St. 13.
V Gorici, v soboto <ln<>  14. srbruvarja 1903.
Letnik V.
|/.li.ij;i vs i              r<>k   in solid In oi.
11. ini i>*il|"ii i >•• '¦'¦' Hirtin i.-i- ui.;;. iin
, p. /„'I lll'/.l'ln. ,\ |;ii |i;i..|i' II.| l,|. 1111 < - v ; i
,,i;i/,|l ik i/.i'li' il.'ill I'l'i'J <>!> <i /.vr.'-.-r. Sl;i|ii'
nil |Hisli [>i~t¦ i• *111-. ii all v I inrici n;i ilmii
|,,)Siij;iii ri'liili-lm» S \. |mi||i>Iii.i i K in [
('•clil kino '- \\. I'r'iila ).•( •-' v (11111. •) v In |
|i;iI.;ii ii.in S >¦ 11 w ;i r /. v ;<.>i-,l.iii uln:iii. !
,| c I I i1 rs i I / v AUlisl. i h piIic;i Ii in I, c I
b ;i ii  nil  \ tTilijcvi'iii   lt'k;iliš(':ii  |m S vin.     I

(Zjutnmjo  i/<lanj(M
I i »'(lni>t\ o in uprHvništvo sc
ii.'ihitjaU v «.N ;i r a <i n i t i a k a run,
ulica Vetturini h. At. 9.
I'opisf j<> ii.tsloviti na urfdnišlvo,
"i?l;iM- in iiiiročiniio pa na upravuištvo
'(iuinf«. ()j.'la>i sc računijo po petit-
vrslali hi siccr /u» sc liskaju 1-krat po
12 vin . 2-krat j>o 10 vin., H-krat j)O
8     viii.    A-ii   si'    ;f(":kr;il   tiskajo.   ra<*u-
IlijO    .-i •    [")    p'ltfOilljl,
lz,(l;ij:ilclj  in  oiJt^iv-ii im  iiiciIihI;  .fosip   IVlJini&i(i.
Ti-!;:i   ,,Na. o(«s> v tisk^rn.1" .oil^uv. J. Marusic}.
fast ilr. 'ilime fitil [nili'i,
Cilatelji se golovo se spominjaio
onih predproleklih časov voJilevv deželni
zbor goriški. Kakor je vsakemu znano,
so naši „naprednjakr I.teas nape'i vse sile.
i]h hi zmagali na i;;-!1 Orti, a so M'amotno
po.^oreli. ,.Naprc(Juijaški" kolovodjo ball
so si' oni Oas osobito dveh oseb. ki hi
kandidirala za <i<i/,Hnozborske mandate,
namree gml'a Ail re.la (.'. ü r o n i ti i - ja
in dr. Aleksija H o j e a. Akopram sta se
ta dva pošlenjaka že pied volitvami iz-
javila, da ne kandidirata in da ludi ne
sprejmeta nobene kandidature, jima lega
vodfitvo ,.[iarodno-napredne-l stranke ni
verovalü in ju je mtpadalo v njih glanilu
na najnesramnejši način. Ker z grol'oin
Coroninijem hruske jesti ni šlo „liberal-
ninr' moROlcom v slast, vrgli so se z
vso prediznostjo na dr. K o j c a. Ta ni
ostal dolžan odgovora in je na podlosti
„napredne" ulranke odgovonl v ,.Gonci '
s člankom, katerega je s polii'in iinenoir.
podpnal. Ta članek je pa zadel vodjo
goriskih „naprednjakov', dr. T u in o, v
živo, in sicer tako, da se je po njern
čutil razžaljenega na svoji easti in je
naperii tožbo proti njega p satelju.
V  Ii zadevi pricela se je  biia   raz-
prava pied porolmki že dne   2. jui.ja   1.
