nekaterih svojih članov. Z zadnjo sejo skupščine smo tudi zaključili z gradivi, ki jih je prejšnji IS posredoval v skupščinsko proceduro. Dobri dve leti in pol mojega vodenja skupščine je za nami. Prepričan sem, da ga je vsak izmed vas vseskozi kritično ocenjeval in prav je tako, zavedam pa se tudi, da je vsako delo mogoče opraviti še bolje. Prav zaradi tega smatram, da je sedaj pravi trenutek, da prepustim mesto drugemu članu naše skupščine, ki bo skupaj s predsedstvom in IS vnesel nov delovni elan. Predsedstvo in skupščino občine Krško zato prosim, da me razreši funkcije predsednika SO Krško. Predsedstvo skupščine še posebej prosim, da čimprej skliče skupno sejo skupščine s točko dnevnega reda, na kateri bi obravnavali mojo vlogo o razrešitvi s funkcije predsednika SO Krško. Prisrčen pozdrav! Vojko Omerzu Krško, 5. februar 1993 V vednost: - vsem strankam občine Krško Občinska skupščina v Sevnici: Radeška čistilna naprava skoraj v lastnem dvorišču "Če hočem v lastni hiši prebiti okno v steni, kjer ga prej ni bilo, moram za to urediti potrebno dokumentacijo in imeti privoljenje soseda, kateremu bom gledal na paradižnik na vrtu," je malodane vzrojil predsednik sevniškega izvršnega sveta Marjan Kurnik na seji občinske skupščine (16. februarja), „pa da ne bi Sevničani mogli ničesar ukreniti, ko hočejo sosedje postaviti svojo čistilno napravo tik ob našo občinsko mejo! Niti političnega protesta!?" Revolt je zbudila namera sosedne občine Laško, ki je prestavila lokacijo za gradnjo čistilne naprave za Radeče z desnega na levi breg Save, in to skoraj ob mejo s krajevno skupnostjo Loka. Loka je že v sevniški občini, ki seveda ne bo izdajala lokacijske dokumentacije in gradbenega dovoljenja za omenjeno čistilno napravo in katere prebivalci se tudi ne bodo mogli udeleževati zborov krajanov, javnih razgrnitev in zbiranja pripomb na načrtovani poseg v njihovo okolje. Poseg pa sploh ni majhen, saj bi od naprave, ki bi stala na desnem bregu Save. veter pline odnašal mimo prebivalcev Loke, sedaj pa bi ta izpuh bistveno poslabšal kakovost življenja v omenjenem kraju. Prvi bodo na udaru varovanci doma za ostarele občane, nato gostilna in njeni gostje, za njimi pa celo naselje. Zato so delegati sevniške občinske skupščine sklenili, da sprožijo politično protestno akcijo in se niso strinjali s predlogom: Počakajmo, da o tem izvemo kaj uradnega! "Ko bo uradno, bo v to vloženih že preveč sredstev, da bi še lahko terjali prestavitev lokacije." Sicer pa smo o točkah z dnevnega reda omenjene seje sevniške občinske skupščine podrobneje pisali že v prejšnji številki Našega glasa (NG št. 3, str. 4, IS SO Sevnica), zato jih ne kaže ponavljati. Delegati so vse predloge svojega izvršnega sveta sprejeli. Seveda pa sta največ besed spodbudili točki o renominaciji proračuna za leto 1992 in osnutku izhodišč proračuna za leto 1993. Že v razpravi o renominaciji je delegat SKD Miro Gačnik terjal, naj se sredstva, namenjena SDP, ne pripišejo samo tej stranki, ampak Združeni listi, v okviru katere je SDP nastopala na zadnjih volitvah. Ob osnutku izhodišč za letošnji proračun pa je temu stališču pritegnil še Jože Kunšek iz SLS, češ da so razmer- ja delegatov sedaj bistveno drugačna, kot so bila po volitvah pred dvema letoma, in daje temu treba prilagoditi delitev sredstev, namenjenih financiranju strank. Jože Kovač, sekretar za razvoj, predsednica skupščine Breda Mi-jovič in Julij Jeraj (delegat LDS) so zatrjevali, da je SDP nastopila v okviru Združene liste šele na letošnjih državnih volitvah, medtem ko je na prvih, za občinske skupščine, nastopala samostojno, in tako še vedno deluje v občinah. Hkrati so opozorili na to, da skupščina in izvršni svet nimata nikakršne pravice posegati v delitev omenjenih sredstev, pač pa se lahko o prerazporeditvi med seboj pogovorijo samo stranke, ki so nekoč nastopile na skupnih listah. Pri prvih volitvah je namreč bila LDS Sevnica v koaliciji z združeno opozicijo DEMOS iz Sevnice. Skupščina je torej samo varuh zakonitosti, stranke pa so sklicale neke vrste usklajevalni sestanek za 16. februar zvečer. Bolj nevaren je bil sprva videti zaplet okrog gradnje športne dvorane pri sevniški osnovni šoli Sava Kladnika. Jože Kunšek je posvaril pred zadolževanjem (in blokado) občinskega proračuna zaradi postavitve še enega (kot je rekel) spomenika ter opozoril na dosedanje težave v nekaterih slovenskih občinah. Jože Rošto-har iz KS Blanca je predlagal, naj v Sevnici izglasujejo referendum za samoprispevek, s katerim bodo gradili športno dvorano. "Tako, kot si morajo s samoprispevki zgraditi vse, kar potrebujejo, v nemestnih krajevnih skupnostih," je dodal. Predsednica Mijovičeva je v obrambo projekta pojasnila, da ne gre za sporno dvorano - spomenik, ampak za nujno potrebno telovadnico, in da v osnovno šolo v Sevnici ne hodijo samo otroci iz te krajevne skupnosti. Samoprispevek bo v občinskem merilu sicer potreben, ni pa nujno, da ga bo ta skupnost zmogla izpeljati, je dodala. Nujno bo treba namreč zbrati sredstva za dokončanje zdravstvenega doma. IVlarjan Kumik: "V Sloveniji so 104 čistilne naprave in med njimi samo štiri delujejo v skladu s predvidenimi parametri emisij v okolje. Torej je zelo velika verjetnost, da tudi radeška ne bo delovala najbolj kakovostno. Zato bo čistilna naprava, postavljena tik ob meji krajevne skupnosti Loka, kjer so že tako prizadeti z gradnjo savske verige, njenim prebivalcem bistveno poslabšala kakovost življenja." Politično stališče (protest) naj bi poslali občini Laško in sosedni KS Radeče. Tudi če čistilna naprava deluje normalno, se namreč iz nje sproščajo plini, kot sta amoniak in žveplov dioksid, ki se ju ne zajema in ob nizkem zračnem pritisku obremenjujeta okolje. Danijel Bevc. predsednik sveta KS Loka: "Radeče morate jemati kot lijak, kjer se zračni tokovi združijo in potujejo nad Savo proti Sevnici. Tako bomo prvi na udaru ravno v Loki. Problem je rešljiv politično in strokovno. Povezal sem se s krajani Pobre-žja. to je vaški odbor v sestavi KS Radeče, krajani, ki so na tej strani in ki smatrajo, da jih je izdala lastna krajevna skupnost. Radeče. Predlagali smo jim, naj ukrepajo po strokovni plati. Pismeno so se pritožili dr. Jambre-ku in sprožili ustavni spor. Njihovo lokacijsko dovoljenje je bilo izdano že zdavnaj, gradnja bi morala biti že v zaključni fazi...". Gospod Bevc ne verjame v možnost, da bo naprava na prvotni lokaciji, ker bo za gradnjo zmanjkalo denarja, varianta na desnem bregu pa je bistveno cenejša. Anica Pipan, ravnateljica sevniške osemletke v obrambi svojih učencev in njihove pravice do kolikor toliko urejenih razmer pri pouku telovadbe. Andrej Čebular 1906-1993 V petek, 5. februarja 1993, smo se na krškem pokopališču poslovili od pokojnega Andreja Čebularja. Glede na njegovo opravljeno življenjsko delo - v relativno majhnem krogu, predvsem tistih, ki smo ga poznali, z njim delali in previharili težke, a dinamične čase v nastajanju kovinske predelovalne industrije v občini Krško. Naj uporabim že izrečene besede: So ljudje, ki jim je dano roditi se ob pravem času na pravem mestu, so ljudje, ki jim je dano imeti sposobnost ustvarjati, in so ljudje, ki vse to znajo izkoristiti ter ustvarjati. In to za pokojnega vsekakor v polni meri velja. Rojen je bil v obrtniški družini ključavničarja v Krškem. Oče je bil strog in nepopustljiv ter je zahteval pri delu akcijo in ustvarjalnost. V takem okolju je živel in odraščal Andrej, v tedanjem malem in dremavem Krškem brez industrije ter brez posebnih možnosti razvoja in napredka. Zelo zgodaj se je zavedal, da je čas zlato, da hitro mine, in če hočeš v življenju kaj doseči, moraš to storiti takoj, danes - jutri bo lahko že prepozno. Predvsem iz notranjih potreb in sle po spoznavanju in dožive- tjih novega sveta, novih znanj in ne nazadnje tudi želje, dokazati se tujemu svetu, je krenil v tujino. Poizkusil je v nizozemskih rudnikih kot vzdrževalec rudniških naprav. Pridno je srkal vse, kar je bilo vredno znati in spoznati. Trud se je poplačal, hitro je napredoval in kmalu so mu zaupali odgovorno vidnejše mesto. Zakaj? Imel je izredno lastnost, da je k vsakemu opravilu pristopil s pozitivne plati, nikdar se ni zadovoljeval s tistim, kar je bilo znano in rešeno, vedno je hotel iz sprejetega dela napraviti nekaj pomembnega, nekaj boljšega, nekaj več. Poln takih izkušenj se je vrnil v rodno Krško leta 1945, da bi pomagal porušeni in izčrpani domovini pri obnovi in napredku. Bil je v krogu tistih krških entuziastov, ki so združevali svoje izkušnje in znanja, da bi napravili načrt obnove. Prav zaradi takšnih vzpodbudnih idej je postal prvi povojni predsednik občine Krško. Po zadovoljitvi političnih ambicij pa je spoznal, da je vendarle koristnejši domovini kot gospodarstvenik, da tu lahko doseže več trajnejših gospodarskih in zaposlitvenih uspehov. Ambiciozno in brez