19U2, a se je   radi   italijarihkih   porotni-
kov   preložila   do   sedanje   porotne,   se-
ßije z nameiioin, da se prevedejo vsi spisi
na italijanski jezik.   Pri   lej   prilikt   mu-
ranio omeuiti, da je dr. Tuina   psi   prvi
razpravi odklanjal   sloveoske   purolnike,
namreci gg. Vodopivca,   Cigoja,   Kavciea,
Sfihgoja, buncica in Trpma, a sedaj,   ko
so bill vsi spisi prevedeni  v italijauscino,
je odklanjal pa itahjanske porotnike. Kako
se lo stiinja? In zakaj V
V  sredo dne   II. t. in., hila je lorej
druga razprava, kateri je predaedovat de-
želnosodni svetnik Ziirrer z votaiiloma
dezelnosodn.ini   avetnikom   H u tarjem
in bodnijskirn   lajnikoni   DevetaKom,
Kot porolmki so bili izžrebani gg : Miha
pi. Batistie iz Solkana, Caste! liz
Anton iz Gorice,   Ceriani   Nikolaj   iz
Tržiea, Coasar Ivan iz Gorice, Kanc-
l e r Anton iz Solkana, K o ž u h Vincen-
cij iz Oseka, L u t in a n Josip iz St. An-
dreza, L u z z a 11 o  Knid iz Gorice, P i g-
n atari Franc iz Grnic, Preael Ivan
iz Gorice,  Stabile   Ivan   iz   Ogleja in
Venuti  Alojzij   iz   Gorice,   torej   sest
Slovencev in sest ltalijanov.  Oblozbo je
zastopal sain tozitelj   dr.   T u m a,   obto-
ženca pa dr. Hajmondo L u z z a 11 o.
Freden preitieino k poručilu o raz-
pravi, naj oauiu onieninio, da je bilo ined
poslusalci sumo mala peščica pnslasev
„narodno-najjfedne"' slranke, ihhj teni ko
jib je pn orugih enakih obravnavah vse
mrgolelu: staro in mlado, ounkano in
drugo, vse je prilezlo. Naj še pribijemo,
da glasilo „narodao-napredne*' stranke
ni poslalo k obravnavi nubenega izve-
«titelja, mej tein ko je pri drugili enakih
obravnavah bilo vse polno stenugrat'ov.
In to je znacilno !
Zapianikar je prečital obtožnico v
blovenskein in italijanskem jeziku, ki se
lako-le glasi:
ubtožnica.
Dr. Henrik T u m a, odvetnik in
deželni poslanec v Gonci, obto/uje dr.
Aleksija Ualaela K o j i e, zdravnika v
Gorici, da ga je v elanku „Kje tiči JažV
v Gorici izhajajočega časopisa „Gorica"
št. 81 z dne 12. oktohra 1901, kojega je
Uatnoročno podpisal obdolžil z besedami:
,.l);tncs  V:un  l><likn  s"  enkrnt s popolnim
(iC'lificanicii  iiovcu^ fla n:i'n \* dr.  1'ii'iia
l.'ikral     bri'/.vc-tiK;     v s m     p o l< ft n ('; a I ,
ulnlivšj s liMD lurasui    [)s)!itičrii,   skrajno
ncu^fiilni  polsr/aj (v prils»g  naširn dnšina- !
ninoini.  ne   da l>i   *^  bila   vsnj   n;nn ^)
ci^!;i;n    Slovonefm     izpolnüa    k»Vrnkoli
takcj  opravieena   tirjatcv.         Dn/nali ste ¦
140I0VO,   da jc dr. Tuina  v   d e /. »-. I 11 e ;n
z b o r u    1,' I ii s (i v a I    z a   v s p r e j x in
u L i t n i ii e   v   il e /. f^ In o   u p r a v o,   a \
da je, kakor jt« lo  sam  priznal v s(^ji de- :
želnega   /bora,   v    kateri   jo   odgovarjat
•,'lavar I'ajer na dotieno  interpelacijo po-
slanca   Grce,   potem   oaebno, po svojem
glasi!u in pr> svojih   privržencih   na   vse j
krip! 1 <*   poiliral   in   konečno.   Ludi   podrl
dolični   enosjlusni   zborov sklep.   In to v j
znainenito   škodo   deželi, ki je zgubi'a s ;
l«kni letnih I:¦{<).(i00 K, in davkopla«";evalcev.
H v  prilnir z;-(mW)iiemu  pod.jetniku. Znano
'/am  mori^  bili ai'li,   d a  j e d r. T 11 rti i'
v pel j a I a I» s t i n e n c o v dcželni zbor.
[lOtoin  jo   pa   smesil   in   ob^ojal,   ko   je
videl. da bi bili tern  potom pridobili slo-
ven ki  poslanci. ako  bi  bili odini pod
vodsivom ilr. Greuorčiča  in All'roda grot'a
(lorori'iiiJM. svoji'inu   narodu. karma t'eo
po bo/ji in naravni   po^tavi   To, <¦<* k<'daj.
v   tern trcriutku,  ki   so  more   biti  ne po
vrne nikdar vec,  prepotrebno  edinost je
nečuveno   v a z o i 1   dr. Tuna nam   pri -
rnor.xkim   Slovencetn in  tudi   \'am v ne-
'zrei. »mim škodo.
1) «i )»j in-)ž zdaj agilen, vondar ne
zasluti. da se zanj ogrevate. \r vsern
svojem delovanju in po vsem svojem
prizadeviinju narnreč no vidi in ne išče
'jruzega, nego smnocia sebe in svojo
o s e I» n si » hi 0 t n o I; 0 r i s t. Dr. Turn«
sam je izcekel: ,.P alitik ^lorej tuui
p o s I ;t 'i e e). umru v prvi vrsti skrbi'ti
za se, ,)Oicin so lo zu svojo volilce: dv.
Gregor ic mora ravno radi tega propasti,
ker je uesebičeir'. Izrekel je lo golovo
ne iz prepi-iranJH in iz spostovauja do
lr. Gregorciča, ampak glede na svoje
tnaterijalno slanje in na dejstvo. da je |
začei služili denarja, ko se mu življenje j
ze nhgiba, mej tern ko ima deco še v
najnežniši siarosti.
Dr. Tuma je z a r a d i b 0 I e z n i
stopil v pokoj, rekel je, da zahteva
to koiist naroda. A ko je spoznal, da na
tern potu ne pride z lahka do lega, kar
je proslovoljno in po nepotrebnem sam
zavrgel pod prctego „na^odne koristi"
in si domneval, i'a so 11111 odprta še
vedno dotična vrala, je zopet hotel vsto-
piti v državno službo. Ponujal je vladi, j
ako ga sprejmp. to, kar mu \e bil poveril |
narod tacas, ko je bil e. kr. uradnik. i
Ob»'l.al je naniree c. kr. vladi v svoji do- 1
Lieni rir»»snji, d :¦< o >\ 1 o I i d e /. e I n 0
o d I) o r mi š t v o, (1 e ž e Ino p 0 s 1 a it-
s I v o in da s e o »I p o v e vsakemu
p o I 1 I i c n e ni u ii 11 1 o v a n j u v pri d
Ö I o v e n c o in. Biti niora lo gola resnica.
Pravil mi je lo dr. Tuma Ham IS. Id r.
(897 in I1H1 'Iru^'i, ki so morali lo znati.
Kako me je presenetila ta vest kot zdrav-
nika, si zmnore misliti vsakdo, ako povem,
da sem bil jaz tisti, kateri je napravil
prod p(»ldrugiin letom t j. dne 7. okt. I
1897 dr. Tumi nu njegovo prošnjo 0110
po državnem zdravniku potrjeno sprice
valo, na kalerega podlagi je bil stalno
umirovljen isti dr. Tu na*'.
Torej dolžil ga po tiskovini zanič-
ljivib lastnosti in mišljenja ter s teni za-
krivil prestopek razžaljenja časti po J;
491. k. z.
Predlagam,   da   se   razpiže   glavna
;;i/.[I'ava preil p(»rs>to c. kr. okpožne
sodnije v Gorici tcr «I«1 se v ^vrho dokaz.t
prcdloZe spisi de//dii'-^a oduora o <b želni
jžiUiini in iz tus. arhiva spi-^i gled»;
(i p o K o j i I v e p o il p i > a n e g a k o t
c k r. sodiH'^a pristav« \u prosnja
/i a   1 in e ii o v a n j e  s r» d n i k o in.
I! a /. I 0 g i.
Dr. Alck-iij Halael Koj ic je spiöal
v št. MU. in ^1. v (j irici izhajajocega lisla
..Gorica" z dn<; 8 in \>. oklobra lyOI
rlanka pod naslovnm ,.Kje tici la/. V"'
(J ba c I a n k a s t a ?. a I j i v a p 0 cell
svoji v s e b 1 n i, posebno pa odstavek
v «it. SI. od besedij ,.Danes \rain lahko
še enkraf pa do ,.stalno umirovljen isti
dr. Tuma".