predsodkov je iskal tisto, kar bi omogočilo delo in razvoj kovinarstva. Povojni čas razvoja je potreboval take ljudi. Pridobil je nekaj somišljenikov in leta 1954 so ustanovili obrtno kovinsko zadrugo, ki je ob uspešnem poslovanju in naglem razvoju v naslednjih letih postala nosilka razvoja kovinarstva v občini Krško. To potrjujejo podatki, da je bilo po 25 letih na področju občine v več podjetjih skupaj čez 1500 kovinarjev. Težko bi trdili, da sta Kovinarska in Andrej Čebular edina zaslužna za vse to, vendar pa so bili ravno ta dva vodilo in vzor, kako se lahko iz skoraj nič ustvari mnogo, če se hoče. Moto njegovega dela so bili dinamika, inovativnost in pozitivni ter odmevni rezultati. Kakor je bil neizprosen do sebe, tak je bil tudi do sodelavcev. Bil je zahodnjaško poslovno naravnan, šele današnjemu času primerno. Vedno je bil njegov cilj s čim manj ljudmi in stroški doseči največ. Mnogi njegovemu načinu dela niso uspeli slediti. Mnogi prepočasni niso dojeli bistva njegovih misli in potez. Le tisti, ki so to dojeli, so sodelovali z njim z veseljem kot somišljeniki, sodelavci pa tudi prijatelji. Vsem, ki smo šli skozi njegovo šolo, je to bila dobra osnova in napotek za prosperi-teto kovinarstva v občini. Po desetih letih uspešnega, a pri koncu tudi zagrenjenega dela se je poslovil od kolektiva Kovinarske. Reči moramo, da je bil za marsikaj kot petelin, ki prezgodaj poje. Čas je pokazal, da za njim ni bilo naslednika, ki bi dosegal bleščeče rezultate. Njegov živahni in ustvarjalni značaj pa je sprejel nov izziv, postal je uspešen prisilni upravitelj Trima Trebnje. Zatem je uspešno in z veseljem sodeloval s trboveljskim Rudisom na Nizozemskem, kjer so prišle do izraza njegove bogate izkušnje, poznavanje jezika in mentalitete Flamcev. Čas poznih let pa je Andrej posvetil svojim najbližjim, prijateljem ter veseli družbi. Ohranil je čvrsto zdravje v pozna leta. Vse do zadnjega ga je spremljala živahnost duha, vedno je obvladoval situacijo, dolgočasja in melanholije ni poznal. Postal je in ostal bo legenda ustvarjalnega organizatorja kovinarstva. Žal pa ugotavljamo, da so on in njemu podobni pionirji vse premalo trajno zapisani v našem prostoru in času. Hvala, Andrej! Mirko Avsenak NAŠ GLAS NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izdaja: INDOK center Skupščine občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško, telefon: (0608) 21-868 - telefax (SO Krško): (0608) 21-828; 21-678 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/160-92, izdanega 5. marca 1992, se za Naš glas kot izdelek informativnega značaja plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo. Naš glas 4, 25. februar 1993 Ravnateljica OŠ Sava Kladnika Anica Pipan je kar učinkovito pomirila nasprotovanje delegatov, ki so v objektu očitno videli nepotreben spomenik. Poudarila je, da nosi investicija naziv "športna dvorana " in ne telovadnica, kar dejansko bo, zato ker bo to upra vijaku močno olajšalo kasnejše odnose z izvenšolskimi uporabniki. Sicer pa šola sama krvavo potrebuje telovadnico. Samo z "lastnimi" otroki bodo stoodstotno zasedli telovadnico vsak dan tja do sedemnajste ure. Sedaj pride vsak izmed razredov na vrsto v obstoječi telovadnici le vsako tretjo uro, medtem ko morajo ostali dve uri otroci opraviti kar na prostem, ali pa jim delo narekuje vreme. Šola tudi krši zakon, ker pri telovadbi ne more razdeliti učencev sedmih in osmih razredov po spolu, prisluhniti bo treba zahtevam po ustanovitvi športnega oddelka... Razen za obvezno telovadbo potrebuje šola prostor še za celo vrsto interesnih dejavnosti, otroci v malih šolah bi verjetno tudi vsaj občasno morali imeti možnost, da okusijo slast razgibavanja v pravi telovadnici, saj so jim sedaj na voljo samo polivalentne blazine, kijih po potrebi namestijo v igralnico... Tu so še interesi po večernih športnih dejavnostih raznih delovnih kolektivov in ostalih skupin... Skratka, gospa Pipanova je svoje besede sklenila s stavkom: "Telovadnico šola vsekakor potrebuje, ne spuščam pa se v to. kaj je bolj in kaj manj potrebno. Slavko Vilčnik Zamisel, da ostane investicija v telovadnico znotraj proračuna, sta utemeljevala tudi obrtnik Slavko Vilčnik in Marjan Kur-nik. Vilčnik je poudaril, da je bilo tudi v zvezi z gradnjo bazena veliko besed in še več težav, sedaj pa, ko marsikomu nadomesti obmorski dopust, nihče ni v dvomih o tem, ali je bil potreben. Opomnil je tudi na pomen telesne vzgoje za razvoj mladih, dodal pa je, da si končno tudi obrtniki želijo prostora, kjer bi lahko občasno organizirali predstavitev svojega dela in dosežkov in telovadnica bi bila za te namene kar primeren prostor. Marjan Kurnik je pri predstavitvi novega objekta povedal, da bi ta stal ob Soli Sava Kladnika, kar sicer ni najbolj idealna, je pa kar uporabna rešitev, da bo trdno grajen, ker ima ta način prednosti tako pred rešitvijo s šotorom kot z montažo, da bo v prvi fazi meril 50 x 30 metrov, nato pa bo "narasel" na 50 x 40 m. V dveh do treh letih bo treba zbrati milijon DEM tolarske protivrednosti, kar sploh ni malo, predvsem pa ne dovolj. Ostanek sredstev bodo dobili od republike, pomagati pa si nameravajo tudi tako, da bodo k sponzorstvu povabili podjetja in obrtnike v občini. Usode preobremenjenih šol ^e niso daleč časi, ko so otroke iz odročnih krajev prepričevali, da so osnovne šole v mestih boljše kot njihove podružnične. Sedaj se v velikih šolah pojavljajo vsi spremljajoči problemi, med katerimi je tudi pomanjkanje telovadnic. Nobeno načelo o zdravem duhu v zdravem telesu ne pomaga, če otroci nimajo kje telovaditi. Zato so se v sevniški občini vendarle odločili ugrizniti v to jabolko. Gradili bodo telovadnico pri svoji osnovni šoli. Lokacija sicer ni najbolj idealna, a za silo bo morala ustrezati. .. ':¦ ¦...'¦' ' '....... ¦ Tudi asi niso več, kar so bili? Nadaljevanje gradnje HE Vrhovo Ali investitor namenoma pozablja na težke kovine v muljih? Delegati sevniške občinske skupščine so med ostalim gradivom za sejo (16. 2. '93) dobili tudi odgovor direktorja Savskih elektrarn Jureta Brguljana na vprašanja, ki so jih v zvezi z nadaljevanjem gradnje HE Vrhovo zastavili na svoji prejšnji seji. V bifeju sevniškega gasilskega doma visi podoba kvarto-pircev, ki jo zlobneži primerjajo s sevniško kardrovsko kuhinjo. Bojda zaradi aduta v rokavu. Nekoga pa je ondan zanimalo, zakaj neki je lastnik sliko prestavil z leve na desno steno! V odgovoru, ki nosi naslov "Dograditev HE Vrhovo", je zapisano, daje Skupščine Republike Slovenije na svoji avgustovski seji sprejela Zakon o državni garanciji pri najetju kreditov za dograditev HE Vrhovo. S tem je zagotovila pogoje za nadaljevanje izgradnje elektrarne, kjer so dela že dolgo bila zaustavljena. Ustrezne službe namreč sedaj tekoče pridobivajo potrebna kreditna sredstva. Sicer pa ing. Brguljan odgovarja na ključna vprašanja sevniške skupščine: 1. Izboljšanje kakovosti reke Save in s tem povezana izgradnja komunalnih in industrijskih čistilnih naprav ne sodi v obveznosti HE Vrhovo. Zanjo so odgovorni vsi onesnaževalci ob reki in Ministrstvo za varstvo okolja ter njegove vodne direkcije. 2. Zavarovanje brežin in priobalnih zemljišč izvajajo v skladu z gradbenim dovoljenjem in tehnično dokumentacijo. Novelirani projekt za zavarovanje levega brega Save dolvodno od HE Vrhovo, ki zajema tudi naselje Šentjur na Polju, so v Savskih elektrarnah prejeli ob koncu decembra '92, dela pa še izvajajo. Dela izvajajo pospešeno in opraviti jih nameravajo v zimskih mesecih, ko je gladina Save nizka. 3. Po izkušnjah na drugih pretočnih hidroelektrarnah se na rešetkah zaustavi zelo malo naplavin. Uporabne naplavine, kot je les, odpeljejo okoličani, za ostale pa se v fazi obratovanja sklene pogodbeni odnos za odvoz z eno od pooblaščenih organizacij na njeno urejeno odlagališče. Pred obratovanjem bo zato upravlja-lec hidroelektrarne z razpisom izbral najugodnejšega partnerja. 4. Ureditev pravnopremo-ženjskih zadev poteka v skladu z odgovornostmi. Investitor ureja odškodnine za vsa zemljišča, ki jih prizadene stalni poseg. Praviloma to obveznost opravijo pred samim posegom. Pooblaščena služba ima navodilo, naj te zadeve ureja čim manj boleče za okoliško prebivalstvo. Izvajalci del opravljajo vse ostale premoženjske in odškodninske zadeve. To so služnostne pravice poti in zemljišč, potrebnih za prevoze, deponije in delo-višča. Če pri delu prihaja do raznih neodgovornih posegov posameznikov (šoferji, strojniki...), vodstvo po vsakem posredovanju zadeve ureja disciplinsko in materialno. Ljudje se lahko (po navodilih g. Brguljana) obračajo na vodstvo gradbišča, oz. na ing. Filipiča. tel. 0601/82-188. 5. Stanovanjska hiša Cirnski po projektu in lokacijskem načrtu ni pod vplivom hidroelektrarne. Odgovorni projektant je po ponovnem pregledu stanja "podal ureditev dvorišča, predvsem na strani ob reki". Investitorje po raziskavah ugotovil, da ni razlogov za rušenje objekta, zato pričakuje sodelovanje njegovega lastnika pri urejanju dvorišča. Po zajezitvi Save bodo objekt redno opazovali in ga v primeru nepredvidenih vplivov uredili po zahtevah Odloka o lokacijskem načrtu za HE Vrhovo. 6. Investitor HE Vrhovo bo uresničil vse svoje obveznosti, nima pa vpliva in ni odgovoren za obveznosti ostalih investitorjev izven vplivnega območja elektrarne. Pri tem pismo omenja zlasti cestno in vodno gospodarstvo ter onesnaževalce reke Save in njenih pretokov. Polnitev bazena HE Vrhovo nikoli ni bila predvidena za december '92, preizkusi opreme že potekajo, ker pa je gradnja dolgo časa stala, bo testiranje dolgotrajno. Obe prizadeti občini sta obveščeni o planu dograditve in o vseh ključnih dogajanjih na objektu. Poročilo so delegati sevniške skupščine sprejeli brez posebne razprave, naknadno pa je svoje mnenje izrazil Alfed Železnik: "Odgovor g. Brguljana je preveč pavšalen. Pogodba o odlaganju z eno izmed lokalnih komunalnih deponij nikakor ne rešuje zadeve. Ne gre samo za tisto, kar se nabira na rešetkah, ampah za mulje in suspenzije, ki se kopičijo pred branami in jih je treba odvažati, ker dvigujejo dno korita. Gre za stotine kubikov. G. Brguljan bi moral sedaj, v fazi preizkušanja elektrarne že vedeti, s katero konkretno organizacijo bo sklenil pogodbo o sodelovanju. Vemo, da sedaj Krčane mečejo ven iz Sp. Starega Grada, v Zasavju se šele dogovarjajo. Na tem konkretnem primeru vam skušam dokazati, kako ti gospodje pri investiciji, vredni ok. 150 milijonov DEM. pristopajo neresno! Žrtve bomo pa mi. Zato mislim, da je skrajni čas. da rečemo ne! Mi smo za to. da se projekt savskih elektrarn vodi resno, da ga vodi stroka, ne pa da se kar tam eni najdejo..." ffi Po čem bo kvadrat Tržnična luknja J-Nesojeni novi hotel v Sevnici še vedno sameva. Na zadnji skupščinski seji smo slišai očitek, da je vzrok za to odločno previsoka cena kvadratnega metra, ki jo postavlja prodajalec (Beton) za prostore v njem. Po besedah delegata Jožeta Kunška naj bi bila cena kvadratnega metra v tej stavbi postavljena na 2.200 DEM. medtem ko v Ljubljani lahko kupite prostor (lokal) že za 700 DEM za kvadrat. M. ržnice v Sevnici še ne bodo gradili take. kot si jo je zamislil projektant, ker je treba najprej rešiti vrsto problemov. Tako je na predlog izvršnga sveta sklenila občinska skupščina. Treba pa je tole luknjo, kjer naj bi tržnica stala, urediti tako. da bo vendarle uporabna za postavitev prodajnih stojnic, interesentom, ki bi kupili lokale v odloženem objektu tržnice, pa ponuditi druge možnosti (v HTC). Priprave? V pavzi (za volitve in kavo) sevniške občinske skupščine so se tisti, ki jim je podvig uspel, nagnetli v Nikov bife gasilskega doma. Med njimi je bil tudi predsednik izvršnega sveta s svojim sekretarjem za razvoj Jožetom Kovačem in delegatom, obrtnikom Slavkom Vilčnikom. Človek bi si mislil, da je Kurnik pač še tešč. da je spil že dovolj kave, da ga muči želodec zaradi seje ali kar tako. Kje pa! Gospe pri sosedni mizi so ugotovile pravi vzrok: Marjan Kurnik pričakuje naraščaj in se privaja na mleko! Nekdo je dodal, da bi sedaj lahko pričel uro nositi v žepu. da bi lahko nanjo ugotavljal pravšnjo temperaturo, "budilka" bo pa itak vedno navita... Horoskop iNovinarska srenja med sejo sevniške občinske skupščine: seje tečejo po svoji notranji logiki (pa ne samo v Sevnici), ponavljajo se vedno iste ali podobne teme. ljudje imajo pogosto ista izhodišča za svoja stališča in dolgoletni opazovalci vsega tega pač lahko predvidijo, kje bo treba biti pozoren in kje si lahko nekoliko oddahnejo. Mimogrede človek pogleda še v horoskop in se znebi kake pikre, saj so taki trenutki kaj borno nadomestilo za sicer uničujoče delo in življenje novinarjev. Problem nastane le takrat, ko se kdo izmed nenovinarjev usede preblizu novinarski loži in se mora potem za sproti odločati, koga bo poslušal: uradni ali neuradni tok dogodkov. 4 Nas glas 4. 25. februar 1993 KS Veliki Trn Da bi ljudje ostali in se odseljeni vračali Veliki Trn je bil nekoč Sveti Duh. Pa bi zdaj hoteli, da se vrne staro ime? Trn naj ostane Trn, fara se pa tako že ves čas imenuje Sv. Duh; za spreminjanje imena je škoda denarja, pravijo tu gori, raje ga damo za cesto. Gospod župnik, ki tudi poprime za vsako delo, se z njimi strinja. Ceste so njihova velika, prva skrb. Zato je leta 1989 kar 73 % krajanov pristalo na 2-odstotni samoprispevek po programu, v katerem je zapisano, da bo šlo štiri petine zbranega denarja za ceste, tako za gradnjo novih kot za prenovo že zgrajenih. Samoprispevek se bo iztekel prihodnje leto, že do sedaj pa so s pomočjo zbranega denarja uredili preko 13 kilometrov poti v krajevni skupnosti in zraven še spravili pod streho novo mrliško vežico. zaslužka in tudi zaradi nesmiselnih gradbenih omejitev, ko si sin ni smel zgraditi hiše na očetovi zemlji. "Mi nismo tu gori pozidali nobene njive, v dolini so jih pa veliko; Griča niso začeli graditi v hosti," pripomni predsednik z Velikega Trna. Zdaj naj bi se vendarle obrnilo na bolje, ko je ta krajevna skupnost, ki ima z manj kot 40 prebivalci na kvadratni kilometer najredkejšo poselitev v občini, zapisana med demografsko ogrožena območ ja. Vendar je najprej potreben konkreten program, ki pa se ga za te kraje ni še nihče lotil. Morda bodo vztrajni Franc Lekše in njegovi sodelavci v poskusih krajevnih skupnosti Zdole in Koprivnica odkrili kaj uporabnega tudi zase. In morda se bo našla tudi kakšna skupina (da ne rečemo stranka), ki bo spoznala: tudi na Velikem Trnu so naši ljudje. (ig) Franc Lekše je bil pred šestimi leti izvoljen za predsednika sveta krajevne skupnosti. Kmalu je spoznal, da je najprej treba prepričati domače ljudi, da bodo vztrajali pri skupnem programu, sprejetem v krajevni skupnosti, ne pa da vleče vsak po svoje, saj se je potem tudi z občino težje dogovarjati. Njegov naslednji cilj je bil samoprispevek. Odločno ga je predlagal, čeprav z dvomi pri samem sebi, saj časi takrat niso bili več rožnati, in izid je bil res presenetljiv. Zadnji dve leti sta bili še posebno uspešni. Franc Lekše, zdaj tudi delegat v občinski skupščini, se je zavzel za to, da krajevna skupnost dobi njej namenjen denar za ceste v svoje roke, pa bo z njim naredila dvakrat več. Danes je zadovoljen s tedanjim izvršnim svetom in njegovim predsednikom Černeličem, ki sta to podprla in njegovi želji ustregla. Z denarjem, ki naj bi zadostoval za dve cesti, so uredili štiri. Krajani pohvalijo svojega predsednika, ker drži besedo in ker se pri njem ve, kako se porablja denar. Sam pa se zanese na svoje sodelavce, da bodo opravili vse, za kar se skupaj dogovorijo. Pri takih akcijah, kot je bila gradnja cest, ni malo poti in formalnosti in pri tem sta veliko bremena prevzela Janez in Jernej Žarnova, vse odločitve pa so sprejemali vsi člani sveta KS. Ljudje so ves čas pomagali z denarjem, delom in stroji, skrbeli so za hrano - dobra volja je pri tem prišla sama od sebe in je vzradostila tudi druge: "Boš imel letos spet kaj dela?" sprašujejo Lekšeta šoferji, ki so gor navaža-li material. Dela seveda bo, če ne takšnega, pa drugačnega. Vsaj še dva velika problema sta nerešena: zaprta šola in oskrba z boljšo pitno vodo. Projekt za krajevno omrežje bo letos dokončan in na Velikem Trnu 'bodo vztrajno opozarjali, da se za njegovo ure-¦ sničitev že kar hudo mudi. Ves ta trud ima en sam cilj: da se vrne življenje v te kraje. Pred tridesetimi leti je tu živelo okoli 900 ljudi, danes jih je kakšnih 650. Odseljevali so se zaradi Škodova otroka, ki še ne hodita v šolo, sta doma pri babici, ko je mama v službi. In ata, kadar Celuloza dela. Franc Škoda je vodil gradbeni odbor za cesto Apnenik-Nova Gora (do Raka). Samo tri domačije so ob tem odseku, pa so vseeno zbrali čez petsto tisoč. Odzvali so se tudi drugi lastniki parcel, vikendaši. "V začetku je bila med ljudmi negotovost, ali to sploh lahko uspe. Potem so vsi dobro sodelo vali, "je po vedal skromni Franc z Nove Gore. Tone Stare, tudi delavec Celuloze, je vodil gradbeni odbor za cesto med Gornjo in Dolnjo Lepo vasjo. Samo štiri hiše so tu in strošek na vsako je bil res velik, kajti tu ni bilo pomoči ostalih lastnikov zemljišč (pa čeprav so vsi domačini). Tone zdaj misli na vodovod: "Omrežje je staro, na tem našem kraškem svetu pride preko hudournikov v izvire vse, česar ne bi bilo treba. Kmetje zlivajo gnojnico brez odgovornosti. Zakaj ne bi v skupščini sprejeli odloka o tem, J. a lepa stavba je šola samo še po imenu. Nekoč je bila osemletka, kJe se sme "nat' gnojnica." potem štiriletna podružnica, od letu 1976 \ njej ni teč pouku. Pred tKjjSp vojnoje bilo šolarjev čez 250, pred dvema desetletjema 120, danes za majhen razred. Krajani si močno želijo, da bi bila pri njih spet šola, vendar so možnosti trenutno majhne. Zato naj bi se v hišo naselila vsaj kakšna