Dve leti traja gonja politične kle-
rikalne stranke. kateri so se pridružili
nfkateri goriški posvetni inteligentje,
proti osebi podpisanega ter se rabi vsako
sredslvo, da bi m' izpodki-palo njegovo
poštenje in ugled pred ljudslvom in se
tako 0 n e 111 0 g 0 c i I kot il e ž e 1 n i
poslanec, ko i J e ž e I n i o .1 b o r n i k
in tudi kot 0 1 v e t n i k. Slranka, ki
je u->tanovila list ..Gorica". in k kateri pri-
pad.t v prvi vrsli dr. Ateksij HuUel R)jic,
si je t.ko< v prvih št"viikati imenovanega
lista po.sLuvila kol eno glavnih svojih
nulog, uuiciti pod(jisaaeg;i inoralno ia
rnalerijalno. To |e list. ,.G)rica" ponovno
naglašal v razlicmh člankih in dopisih
ter glavni voditelji stranke niso nikdar
skrivali le svoje tendence. — V os"bi
podpisanega so videli svojega političnega
nasprotnika. ki po ugledu, kojega uživa
rned ljudstvom, postaja nevaren politič-
neum voditeljstvu oseb, ki se zbirajo
sedaj okoli časopisa  „Gorica".
Dr. Aleksij K il'ael Kojic je naslopii
za svojo trdilev v St. St. čnsopisa „Gorica"
z dne \2. okt. 1901 dokaz resnice ter s
lein ponovno potrdil, da je hotel podpi-
sanega žaliti na način, kakor je po sebi
razumljivo vsakemu. kdor pozna naše
javno življenje. — Ako bi se temu članku
odrekla prava ost, rekod\ da je p i s a n
in narekovan iz polilične strasli
in ne z namenom žaliti, pa odpade ta
pomisle'i, ako članek čita oseba, ki ne
pozna ra2voja zadnjih let domače naše
politike, in katera mora iz inkriminovanih
besed sklepati brez drugega, da je mož, 0
katerem se smegovoriti tako, kakor v član-
ku „Kje tiči iaž'?1', zaničevanja vredeii, ker
je iz frivolitete in zlobnosti iskaje samo
svojo gmotno korist, oškodovhl lastni
svoj narod.
lnkriminovane besede nosijo torej
vse znake razžaljenja časti po § 491 k. z.,
in ker je dr. Aleksij Rafael Rojic priznal
avktorstvo lega clanka, je brez drugega
obtozniea utemeljena.
V Gorici, dne 13. decembra ttOl.
Dr. Henrik T u in a.
^I'aljo  priiii\)
Zakonski načrt
glerie povisanja ufeiteljskih plac In župani
ter podžupani ajduvskega sodnega okraja.
Svoječasno smo priobeili resolucijo,
katero so vsprejeli in podpisali župani
in podzupani ajdovskega sodnega okraja
na shodu pri Kebku. Z omenjeno resolucijo
so pozivlje vlada, naj bi ne predložila v
najvišje potrjenje /akonskog 1 načrta, ka-
terega je sklenil v svojoin zadnjem za-
sedanju naš deželni zbor v zadevi zvi-
sanja učiteljskih plač, po katerem zakonu
bi morali nositi vse stroške izvirajoče
iz tega zakona okrajni šolski zalogi ozi-
roma naši  posestniki   in   obrtniki z do-
kladami na izravne da^ke. Na omenjenem
shodu izvolil «o je tudi poseben odsek,
kateri mora Dnskrbeti, da pride ta reso-
luci;a na pri^tojno me.sto ter izdelati po-
«fben ruemorandurn, ki ima spremljati
omenj»'no resoluiijo. 0 Isek je ta memo-
randum tti'li izdelal in i-Ui se tako-le
glasi :
C   kr   nameslniStvu
v T r s t u.
Na prJloženi resoluciji podpisani za-
koniti zastopniki občin vipavske doline
zbrali so se v dan 1. lebruvarja t. I. pri
Rebku na Goričici 7. namenom. da bi se
po9vetovali, kako razbrerneniti na$e Ijud-
stvt, ki gineva pod neznosno butaro raz-
ličnih doklad  in davkov.
Ce se primerjajn na^e davščine in
doklade z onimi drugih kronovin. pokaže
se narn takoj med obemi gorostastna
razlika.
Ü i 195 davčnih občin na slovenski
=trani naše dežele jih je samo 7 v srr>č-
.inm položaju, da brez doklad iz dohod-
kov svojpga premožpnja pokrivajo svoje
.lavadne letne pntrebščine;
4 občine so obložene z dokladami
od 15 2n" ,, 33 od 20 5O ,,. 84 od 50-
100" ,,. 67 od 100" ,, navzgor do vise 300" „.
Pr'meroma so oböine na vipavski
-Irani in v Bniih — torej v vinorodnih
krnjih. kjer so se pri uravnavi zemljarine
z 'niljis a najviše cenila — najhuje obre-
menjenezobčinskimi in drugimi dokladami.
Tako plačuje n. pr. v tukajšnim aj-
dovskem okraju davčna občina Velike
Žablje 22U' ,, občinskih doklad na vse
izravne davke, 25" ,, daje za e^ste po do-
ločilih cestnegt odbora, 65" ,» za vzdrže-
vanje ljudskih šol po določilih okr. sol-
skega sveta in 20" „ (oziroma 30" „ pri
obrtnem in pridobninskem davku) plačuje
v deželni zalog, skupaj torej 330" „ i^ozi-
roma 340" ,,) na vse izravne davke.
Res je, da je ta davčna občina naj-
više obdačena v nažem okraju; toda tudi
bremena drugih so prevelika, neznosna.
Najmanjše občinske doklade v tern okraju
ima Ajdovščina, t. j. 50", „, pri vsem teui
plačuje z vsemi drugimi že prej navede-
nimi dokladami vred skupno 160" 0 ozi-
roma 170° „ na vse i/.ravne davke, kar
opravičaje vsakako našo trditev.
C. kr. r.amestništvo se lahko uveri
iz uradnih pedatkov, ki so mu na raz-
polago, da plačujejo vse davčne obcine
ajdovskega okraja poprek po 210" „ ozi-
roma 220" (l doklade na vse izravne davke,
docim so ti dokladni odstotki v posa-
meznih občinah tolminskega in sežan-
skega polit. okraja še veeji.
(Jvažuj \ da pobira Istra le 35",,, na
realni davek in 45" „ na osebno di ho-
darino za vse deželne, šolske, cestne in
bolniške potrebščine; isto tako Kranjska
le 40° „ doklade na vse izravne davke
za isle potrebščine;
uvažuje dalje neovrgljivo dejstvo, da
ne nakladajo vse druge avstrijske krono-
vine vise nego 65° Ll naklade na izravne
davke za vse prej navedene potrebščine
razen občinskih, dočim plačujeta tolminski
okraj in goriska okolica 65° u doklade na
vse izravne davke po doloc iih okrajnih
solskih svetov samo za vzirževanje 1 jud-
skega šolstva, sežanski okraj pa po 75u/(j
od realnih davkov in 100° ,, od obrtnine
in dohodarine tudi samo le za ljudsko
solstvo;
razvidi že iz tega lahko vsakdo, da
so pri nas tozadevne razmere abnormalne
in da je treba bitre pomoči,
se z orožjem vzdignejo pro ; Avstnjcem,
Z bodo v kratkem času zasel, Nov. Bazar.
Kakor rečeno to so casnikarske vest, o
kaierih narn ni »nnno ko .ko resn.cn,
podlage imajo, ki pa dovolj do azujejo,
da ie začelo jako disnti |.o smclmku.
Razmere na Baikanu.
., jožaj na llalkanu postaja od dne
. dne novaniejai. Danes ne dvomi več
uobeden o pripravah   Tureije na vojsko.
hanes je  t"di   *e   «otovu   slvar>   dtt   Je I
Turčiia  opustila   vsako   misel o   uvedbi  J
kakih  reform v  Macedoniji.   Tudi se   ne j
da več   tajiti.   da   ima   Turčija že danes
nad 200.000 mo/, postavljenih ob bolgar-
ski mt'i'- Smeäiio je trditi, da je Turčija
pOBlavila   t»ko   Stevilo   vojakov  na   bol-
Lrsko  mejo   samo za to, da bi z njimi
udušila  ustanek   v  Macedoniji,   posebno  ;
. er vsakdo ve, du bi za udusitev u.stanka  i
zadostovalo le nekaj tisoc inn/. Naravno
ie torej, da so  Bolgari tako v/netnirjeni,
zaradi tako ogromnega   stevila   vojakov,
kutero je spravila Turöja na njih   mejo
in da so prepricaui, da namerava Tureija
vrfe kaj drugega,   ne.^o udušiti ustanek v   !