druga dejavnost, da stavba ne bi propadala. A najprej je treba dognati, kdo je sploh lastnik: ali občina ali morda krajevna skupnost... "Najtežje je, ko grem vsak dan mimo propadajočega objekta in sem brez moči," je v svoje beležke o krajevni skupnosti zapisal Franc Lekše. V družbenem domu nasproti šole si bo čez čas mogoče ogledati nekaj najdb in izsledkov iz Ajdovske jame. Vse je pravzaprav že nared, Vida Laknerjeva iz krajevnega urada je pripravljena odpirati vrata obiskovalcem, le domači mizar mora še narediti mizo, da bodo lahko predmete postavili nanjo... Legaliziranje mejnega prehoda Kanalizacijski kolektor naj bi bil skupen Mejni prehod Obrežje, ki je nastal naglo, kot je nastala država Slovenija, je še vedno državna črna gradnja, občina Brežice pa je od države dobila pooblastilo, da ta objekt legalizira. O njegovem lokacijskem načrtu (v osnutku) se je z ljudmi iz KS Jesenice na Dolenjskem preteklo sredo pogovarjal Dušan Blatnik, direktor Zavoda za prostorsko načrtovanje iz Brežic. Lokacijski načrt zajema poleg no ni plačala vse odškodnine. že zgrajenega kompleksa mejnega prehoda še dodatnega pol hektara zemlje, na kateri naj bi bil prostor za špedicijsko službo, ki je zdaj na glavnem platoju, fitopatološko službo in kanalizacijski kolektor. Ob slednjem so se krajani na razpravi zavzemali. Zato je domačin Leskovec predlagal, naj prizadeti kar takoj povedo, kdo še česa ni dobil. Dušan Blatnik je bil pri volji, da to zapiše in odnese izvršnemu sve- tu, in odzvali so se trije iz dvorane. Kasneje smo izvedeli, da se nihče med njimi ne pritožuje zaradi odškodnine za zemljo, ampak vsi za povzročeno škodo. Odškodnina za zemljo je bila vsem tamkajšnjim lastnikom že plačana. Enim z zamudo, drugi, ki so jo dobili ob prvem izplačilu, pa so lahko zanjo kupili precej večji kos zemlje od tistega, ki so ga izgubili. V sejni sobi Gasilskega doma na Obrežju je bilo lepo število domačinov, med povabljenimi s seznama pa je precej oseb manjkalo. Mrliško vežico so zgradili do strehe s svojim denarjem, dali so les in še sami delali. Tako so tudi tu z manj denarja naredili več. V tej stari stavbi poleg vežice je bila nekoč šola pa krajevni urad in še kaj. Zdaj je v njej verouk. Hudo seji pozna, da je potrebna obnove in na Trnu o tem že resno razmišljajo. Od trgovine navzdol pelje najbolj strma pot v celem Velikem Trnu, in tudi ta je zdaj asfaltirana. Na koncu te poti je hišica, ki stajo kupila Jože Vajdič in njegova žena. Iz Lepe vasi, kjer seje rodil, je Jože po dveh letih dela v krški Celulozi odšel za osem let v Trbovlje, nato pa do konca delovne dobe rudaril v Velenju. Od leta 1986 živi na Velikem Trnu - eden redkih, ki so se doslej vrnili. naj bi bil tak, da bi se nanj lahko priključile še vasi Obrežje, Nova vas in Slovenska vas (Bregansko selo) skupaj z nekdanjim remontnim zavodom. To pripombo bosta Zavod za prostorsko načrtovanje in izdelovalec dokumentacije, krški Savaprojekt, vzela v razmislek, uresničljiva pa bo, kot je na Obrežju dejala predstavnica Republiške uprave za ceste, če bo z ministrstvom za finance dosežen sporazum o sofinanciranju. Po besedah Maksimilijana Pavleka iz sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora bo brežiški izvršni svet to poskušal doseči, enako tudi za vse druge objekte, ki so skupnega pomena za državne službe in lokalno prebivalstvo; za prvega med njimi, vodovod, so dogovori v teku. Čeprav to tokrat ni bilo na dnevnem redu, je razprava zašla tudi k zemlji, na kateri je zrasel mejni prehod. Odločne so bile slišati pritožbe, da občina še ved- Jeseniška centrala se veča in pošti na Jesenicah na Dolenjskem naj bi v dveh mesecih, to je do 25. marca, zgradili prizidek za povečanje telefonske centrale. Z razširitvijo bo priključek dobilo 170 naročnikov iz KS Jesenice in Velika Dolina, ki so svoj prispevek že plačali, in še okoli 200 novih, tako zasebnikov kot podjetij in služb na tem območju ob meji. Centrala pa bo omogočala kasnejšo razširitev za še nadaljnjih dvesto priključkov. Naložbo bodo pokrili naročniki iz krajevne skupnosti in PTT podjetje. Na gradbišču je pretekli teden ponagajal sneg, a delavcev ni pregnal. Naš glas 4, 25. februar 1993 5 SENOVSKI POGOVORI Podbočje v javni razpravi: Tudi tokrat z gospodom Knapičem. Gospod Knapič me je tokrat sam poiskal in takoj naročil oštirju: "Pivo za gospoda!" Srknil je požirek in preden sem lahko karkoli rekel, začel: "Ker si že zadnjič objavil najin pogovor, ga pa še sedaj. Poslušaj. Tekmovanja v kegljanju in tenisu ob krajevnem prazniku resda ni bilo, so pa zato mladeniči le podili žogo z istim namenom. Smo pa bili zato vsi krajani vabljeni, da po proslavi v soboto nazdravimo ob prazniku. Pa veš, da nisem šel. Če smo se doslej vedno pohvalili s kakšno prido- kar naenkrat zaslišim vesele vzklike in pesem. Sem jo že mislil ucvreti, pa me je le premagala radovednost. Približal sem se oknu in pogledal, kaj se dogaja. Pa veš, kaj je bilo? Duhovi lanskoletnih in letošnjih dobitnikov krajevnih priznanj so si veselo nazdravljali.' Če ne bi zaključil s smehom, bi mislil, da gleda preveč grozljivk. Kdo pa naj bi sploh dobil ta priznanja, saj razen planincev, gasilcev, svobo-dašev, upokojencev in aktivistov Rdečega križa že ni drugih kandidatov. Pri teh pa tako ni krajevnih veljakov in se zanje ne zanimajo." bitvijo za kraj, letos pa razen teme, uničene ceste in propadajočih objektov v 'lasti' krajevne skupnosti ni ničesar 'novega', tudi nazdravljal ne bom. No ja, vem, da župnik zida kapelico na pokopališču, ampak on že ni krajevna skupnost. Pa da ne boš mislil, da sem samo jaz jezen. Mi je zadnjič kolega položil na naslednji način. 'Veš,' mi je rekel, 'sem se zadnjič prekleto ustrašil, ko sem šel mimo kantine. Že tako je hudo v temi mimo takšne bajte, ki je prazna. Pa Pa sem ga le moral prekiniti. "Sem pa slišal, da turistično društvo že pripravlja 'elaborat' o vključitvi senovsko-brestaniške ozkotirne železnice in separacije kot tehniškega spomenika v turistično ponudbo Senovega." "Ti si pa res za hece," me je lopnil g. Knapič po rami. Izpil je do dna in se poslovil z vabilom: "Prihodnjič boš pa ti kaj več povedal." Seveda, do prihodnjič lep pozdrav! Vaš PERKMANDLC Iz Koprivnice V^csta med Senovim in Koprivnico je bila "pri Bukovinskem" veliko let problematična zaradi plazovitega zemljišča. Zdaj je na novo asfaltirana in - upajmo - plazenje sanirano. Popravilo je bilo do novega leta v glavnem dokončano, nekatera drobnejša dela pa bodo opravljena, ko bo za to spet primerno vreme. (B. S.) r regled opravljenega dela in sprejemanje načrta za tekoče leto člani DPM Koprivnica vedno zaključijo z družabnim delom. Tako je bilo v koprivniški šoli tudi letos. Skupaj so se usedli za klepet in še zaplesali. Povabili so Mirana in Levčka za glasbo, prinesli prigrizek, poskrbeli za pijačo po minimalnih cenah in za srečolov. Kar ostane, je za društvo. Vsak drobiž pride prav. (B. S.) iS krb za okolje naj se ne bi nehala za domačim plotom. V Koprivnici so dobili kontejner posebej za pokopališče, za odvoz pa ni najbolje poskrbljeno. Smeti prinašajo ljudje iz širše okolice in zbiralnik, tako prenapolnjen, zdaj že nekaj časa čaka, da se bo kdo spomnil nanj. (B. Sotošek) Kaj uveljavlja kraj: ime ali dejavnost?! Med 10. januarjem in 10. februarjem '93 je potekala v Podbočju javna razprava o pobudi in možnosti za vrnitev imena Sv. Križ sedanjemu Podbočju. Javna razprava je bila po vseh potrebnih postopkih objavljena, začeli in končali smo jo v opredeljenih rokih. Zaradi aktualnosti in demokratičnosti smo poleg možnosti pismenega vlaganja mnenj in pripomb organizirali tudi javne razprave v Gasilskem domu Podbočje. Sestali smo se petkrat, ob nedeljah med 8.30. in 10. uro. O vseh javnih nastopih smo vodili zapisnik, na podlagi katerega bo Svet KS izdelal sintezo in se skupno s skupščino odločil o spornih vprašanjih. Na javnih razpravah je bilo precej vroče krvi, saj nekateri nikakor niso dojeli, da javna razprava z udeleženci ne odloča o spremembi imena. Ta razčiščuje le nejasnosti in nakazuje probleme, ki v zvezi z vračanjem imena nastajajo. Udeleženci razprave so izrazili predvsem naslednje dileme: Koliko so pomembni stroški, ki bi ob vračilu imena padli na pleča davoplačevalcev? Ali sta Svet KS Podbočje in njegova skupščina še legitimna, ker je že zdavnaj potekel rok za nove volitve? Vendar te niso bile opravljene nikjer v Sloveniji, razen tam, kjer so imeli izredne volitve. Kaj pridobimo ali izgubimo s spremembo imena? Ali naj se kraj imenuje Sv. Križ - Podboč-je? Ali začeti postopek ne povzroča sprtosti med krajani? Ali je postopek ideološki ali ne? Kdo naj odloča o novem imenu na novoletnem referendumu? Samo prebivalci vasi Podbočje ali celotne krajevne skupnosti Podbočje? Ali se lahko vas preimenuje, naziv krajevne skupnosti pa ostane Podbočje? Ali o nazivu KS odločajo vsi krajani KS Podboč-je? Ali