Macedoniji. To vuj»e pripravi» Turčije pa
ne vmemirjajo le Bolgarske, inarveč  tudi
Avslrija in Uusija   nista  zadnji   tas  vec
tako  mirni,  kakor sta bili   doslej.   Vesti
o nameravani    mobilizaciji  v Avstriji   in
Kusi|i, se sicer od olicijoznih   slraai za-
nikajo ali razna znamenja govore zato, da
take vesti niso zgolj izmišljotine, marveč,
da postanejo   iuhko   že čez   noč in dati
j/olodejstvo. Ako pišejo nekateri olicijozni
ruski i.sti, da predložita Avstrija in Kusija
2e v prihodnjih dneh Tureiji nacrt reform,
kale re ga sta li dve držuvi izdolali in so
ga druge evropske države odobrile, a da
odpošljeti hkratu vsaka po nekoliko vojnih
ladij v tursko vodovje, da bi na la način
uplivali na  Turcijo, da tudi ona   pritrdi
lakini relormam, potern je že to samo na
sebi  očilo   znamenje, da sta Avstrija in
Kusija prepricani, da z lepa ne pojde in
da bode treba   rabiti moč.   Zalo pa mo-
rarno biti pripravljeni na vse.
Domače in razne novice.
lnienuvauje. — Namestnislveni
tajnik, ki je bil prideljen naučnemu mi-
nisterstvu, gosp. baron Filip Wiakl er
je imenovan za okrajnega glavarja na
Nižje avstrijskem
Vmrl je v Celovcu montanistični
nadzortiik Anton '1' s c h e b u 1 v 64. letu
svoje dobe. Tschebul je svoječasno delal
načrte za goriški vodovod.
Včeraj zjutraj pa je umrl č. o. Mav-
ricij Kukovič v kapucinskem samo-
stanu v Gorici. N. v m. p.!
Umrl je v Sežani v četrtek konzi-
storijalni svetnik in vpokojeni c. k. ka-
pelan preč. g. Edvard Legat. Pogreb
se je vršil včeraj.
Papežev jubilej. — Naš nadskof
je odredü, da se praznuje papežev jubi-
lej v nasi škosiji dne l. marca t. 1., t. j.
prvo postno nedeljo.
Shod briskih  obč. zastopnikov.
—   Briski   obč. zastopniki imoli so pret.
četrtek ob 3V2 uri popoludne  na vabilo
gosp. Anton Zucchiati-a,  župana iz
Medane,    zaupen    shod   na   Dobravem.
Predmet  pretresovanja je  bila  postava,
zadevajoča   zboljšanje  plač  učiteljskega
osobja na javnih ljudskih šolah, sprejeta
pri zadnjem zasedanju deželnega  zbora.
Shod je trajal nad 21 /._, uri. Navzoč je bil
tudi deželni poslanec g. J a k o n č i 6,  ki
je bil od sklicatelja v ta nainen posebno
vabljen.   0 sprejetih in sklenjenih   reso-
lucijah prihodnjič kaj več.
Sklep prvega Solskcga poiuletja.
—  Danes  so   koneale tukajšnje  srednje
žole ter c. kr. vadnica svoje prvo šolsko
polnletje.    Vspehi   kolikor   na   gimnaziji
tolikor todi nu realki so baje jako slabi.
Ne rečemo, da ne bi bila na teh oslabil
vspekih kriva   deloma tudi  malemarnost
učeče se mladine,   ali glavno krivdo na
teh slabih vspehih ima, in tega ne more
nikdo tajiti, nemška komanda, katero mora
prenašati avtohtomno slovansko in itali-
jansko prebivalstvo Primorja. Skrajni cas
bi bil, da se otresemo te nemške te ne-
opravičene in nikjer utemeljene nemške
komande in zato bi morali v vso odloč-
iiostjo skrbeti zastopniki  slovanskega in
italijanskega prebivalstva v Primorju.
„Soca" in popravki. — Predzad-
njič priobčili smo v svoji številki popra-
vek cerkljanskega župana, katerega je
poslal „Soö«lt, da pobije ž njim „Sodine"
laži glede cerkljanskih oböinskih volitev.
Danes pa priobčujemo popravek nekate-
rih novaških občinarjev, katerega so isti
poslali „Soči" istotako v zadevi cerkljan-
skih občinskih volitev. Seveda je „Soca"
v svoji znani resnicoljubnosti vrgla oba
popravka v koä, ker je in ostane vedno
način njenega bojevanja z nasprotniki
le v znamenju laži. Ker pa popravek iz
Novakov ne odgovarja popolnoma po-
Htavno    predpisani   obliki,   pograbila  je
„Soca" koj priliko, da Be na nji lastni
barabski naöin s popravkom nor^nje. Mi
ji seveda to žalostno veselje radi pri-
vo^'irno. Vedeli bi pa radi, zakaj „Soča"
o popravku cerkljanskega /.upana tako
rnolči V
iHlekarHko yjidru^o mislijo ustu-
viti ürniski kmetovalci. V ta natnmi hh
vräi jutri ob 3. uri popolu Ino v (>-
ničah pcivetovalm shod, na kaierein
bodn preduval pqtovalni učitelj za krno-
tijatvo gosp. A. Štrekelj o pomenu
in razvoju mlekarakih zadrug ter o rav-
nanju z mlekorn.
Koiicerti. -     Dne 20. t. m.   bo v
gledališcni dvorani koncert holandskega
„Trio11 iz lierolina, 4. marca Nadine Slav-
jansky, HO. marca pa bo koncert v gle-
dališčni dvorani in sicer humorista na
klavir Lnmborge. -¦- Vatopnice za kon-
certe se dobivajo v Wokulatovi knjigarni
v Haštelu.
Dr. Tuiua kontra ür. liujic. —-
Na drugem mestu prinašamo natanjčnejže
poročilo o porotni obravnavi, ki ne je
vršila v sredo na tožbo dr. Tume prot.
dr. Rojicu. Tu povemo le, da je sodni
dvor dr. Kojica oprostil, ker je dr. Tuma
pustii, da je nadaljno postopanje proti
dr. Hojitu zastarelo.
lzpred porotne^ft   sodi&ča. —  V
torek je stal pred porolniki 23letni V&-
lentin Misigoj iz Dobrovega. Misigoja tožiio
je državno pravdnistvo zaradi ropa. V
obtožnici je bilo rečeno, da je Misipoj
dne ö januvarja 1902, ko je sei z Mt\-
sičem Antonom proti Šinartnu vrgel tejsa
na tla, mu žugal celo s smrtjo in mu
na zadnje vzel 4 K. Proti Misigoju vräüa
se je porutnu obravnava že lain meseca
jun.ja. Takrat je bil Misigoj obsojen na
Hletnojeco. Zagovornik je uložil pritožbo
ničnost; in najvisji sodni in kasacijski
dvor je razsodbo uničil ter naročil drugo
obravnavo, ki se je vräila, kakor rečeno,
v lorek. Tek oLravnave je bil skoro po-
polnoma jednak prvemu, le nje konec
glasi se vse drugače, kajti porotniki so
/.daj Misigoja oprostili.
V cetrtek je stal pred porotniki 73-
letni Jožef Bais iz Romansa, obtožen radi
nearavnui činov. Obsojen je bil na
osemrnesečno ječo.
Zaradi tat vine so v torek zvečer
aretirali na Kornju hišna št. 3 brezpo-
selno 21 letno Terezijo Laharnar s Pečin,
češ, da je svojemu prejžnjemu gospodarju
RudolCu Verniku v Trstu odnesla zlato
zapeslnico. Ko so jo aretirali je Laharnar
pokazala policiji poštni recepis tičoč se
zgoraj omenjene zapestnice, katero je od-
poslala svoji gospodinji v Trst že dne
28. preäloga meseca.
Tatvlne. — V zadnjem času se v
našem mestu vedno bolj množe tatvine.
Cloveku se zdi, kakor bi bil vsemu terau
kriv pustni čas. Veselic in zabav je na
vseh koncih in krajih vse polno, dočim se
nahaja denar le v žepih nekaterih. Brez
denara ni rajanja. Zato pa poišče oni,
ki nima denara, a se hoče vendarle ve-
seliti in se zabavati, denar tam kjer se
isti nahaja. Če ne more priti tako lahko
do denara zttdovoli se tudi z drugimi
rečmi, katere se lahko spravijo v denar.
Suknje, hlače, čevlji, ure, zlate zapestnice
vse to se spravi labko v denar. Tako so
si mislili tudi oni uzmoviči, ki so se te
dni splezali skozi okno pritličnega stano-
vanja vpokojenega vikarja preč. gosp.
Karola Perinčiča, stanujočega na Št Pe-
terski cesti. üdnesli so mu nanireč dve
površnji suknji v vrednosti 70 K, jedne
hlače vredne 10 K, jeden par čevljev
vrednih 8 K, jedno domačo suknjo vredno
3 K in druge reči v vrednosti kakih 18
K. — Tudi pekarico Škerjanec v Cipreani
ulici so tatovi obiskali. Vzeli so iz spal-
nice, kjer spijo delavci, jedno suknjo
vredno 10 K. Preiskavši žepa nekih hlač
naäli so 5 K gotovine. Denar so vzeli, a
hlače so pustili. — V glediški ulici odprli
so vrata prodajalnice trgovca TotVoli. Za-
dovoljili so se ti poštenjakoviči s 70 v.