imajo mladi, ki bodo živeli v kraju, več pravice do odločanja kot starejši? O teh in še nekaj drugih, manj pomembnih vprašanjih morata sedaj odločati Svet in Skupščina krajevne skupnosti. Slišali pa smo tudi povsem nedemokratične pripombe, kot na primer: postopek naj se takoj ustavi, kaznovati je treba tiste, ki so sprejeli pobudo, gradivo je zanič, zato je potrebno vse skupaj začeti znova, nihče nima pravice opravljati Območna organizacija sindikatov Posavja - Brežice, Krško, Sevnica Postajamo pravi jug Ob že tako visoki brezposelnosti, ki je dosegla skoraj 15 % aktivnega prebivalstva, nam grozi po nekaterih podatkih še odpust približno 1000 delavcev. Praktično ni panoge, kjer ne bi padala zaposlenost. Vzrokov za take razmere je kar precej. V javnosti je največ objektivnih: izguba trgov v republikah bivše Jugoslavije, nelikvidnost, tečaj tolarja, neurejen status, recesija, padec standarda itd. Mi pa mislimo, da so poleg teh še: zastarela miselnost vodilnih, neprilagodljivost programov, s tem v povezavi pa tudi nestrokovne odločitve, prisvajanje pooblastil in privilegijev, vzvišenost in še kaj. Pa še ena značilnost Posavja nam dela preglavice. To je veliko število dislociranih poslovnih enot s sedeži v drugih regijah, kjer se praktično sprejemajo vse poslovne odločitve. Čeprav nimamo statusa, smo obmejna pokrajina, ki je bila v veliki meri vezana na bližnji Zagreb. Zaradi bližine meje pa imamo še eno značilnost. Zaposlovanje delovne sile iz drugih republik na črno, za zelo majhne denarje. Pa ne samo pri zasebnikih. Ob tem pa so institucije sistema le nemi opazovalci, ki pojave samo registrirajo, ukrenejo pa praktično ničesar. Povejmo nekaj konkretnih številk: Negotovo dela 280 delavcev v lesno predelovalni industriji, 250 v tekstilni, 300 v kovinsko predelovalni in elektro industriji, 80 v trgovini; kmetijci ne vedo, kako se bo končalo udejanjanje zakonov o zadrugah, denacionalizaciji in kmetijskih zemljiščih; nerešen je status Žage (TOZD GG Brežice), saj nima gospodarja. Podjetja, ki so se prijavila Skladu RS za razvoj, zaenkrat le ugotavljajo presežne delavce, nič pa niso naredila za dejansko sanacijo. Agonija je ponekod še hujša (Adria Cara- van - obrat Brežice). Poleg teh pa je velik problem tudi največji posavski bolnik, tovarna VIDEM iz Krškega. Strah za socialno varnost delavcev in razmere, ki smo jih zapisali, pa so eden izmed mnogih kvazi vzrokov, da so delavcem kratene tudi temeljne pravice iz dela in delovnega razmerja. Zato se ni čuditi, da je naša pravna služba samo v lanskem letu obravnavala več kot tisoč primerov kršitev delovne zakonodaje, da je Sodišče združenega dela v Brežicah zatrpano z zahtevami za varstvo pravic delavcev, da strokovnjaki bežijo ali v zasebne sfere ali drugam. Vedno bolj smo prepričani, da je Slovenija v razvojnih programih samo še severno od diagonale Koper-Murska Sobota. Severni del namreč potrebuje Jug, pa četudi bo le greznica Slovenije. To logiko občutimo na svoji koži, zato je naše delo toliko težje. Poleg delovnopravnega varstva delavcev pa se ubadamo tudi z nalogami, ki jih naš sindikat zagotavlja na hrbtni strani izkaznice: - 285 delavcev iz enajstih podjetij je dobilo 3,5 mio posojil, - naši člani lahko kupujejo blago v solastniških trgovinah z ugodnostmi, - Terme Čatež nam dajejo popust pri svojih paketih za kopanje in rekreacijo. Dela nam seveda ne zmanjka. Zmanjkuje pa nam denarja, da bi lahko delo normalno opravljali, kar se seveda pozna zlasti pri tistih sindikatih, ki ne opravljhjo svoje dolžnosti v skladu z dogovori. Jože Černoša Marjan Urbane Lado Rožič anket, odboru, ki ga je imenovala skupščina KS. je potrebno odvzeti legitimnost in v kraju določiti lastnega... Prave vročekrvne, razprave na vseh straneh raje pustimo le spominu prisotnih. Sprememba imena kraja, ki je istočasno še sedež krajevne skupnosti, ni lako preprosta, kot je preimenovanje kake ulice. Zato je prav. da se odloča v skladu z zakonitim postopkom in premišljeno. Neizbežno je odločanje ljudi. Svet ali skupščina KS sta kljub temu. da soju izvolili občani, premalo reprezentativni telesi za tako pomembno odločitev. Predsednik odbora /a vodenje javne razprave o vračanju imena Sv. križ kraju Podbočje: Ing. Kranc Černelič Anja tke nogavice A.na Radkovič. ki je bila doslej le začasno zaposlena, potem pa 4 leta kot nezaposlena prijavljena na zavodu, se je odločila za lastno obrt, iz previdnosti najprej le začasno. Doma na Čretežu od lanskega novembra izdeluje ženske in otroške hlačne nogavice. A ker začetek dobro kaže. bo njena delavnica postala podjetje. Konkurenca je v Sloveniji precejšnja. Polzela je s svojimi izdelki dobro usidrana na trgu. poleg nje že tudi nekaj zasebnikov. Kljub temu sedanje količine iz Anine- Anjine delavnice niso več zadostne. Prodaja v trgovini Alja na Vidmu in Leskovcu. v Pajku v Krškem, v ljubljanskih in domžalskih zasebnih trgovinah. Hitro je spoznala, da izdelek poleg kakovosti prodaja tudi čedna embalaža. Sandi Švigelj ji je predlagal in izdelal papigo. __________ _«_____ Pod tem ovitkom Anja ponuja tanke ženske nogavice v desetih barvah in velikostih od I do 6. ki pa so malo večje od standardnih. Nogavice niso oblikovane, zato se tudi na tankih gležnjih ne "nabirajo". Dela na dveh strojih, še dva je naročila. Stari izdela 150-160 parov na dan. drugi, bojši. 200-250. Zaenkrat je stalno zaposlena le sama, pomaga ji seveda cela družina. Ko bo registrirano podjetje, bo lahko zaposlila še koga. finomehanika. na primer, in delavke "dobrega očesa in spretnih rok", kot pravi. Zdaj je za skoraj vse sama, tudi mehanik za svoje stroje. Kako se temu streže, se je učila v Polzeli. Kje nas lahko dobite? V trafikisevniškega hotela Ajdovec prav gotovo: prodajalke pravijo, da jim Saš glas prav pridno odnašate. Dobite nas tudi v Blagovnici v Brežicah in v brežiški občinski upravni zgradbi. . NaS glas 4. 25. februar IW3 PODJETNIŠTVO IN SAMOZAPOSLOVANJE Konec lanskega leta sta podjetje ETOS Krško in Zavod za zaposlovanje podpisala pogodbo o sodelovanju pri projektu samozaposlovanja. Tako je podjetje ETOS lahko pristopilo k načrtnemu vzpodbujanju samozaposlovanja začasno nezaposlenih oseb, ki so prijavljene na zavodu za zaposlovanje. V prostorih enote zavoda v Krškem smo nalepili obvestilo o tem, kako lahko brezposelne osebe, ki imajo željo in minimalne sposobnosti za samozaposli-tev, dobijo brezplačne osnovne informacije o podjetništvu, kakšni so pogoji in druge za začetek pomembne informacije. Poleg tega pa še informacije o načinih pridobitve začetnih sredstev in raznih drugih ugodnosti. Na osnovi te informacije se je v podjetju ETOS Krško oglasilo 27 nezaposlenih oseb in kar 15 se jih je že odločilo, da bodo svoj problem, vezan na zaposlitev, rešili s samozaposlitvijo in ustanovitvijo lastnega podjetja. Tako bomo v treh mesecih v Krškem samo na osnovi tega projekta bogatejši za 15 novih podjetij, v katerih bodo ali so že ustanovitelji odprli 21 novih delovnih mest. To pa je izreden rezultat, ki smo ga dosegli v samo dveh mesecih resnega in načrtnega dela. Zavod za zaposlovanje vodi namreč načrtno politiko samozaposlovanja in vsem, ki se bodo na ta način samozaposlili, nudi tudi primerno finančno podporo, ki je za sam začetek izredno pomembna in nujna. Če bi ne bilo zavoda, potem bi lahko mirno ugotovili, da se z razvijanjem novih poslovnih subjektov nihče i ne ukvarja in da se v občini vodi politika, ki nikakor in v ničemer ne vzpodbuja nastajanja in funkcioniranja novih podjetij. -S sprejetjem novega Zakona o gospodarskih družbah, ki bo nadomestil obstoječi Zakon o podjetjih, pa se bodo pogoji za ustanavljanje malih podjetij bistveno spremenili in zaostrili. Ker naj bi Državni zbor obravnaval osnutek zakona že 23. februarja, tako vsem, ki se še niso dokončno odločili, za razmislek ostaja Je še en do dva meseca časa. Sprejetje tega zakona bo namreč"'' večini nezaposlenih objektivno preprečilo ustanovitev podjetja, saj je predvideno, da bi samo za začetni kapital potrebovali 20.000 DM. Ker pa bi večina teh, ki se samozaposluje-jo, z največjimi težavami zbrala ta kapital, bo ta zakon dejansko prisilil nezaposlene osebe v pasivno čakanje na zaposlitev namesto v aktivno ustvarjanje pogojev za preživetje. Vsem, ki jih torej zanima ustanovitev lastnega podjetja, predlagamo, da se v najkrajšem času oglasijo v podjetju ETOS Krško, kjer nudijo brezplačne informacije o podjetništvu, tisti, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, pa se lahko vključijo v projekt samozaposlovanja, s katerim pridobijo še dodatne pravi- Obvestilo Vsem, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, nudimo BREZPLAČNO SVETOVANJE o podjetništvu in drugih oblikah samozaposlovanja Podjetje ETOS Krško d.o.o. je z Zavodom za zaposlovanje sklenilo pogodbo o sodelovanju na področju samozaposlovanja. na osnovi katere lahko vsem zainteresiranim na stroške Zavoda • predlagamo najugodnejše rešitve njihovega problema: • svetujemo o različnih oblikah samozaposlovanja; • damo informacije o podjetništvu in poslovanju podjetij; • uredimo registracijo in izpeljemo druge postopke za ustanovitev podjetja ali obrti; • informiramo vse zainteresirane o možnostih pridobivanja sredstev za začetek dela; • izdelamo poslovni načrt; • organiziramo praktično izobraževanje in usposabljanje za vodenje podjetja; • vodimo knjigovodstvo in računovodstvo. Vsakdo, ki se želi samozaposliti, lahko pri našem podjetju izrabi za 2000 DM uslug, ki jih zanj poravna Zavod za zaposlovanje. Vse, ki vas zanima karkoli v zvezi s to ponudbo, vabimo, da se oglasite v podjetju ETOS Krško d.o.o. na CKŽ 44 v Krškem (nad samopostrežno trgovino med Elektotehno in Lekarno -vhod zadaj) ali po telefonu 32-510 ali 31-746 vsak delovnik med 7. in 15. uro. Podjetje ETOS ima status partnerja vlade Republike Slovenije za pospeševanje podjetniškega razvoja in bogate izkušnje na področju podjetništva, saj smo prvo zasebno podjetje za področje podjetniškega razvoja v celem Posavju. ETOS Krško, d.o.o. Direktor: Milan Venek, dipl. org. d. Občina Sevnica in izobraževanje za podjetništvo V začetku preteklega poletja je s poslanskega sedeža LDS v sevniški skupščini prišla zanimiva ideja: izobraževanje za podjetništvo. Nastala je kot plod sistematičnega prizadevanja LDS Sevnica (v času celotnega mandata sedanjega sklica skupščine) za spodbujanje podjetništva. Naj takoj omenimo, da ne bi bilo kasneje zlobnih pripomb, da bi bile še tako dobre ideje jalove, če ne bi naletele na popolno podporo vseh skupščinskih strank in na sposobno občinsko upravo. Bistvo pobude je bilo v tem, da potem, ko so že utečene predvsem materialne stimulacije podjetništvu, v občini začnemo še s skrbjo za podjetniško znanje. Skupščina je predlog sprejela in ga usmerila v Sekretariat za družbene dejavnosti, kjer je žal obtičal. Zato je bila na jesenski skupščini sprožena nova pobuda, da naj koordinacijo izvajanja ideje prevzame županja, ga. Breda Mijovič. Na srečo se je dela lotila takoj in je bila doslej učinkovita. Sestavila je delovno skupino, katere člani so predlagatelj, podjetniki, nekateri člani in predsednik izvršnega sveta ter predstavnica OS Sevnica in direktor Zavoda za zaposlovanje. Delovna skupina je pobudo razširila tako, daje sedaj usmerjena na osnovnošolce, srednješolce, študente, nezaposlene in ostale potencialne podjetnike ter na obstoječe podjetniške strukture. Globalna strategija delovne skupine pri (za sedaj nepodjetni-škem) delu globalne populacije je najprej odpiranje oči in misli v smeri tako imenovanega podjetniškega zavedanja, ki ima namen odpiranja opazovanja okolja in obilice potreb v njem, tržnih niš, ki niso zadovoljene, zapolnjene. Naslednji korak po tistem: "Heureka! Imam jo! Imam pravo idejo!" je v tem, da se tiste, ki so skozi, recimo temu primarni podjetniški razvoj razvili nekaj pozitivnega podjetniškega mišljenja ali celo izoblikovali idejo, poskuša opremiti z osnovnim orodjem za razvijanje in udejanjanje ideje. To orodje je osnovno podjetniško znanje o izdelavi podjetniškega načrta, v katerem se mora posameznik spopasti z realizacijo podjetja na papirju. Razmišljanje o prostorih, opremi, konkurenci, trgu, marketingu, denarnih tokovih... lahko, če je opravljeno vnaprej, prihrani mnogo energije, stranpoti in stroškov, kakor pravijo v najbolj podjetniški državi, v ZDA, realen poslovni načrt, ki ga naredi podjetnik sam, je več kot polovičen garant za uspeh. Lahko bi torej podjetniški načrt poimenovali tudi projekcija podjetja ali študij primera, ki se bo šele zgodil. Namera delovne skupine pri osnovnošolski populaciji je predvsem odpiranje oči, ustvarjanje občutka, skratka poskus oblikovanja podjetnikov na zalogo, ali lepše: ustvarjanje dolgoročne baze podjetnikov. Pri srednješolcih, zlasti zaključnih letnikov, zadeva že ne more biti več tako zelo usmerjena na ustvarjanje občutka in pozitivnega mišljenja, saj imamo v Sloveniji že kar nekaj primerov uspešnih podjetnikov srednješolcev (izdajanje skript in učbenikov)! Enako velja za študente. Najbrž pa je na mestu opozoriti, da se bo morala skupina potruditi in prikazati možnosti v podjetništvu prav vsem profilom, od humanistov do tehnikov. Zelo pomemben del je tudi populacija obstoječih podjetnikov in obrtnikov. V svojem delu namreč naletijo na probleme, ki jim brez dodatnega vedenja niso kakovostno kos. To je lahko boljši marketing, kriza rasti, finančni problemi s pomanjkanjem sredstev ali z njihovim kakovostnim plasmajem, kriza rasti podjetja ali obrti in podobno. Tudi na tem področju bo skupina skušala zagotoviti nova, kakovostna znanja in organizirati informacije, da bodo celodnevno zaposlenim poslovnežem čim hitreje in čim učinkoviteje na vo-ljo. V prvih praktičnih izkušnjah skupine se je pokazalo, da uveljavljanje programa ne bo enostavno. Zavedati se namreč moramo, da pri ogromno ljudeh ni razvita potreba po takšnih znanjih in da, gledano podjetniško, mora skupina razviti intenziven marketing svoje ponudbe, da bo ustvarila manjkajoče zavedanje. Toliko za sedaj, v prihodnjih zapisih pa se bomo pogovorili s posameznimi nosilci projektov po populacijah o že izvedenih aktivnostih in o planiranih dejavnostih. SoM Podjetništvo za študente Repubiški zavod za zaposlovanje, območna enota Sevnica, in podjetje KIN Sevnica organizirata seminar "Osnove podjetništva za študente". Seminar bo v petek, 12., in v soboto, 13. marca, namenjen bo študentom vseh treh posavskih občin in bo tudi potekal hkrati v Brežicah (v Delavski univerzi), v Krškem (Zavarovalnica Triglav) in v Sevnici (Gasilski dom). Posamezne teme bodo slušateljem predstavili strokovnjaki izobraževalnih institucij, podjetniški svetovalci in strokovnjaki svetovalci, ki praktično delujejo v podjetjih. Udeleženci bodo dobili osnovne informacije, ki jim bodo olajšale odločitev o samozaposlitvi kot uresničitvi njihove podjetniške priložnosti. Program seminarja je sestavljen tako. da se bodo slušatelji na kratek, poljuden in praktičen način seznanili s postopki ustanavljanja obratovalnice ali podjetja, z načinom motiviranja za podjetniško razmišljanje, z osnovami podjetniškega načrtovanja, viri financiranja poslovnih priložnosti oz. podjetniških načrtov in s poglavitnimi informacijami o institucijah, ki sodelujejo v aktivnostih pospeševanja razvoja podjetništva na ravni države. Program seminarja je naslednji: L Kaj je podjetništvo in kako podjetniško razmišljati. Osnovna seznanitev s pojmi podjetništva in njegovo vlogo za razvoj. 2. Teamsko delo, motivacija, proučevanje lastnih sposobnosti, ki so potrebne za razvoj poslovne dejavnosti. Motivacija za podjetništvo, razvoj sposobnosti in znanj za opravljanje podjetniške dejavnosti, teamsko delo. 3. Formalnopravne oblike uresničevanja podjetniških zamisli. Oblike podjetij, pogoji in postopki za ustanovitev podjetja, veljavna in nova zakonodaja, ki ureja področje podjetništva. 4. Kaj mora podjetnik vedeti o poslovnem načrtu. Vloga in pomen poslovnega načrta, njegovi elementi in model poslovnega načrta. 5. Financiranje malih podjetij. Pomen in struktura kapitala v podjetjih, razpoložljivi viri financiranja, kako načrtovati dobiček. 6. Trženje v malih podjetjih, marketing in ekonomska propaganda. Osnove trženja, vloga in pomen marketinške strategije v malih podjetjih. 7. Organiziranost institucij - infrastrukture za pomoč pri razvijanju podjetniških zamisli, priložnostih in zagonu novih podjetij. Vloga države pri spodbujanju razvoja podjetništva, predstavitev institucij - mreže institucij za spodbujanje razvoja podjetništva. 8. Zaključni pogovor z udeleženci in dogovor o nadaljnjem sodelovanju. Vsaka izmed naštetih tem bo predvidoma trajala po dve uri. le zadnjemu razgovoru z udeleženci je namenjena samo ena ura. Kandidati se lahko prijavijo najkasneje do ponedeljka, 1. marca, in sicer na Zavod za zaposlovanje Sevnica, pismeno ali po telefonu 81-130, v naši izpostavi v Krškem (tel. 22-206) ali Brežicah (tel. 63-041). Dodatne informacije v zvezi z organiziranjem seminarja dobite na sedežu Zavoda za zaposlovanje v Sevnici, na Trgu svobode 32. tel. 0608/81-130, pri gospodu Andreju Mihelinu. Zavod za zaposlovanje - Sevnica Demokratska stranka Krško: Novi predsednik je Milan Venek JVrški demokrati so imeli 12. februarja sejo občinskega odbora svoje stranke, na kateri so razrešili dosedanje in izvolili novo vodstvo, pregledali delo in zastavili programske usmeritve za nadaljnje delo. Novi predsednik stranke je Milan Venek. diplomirani organizator dela. ostali člani upravnega odbora pa so Marija Kalčič-Mirtič. Drago Klajnšek. Boris Pšeničnik. Dušan Lipar in Martin Lešnjak. V svojem programu za nadaljnje delo so se krški demokrati lotili problema razvoja podeželja. Svoja stališča so izoblikovali na podlagi problematike, nanizane v razgovoru s predstavniki kra- jevne skupnosti Koprivnica, k tem stališčem pa so dodali še strankino videnje razvoja podeželja. Da bi zaustavili propadanje podeželja, je po prepričanju krških demokratov nujno v sedanjih občinah takoj začeti pospeševati razvoj demografsko ogroženih področij in organizirano ustvarjati pogoje za dvig kakovosti življenja na takih področjih. Z novo poselitveno politiko bi morali ljudem omogočiti individualno gradnjo in tako zagotoviti rast števila prebivalcev. Po besedah novega strankinega predsednika. Milana Veneka. je že lani občinski odbor krške Demokratske stranke organizi- ral skupni razgovor Sveta KS in zainteresiranih občanov s predstavniki občinske vlade in Centra za razvoj Posavja. Na tem razgovoru so sprejeli stališča, na katerih sedaj stranka temelji svojo politiko razvoja podeželja. Seja skupščine KDS v Krškem K redsednik skupščine Kabelskega distribucijskega sistema Krško, Vid Budna je za ponedeljek, 22. februarja sklical sejo tega organa. Pogovarjali so se o poslovanju sistema KDS v lanskem letu, finančnem načrtu za 93, o plačevanju vzdrževalnine v časih, ko je čedalje več ljudi brez denarja in o Internem Kanalu 10. Skratka, problematika je bila skoraj ista, kot pri prejšnji - nesklepčni - seji. "Odpadla" je le točka, pri kateri so se zadnjič pogovarjali o tem, kako prepričati podpisnike pogodbe, da bi izpolnili svojo obveznost in dokončali začeto gradnjo KDS v delih KS Dolenja vas in Leskovec. Prizadeti krajani menda že pišejo tožbo! Naš glas 4, 25. februar 1993 7 Na novo izvoljeno vodstvo SKD Krško Poln koš dobre vo,Je in ,ePih ™™™v V petek, 12. februarja, je bil v veliki dvorani SO Krško redni zbor občinske organizacije Slovenskih krščanskih demokratov Krško. V devetih krajevnih odborih SKD so sprejeli poročila o delu občinskega odbora v preteklem letu, finančnem poslovanju stranke, delu volilnega štaba in delu okrajne volilne komisije. Razrešili so dosedanje vodstvo občinskega odbora in po novem statutu SKD izvolili novo. Za predsednika stranke je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik g. Danilo Siter, za podpredsednika g. Lojze Strgar, za tajnika g. Miloš Kukovičič in za blagajnika gdč. Marija Malen-šek. Rednega zbora se je udeležil tudi predstavnik republiškega vodstva SKD - član 10 stranke g. Marjan Dvornik, župan Novega mesta, ki je v svojih pozdravnih besedah izrazil zadovoljstvo spričo dobre organiziranosti krščanskih demokratov v občini Krško ter nakazal nekatere možne organizacijske in operativne oblike delovanja stranke na nivoju krajevnih odborov. G. Franci Černelič, poslanec SKD v Državnem zboru, pa je prisotnim ponovno izrazil svojo zahva- lo za izkazano podporo pred volitvami ter obljubil, da bo stranki in njenemu delu na terenu vedno na razpolago. Redni zbor je v imenu 00 SKD Sevnica pozdravil tudi njegov predsednik g. Jože Ašič. Tajništvo SKD - OO Krško Gospodu Normanu se zahvaliti in ga odsloviti Znamo in hočemo delati, potrebujemo pa pomoč in mir "Zakaj nam je nenadoma okolje tako nenaklonjeno? Ko imamo vodo, nimamo elektrike, ko je elektrika, ni vode, če kaj prodamo, ne dobimo plačano," je na protestnem zboru pred krško občinsko stavbo postavila retorično vprašanje predsednica sindikata Aleksandra Libenšek. Postavila je vrsto vprašanj in zahtev. Izmed njih naštejmo le nekatere: delavci Vidma nočejo več delati z Rolfom Normanom. Ni sicer nujno, da bo njihova beseda pri lastnikih in upnikih kaj prida zalegla, a svoje so povedali. Ob tej ideji so naravnost navdušeno ploskali in žvižgali. Aleksandra Libenšek: Videm d'Arcy in njegov direktor Jože Kle-menčič, ki smo ga na okrogli mizi o problematiki Vidma spoznali kot "gospoda s Prešernove", že leto in pol suportira proizvodnjo celuloze v Vidmu in sedaj se je pojavil kot najbolj resen in zanesljiv potencialni najemnik Vidmove Celuloze. Sanacijski program za Celulozo, ki ga je sestavil g. Klemenčič skupaj s strokovnjaki Celuloze, je odobril tudi upravni odbor. Nekako takole so rekli: Upravni odbor naj se. glede na današnje stanje v Vidmu in na to, kaj je g. Norman s svojo ekipo v 8 mesecih napravil, g. Normanu zahvali za sodelovanje in ga počasi odslovi. Z najemom Celuloze smo rešili bistveni problem - financiranje proizvodnje - za kar je bil g. Norman plačan. Smatramo, da bodo naš strokovni kader, sklad in najemnik sposobni voditi zadevo brez tujih strokovnjakov. Od sklada in upravnega odbora zahtevamo, naj v treh tednih podpiše najemno pogodbo z najemnikom in z njim v najkrajšem možnem času organizira proizvodnjo v Celulozi. Tudi domačih poslovodnih delavcev nimajo delavci vseh v či-slih, a sklenjen je dogovor, da se bo delo nadaljevalo ob hkratnih pogovorih o tem. kateri vodilni lahko še ostanejo, kateri pa ne. "Za dobronamenske in poštene bo zmeraj prostor in delo." Ostale zahteve sindikata Pergam so še: • razširitev Upravnega odbora s predstavnikom vlade, zunanjimi sodelavci ter sindikatom, • takojšnja sprememba v poslovodstvu in njihovih plač, ki jih je treba vezati (predvsem direktorjevo) na učinke poslovanja in učinke izvajanja podjetniške kolektivne pogodbe, • na ravni države postaviti skupino za krizno vodenje Vidma, • vpogled v vse študije in projekcije, ki jih je prejel UO po 4. decembru in na osnovi katerih so bile sprejete odločitve o saniranju Vidma, • jasno opredeliti, da obrat Celuloze ne bo zaprt, • terminsko opredeliti priče-tek ponovnega obratovanja Celuloze in hkrati s tem tudi zagotoviti socialno-ekonom-sko varen položaj vseh, vezanih na to proizvodnjo. • zagotovilo, da trenuten status čakanja na delo ne pomeni prehoda v odprto nezaposlenost. Zbor v Celulozi je postavil zahtevo, da se odstranjena "kapija" postavi nazaj na svoje mesto: stvari ne tečejo, kot bi morale, "mi, delavci, si lahko odnesemo kak šrauf, drugi pa lahko odpeljejo celotne ralu-nalniške linije." Gospod Rolf Norman, glavni direktor družbe "Videm" Spoštovani! Izvršni svet Skupščine občine Krško se želi podrobneje seznaniti z nastalo stuacijo v družbi Videm po prevzemu družbe s strani Sklada za razvoj Republike Slovenije. Posebej se želi seznaniti s posledicami, ki ste jih predvideli z vašo strategijo razvoja družbe Videm, predvsem tistimi, katerih razreševanje zahteva naše skupne aktivnosti. Zato želimo, da nam do 12. januarja '93 posredujete pisno poročilo o strategiji razvoja družbe Videm. Na osnovi vašega poročila bomo organizirali razgovor s predstavniki družbe Videm, republiških poslancev, predsedstva občine Krško, izvršnega sveta, banke in z ostalimi poznavalci te problematike. Naš cilj je opredeliti skupne aktivnosti za razreševanje morebitnih neugodnih posledic, izhajajočih iz strategije razvoja družbe Videm. Hvala za razumevanje! Po pooblastilu predsednika IS: Franc Jenič Krško. 7. jan. 1993 Roif Norman je od Franca Jeniča prejel še eno pismo (14. jan. '93). v katerem ga ta opominja na svojo prvo pobudo in dodaja: "Glede na to. da od vas nismo prejeli nikakršnega odgovora, vas ponovno prosimo, da nam najkasneje do ponedeljka, 18. 11. '93, posredujete zaprošeno gradivo. Kolikor do navedenega roka vašega odgovora ne bomo prejeli, bomo primorani obvestiti skupščino o vašem neodzivanju pri vzpostavitvi stikov z družbo Videm, na njenem zasedanju v torek, 19. 2. 93." Na to zahtevo je direktor Vidma odgovoril (18. jan.'93): "Videm Krško je v začetku decembra 1992 prenesel družbeni kapital na Sklad RS za razvoj in se s tem vključil v projekt prestrukturiranja in sanacije podjetij. S predstavniki Sklada in Ljubljanske banke, ki je naš največji upnik, se intenzivno pogovarjamo o sanacijskem programu, ki bi pomenil razrešitev velike zadolženosti in strukturnih težav, ki hromijo normalno poslovanje podjetja. Sanacijski program je še vedno v pripravi, saj je upravni odbor Vidma za njegovo pripravo med drugim angažiral tudi zunanje svetovalce. Zaradi tega je upravni odbor Vidma na seji ob koncu decembra '92 sklenil, da Ljubljanska banka skupaj s Skladom RS za razvoj zagotovi potrebna obratna sredstva za obratovanje podjetja v januarju '93. V tem času naj bi bila izde-, lana dokončna analiza poslovanja s projekcijami za leto '93 ter razvojnimi smernicami. Predlagam, da se v prvi polovici februarja, ko bo pripravljen sanacijski program, sestanemo in pogovorimo o trenutni situaciji v Vidmu, sanacijskem programu in vseh drugih odprtih vprašanjih. *¦ ij tovarni ni seznanjeno in da je z vodstvom Vidma zelo težko navezati stike. Opominja, daje sestanek ponudil in da ostaja pri svojem predlogu, po katerem naj bi ta bil v začetku februarja. ne sedaj in ne čez čas. Verjetno bi bilo vseeno tudi. če bi organizator, sindikat Pergam.. usmeril svojo protestno kolono pred stavbo svojega največjega upnika - banke. Dušan Rebolj: "Sindikat Pergam združuje ta hip okrog 20.000 članov. Sklenili smo. da organiziramo današnji shod. ampak ne le to. Če ta ne bo zalegel. če se bo agonija v papirnih dejavnostih nadaljevala, kot se je doslej, če bo šla vlada "ven" z interventnim zakonom, če bodo vso stabilizacijo nosili na svojih plačah samo delavci, nekateri pa bodo prejemali take kot gospod Norman in drugi direktorji, bo splošna stavka v Pergamu v treh tednih. In če bo potrebno, ^tudi shod v Ljubljani. Prepričan sem. da nas bo takrat v Ljubljani vseh 20.000. Žalostno pri vsem tem pa je. da se mora s takimi vprašanji, kot se sedaj, ukvarjati sindikat, ne pa tisti, ki je za to plačan. Ocena, ki jo je predsednica sindikata danes povedala, je. da ni niti enega pozitivnega učinka, odkar sta Sklad in banka prevzela upravljanje podjetja. Zato se bo Pergam boril, da bo Videm ostal to..kar je: v naših rokah. V rane Jenič je 2. februarja potrdil svoj poziv Normanu, naj ta izvršnemu svetu pošlje gradivo takoj, ko bo pripravljeno, saj je občinska vlada življenjsko zainteresirana za ugodno rešitev problematike. Željo po sestanku je izvršni svet posredoval tudi gospodu Cibicu. Tole pisanje, ki ga berete, nastaja v ponedeljek. 22. februarja. Zanesljivo je delavce Vidma, zbrane na ponedeljkovem protestnem shodu (22. februarja), grela huda jeza, ko so v strupeno mrzlem vetru korakali čez most na svoji poti od Vidma pred skupščinsko stavbo in nazaj. Strah za eksistenco jih je doslej zadrževal, sedaj pa jim je brezupen položaj dal moči za protestni shod. Toda, ali bo to zadostovalo? Pred občinsko upravno zgradbo se jih je zbralo kakih šeststo, prebrali so svoje zahteve in proteste, predsednik izvršnega sveta Herman Kunej jim je zagotovil, da dela vse, kar je v njegovi moči, da bo izvršni svet položaj obvladal, in šli so nazaj. Pravzaprav bi Kunej lahko mirno stopil kar med delavce in z njimi žvižgal ter protestiral, saj je na položaju predsednika izvršnega sveta šele nekaj dni in zanesljivo še ni mogel napraviti nikakršne škode, zakonodaja pa je tudi zastavljena tako. da imajo občinske vlade dovolj zvezane roke. Lahko prosijo, vabijo, predlagajo. zahtevajOjDokažejo dober namen... Skratka: tokrat vlada zaradi Vidma ne bo šla na mučilni kol in to tudi nima smisla Morda je res vprašanje, koliko je smiselno pogrevati stara vprašanja o tem. kdo je obrnil Vid-movo razvojno krivuljo navzdol takrat, ko je posloval dobro. Namigovanj in podatkov je nešteto, pa če jih ne preverijo tisti, ki so za to plačani in pooblaščeni, kaj naj potem delavci. Pravi krivci so že daleč in na varnem. Ostali so le dolgovi, ostal je Rolf Norman, ki je očitno najprej uslužbenec upravnega odbora in šele nato generalni direktor tovarne, ostala je njegova plača kot kost za glodanje ali rožnati slonček, ki ga vsi gledajo in medtem ne vidijo bistva. Ostali so (presežni) delavci in grozeči zlom socialističnega velikana, ki bo bolj ali manj intenzivno segel skoraj v vsako družino krške občine in njene okolice. Ostaja vtis. da nitke dogajanja v Vidmu držijo neke roke, ki so povsem drugje, in vprašanje je, kaj pravzaprav hočejo storiti te roke. Na okrogli mizi o Vidmu (januarja) je eden izmed gostujočih pribil, da Vidmova Celuloza nima možnosti za uspešno delovanje, niti če ji danes odpišejo vse dolgove, da je njeno stanje neprimerljivo z onim v slovenskih železarnah. Drugi je pribil, da sta slovenska vlada in skupščina tako razumevajoče sklenili rešiti železarne v državi, ker sta se zbali tamkajšnjih volilcev... Torej se krških in posavskih volilcev ne boji nihče? In če je to res: zakaj se jih ne? Drugo vprašanje bi nas moralo bolj zanimati in skrbeti kot prvo! Herman Kunej: „Kar sem izjavil meru ne bomo dovolili zaprtja pomena." bom tudi storil. V nobenem pri-Vidma, ker je za nas ključnega V naslednjem pismu Jeni-ču se Norman čudi njegovi izjavi, objavljeni v časopisu, češ da občinsko vodstvo z dogajanji v tej ISaš glas dobite v trafiki hotela Ajdovec in v sevniški Kocki - dokler smo še brezplačni. 8 NaS glas 4. 25. februar 1993 V Kostanjevici vlada Prforcenhaus šPP^ $ Foto: Slavko Sintič. \3»v Na pustno nedeljo zjutraj je v Kostanjevici spet prevzel oblast Prf orcenhaus. Prvo dejanje novega režima seje zgodilo navsezgodaj zjutraj, ko je godba zbudila vse meščane in oznanila začetek štiridnevnega pustnega rajanja. Nedeljski program se je nato nadaljeval ob 15. uri z veliko pustno povorko po mestnih ulicah Kostanjevice. V letošnjem letu je prvič sodelovala tudi celotna Osnovna šola Kostanjevica in prikazala kopico skupinskih mask. Tudi odbor Prfor-cenhausa je številnim obiskovalcem prikazal tradicionalni torkov program, to je gonjenje medveda ter oranje in sejanje. Povorka je opravila tradicionalno pot, katere začetek so oznanili prižig pustnega ognja ter streli iz mestnega topa pred kostanjeviškim Kulturnim domom. Povorka se je kot običajno zaključila na "ta malem plač", kjer so bile pripravljene tudi stojnice za tradicionalni pustni prigrizek. Plačevanje pa seveda v teh dneh poteka v naši lokalni valuti, to je kostanj, ki je normalno plačilno sredstvo v vseh kostanjeviških gostilnah. Potrebno je omeniti, da je naša valuta zelo trdna, navkljub vsem poskusom vdiranja v naš monetarni sistem. Tudi najnovešji poskus umetnega vzpodbujanja inflacije s strani posameznih elementov iz Brestanice je ostal brezuspešen. Tudi vreme je ustrezalo organizacijski shemi povorke, kljub napovedim krške vlade, da se nad nas zgrinjajo črni oblaki. V ponedeljek je bila najprej baklada, nato pa še višek našega štiridnevnega programa, to je občni zbor Prforcenhausa v Kulturnem domu v Kostanjevici. Na občnem zboru smo pred nabito dvorano pokazali vse zanimive dogodke preteklega leta, najzaslužnejšim članom smo podelili odlikovanja, na koncu pa smo imeli še volitve. Kot je namreč splošno znano, traja mandat našega predsednika nepreklicno samo eno leto. Skrbno smo izbirali kandidata, da bi našli pravega človeka, ki bo v tem pustnem letu sposoben voditi Turistično kraljevino kostanjevico. Očitno smo našli pravega, saj smo novega predsednika izvolili že po 11 minutah in 25 sekundah, kar je zelovkratek čas. Predsednik je med splošnem odobravanjem občinstva postal Marjan Jelenič. Ker se dogodki v teh dneh zelo * hitro odvijajo v celotni kraljevini, tako da jim je sproti težko slediti, bomo v prihodnjih številkah Našega glasa predstavili program Prforcenhausa in vas sproti obveščali o "naših paketih". Vlada Prforcenhausa List Prforcenhaus išče dopisnike Ker kostanjeviški novinarji ne morejo v celoti pokrivati območja zunaj kraljevine Kostanjevice, vlada Prforcenhausa naproša prebivalce sosednih in prijateljskih območij, naj že sedaj začno pošiljati prispevke za 3. številko časopisa Prforcenhaus, ki bo izšla ob naslednjem pustu. Najbolj aktualne novice pa bomo objavljali sproti v Našem glasu. Prispevke pošiljajte v uredništvo Našega glasa v Krškem, Cesta krških žrtev 23, z oznako: ZA PRFORCENHAUS. Gig in kočijo v popravilo V Kostanjevici na Krki začne turistično društvo Prforcenhaus svoje šelmovanje vsako leto veliko prej, kot se skozi zimske megle prebije do pomladi pust. Letos so imeli obilo dela s popravilom giga in kočije. I ale skupina ljudi je le del vseh tistih, ki morajo v Kostanjevici zasukati rokave, če naj prireditev, kot je Šelmovanje ali Ko-stanjeviška noč (poleti) uspeta. Naš fotograf Slavko Sintič jih je našel med vajo za osrednjo prireditev, ki je bila v nedeljo in ponedeljek, 21. in 22. februarja na Ta malem plač v Kostanjevici. M\ostanjeviški purgarji, stari predsednik Prforcenhausa in nekaj drugih funkcionarjev spremljajo dogajanje... • • • Ki mora slej ali prej pripeljati do dramatičnega vrhunca, ko purgerji izvolijo novega starešino. Ta o svoji kandidaturi praviloma ne bi smel vedeti ničesar vse do trenutka, ko je že prepozno... Med maskami v nedeljski kolonije bila, tik pod krapovim repom, tudi kostarijeviška klavnica, ki že sama po sebi dela dovolj zgage (prestavitev, ureditev, ekologija, turizem), nanjo pa so posadili še nekakšne nuklearske spačke... Kotem mora na svoji novi častni funkciji priseči celo vrsto reči, še prej pa mu predhodnik izroči ceremonialno sla vnostno oblačilo. Sum obstaja, da tudi zato, da se skrije škoda, nsatala pri "volitvah". Novega predsednik namreč prinesejo na oder (rokav gor ali dol!), in ko je enkrat na odru, je izvoljen -nima več možnosti za umik! Predsednik je lahko samo domačin, Kostanjevičan, mandat pa mu pobere precej cvenka, časa in miru v hiši. Jasno je, zakaj se novoizvoljeni Marjan Jelenič na fotografiji tako navdušeno smeji! Seveda se niso ognili obisku v Kostanjevici niti koranti iz Markovcev, zgornjo sliko pa vam fotograf podarja, da ne boste prepričani, da so pustne seme nastale samo na podlagi grdih duhov! Tale šema obljublja nagrado tistemu, ki bo uganil, kdo se skriva za masko. Odgovore pošljite do 3. marca v uredništvo NG. Če bo pravilnih več, bomo nagrajenca izžrebali. Nas glas 4, 25. februar 1