— Spomnili so se tatovi tudi na trali-
kantinjo Belinger na Tržaški ulici št. I.
Spravili so se v njeno prodajalnico skozi
okno ter ji odnesli 6 K, nekaj obleke in
pa jedno škatljico cigaret sultan. V svoji
velikodušnosti so pustili tatovi nedotak-
njen ves drugi tobak in tudi koleke, ka-
terih je bilo takrat tam nad kakih 50 K
vrednosti.
Aretirali so Karola Gorjupa z
Banjšic, ker je razgrajal.
Mamomor vojaka. — V sredo po-
poludne se je ustrelil v vojasnici na Trav-
niku desetnik France Skober.
Samoiiiur. — V ponedeljek si je
prerezala žile na vratu 82 letna major-
jeva vdova Matilda pi. Beran. Služabnica
jo je našla zjutraj mrtvo na divanu.
( kr. kmctijsko druätvo v Go-
ricl naznanja, da se prodaja živinska sol
v žakljih v društveni   blagajnici  kraotij-
skega društva v SoLski  ulici   St. 3.   Cena
je sledeča- l()(J kg. itane K  7 60, 50 kg.
stane K   H9<)   proti    plačilu    v   gotovem
denarju
Ilražbu del   /a  braniško  cestu.
— Dne 21. t. m. se oddajo na jnvni
zdraAbi, ki se bo vnila pri tukajAnjorn
okrajnem glavarstvu ostala dela za bra-
mško c(»sto V.sH ta dela so proračunjena
na 10203.04 K l)ela se oddajo v treh
oddelkih. Dotični nacrti in pogji se na-
haJHJo pri stavbinskern oddelku tukaj-
snjeg.'i glavarstva Pisrnene zapečatene
ponudbe, pod »jo se lahko do 12 ure
predpoludne istega dne, ko se Arsi dražba.
Iz St. Petra pri (iorici. — Pre-
tečeno nedeljo je na$e kmetijsko družtvo
odprlo v svoji hiši št. 2i javeii vinotoč.
Točilo se bode samo domače pristno vino
po kolikor mogoče zmernih cenah. Dru-
$tvo ima na razpolago lepe proatore, ka-
kor tudi zelo obäirno dvorišče. Toliko
na znanje onim, ki potujejo skozi Št.
Peter in Gorič^nom, ki se ob nedeljah
pri nas radi ustavlJHJo.
Zhla/iicl je v Oseku 28-htni Ja-
nez Uäaj, priden in zgleden mladenio.
Žo pred 14 dnevi hodil je okoli trdec,
da bode p«)gubljen. Pretečeni petek pa
je prišel v cerkev k sv ma^i ter je med
sv. opravilom glasno govoril: ,.S?. Uuh
razsvelli me" in „Marija iz planinske
gore pomagaj mi1'. Proti koncu sv maše
ps je stojcO na sredi cerkve obrnjen
proti rizpelu glasuo zaupil: „Rristus
odpusti mi, saj sem se živ'. Natojeste-
kel k f,v. križu ter poskušnl veliki in
težki križ sneti raz steno Ker se mu to
iti posrečilo, splezal je po križu narzgor
ter se oklenil Kristusa okoli glave. Žene
in otroci, to videč so začeli glasno upiti
in jokuti. Le z največjo težavo se je
spravlo zblaznelega reveži * križa. Ker
je tudi g. vikar pomagul spravljati reveža
iz cerkve, je žalostno zaupil: „Tudi slu-
žabnik Kristu-iov me podi iz cerkve'.—
Nesrečneža so prepeljali v bolnišnico
usiniljenih bratov v Gonco. Vzrok zblaz-
nelosti bode najbrže prehudi telesni na-
por in preslaba hrana — pa tudi čudne
družinske razmere !
Kmotljsko driištvo v Biljali, reg.
zadruga z ornejeno zavezo imelo bo dne
1. marca t. I. ob 4. uri pop. v društvenih
prostorih h. št. 58 v Biljah svoj redni
občni zbor s  slfdenm   dnevnim redom:
I.   Poročilo o  delovanju društva; 2. Po-
trjenje računov za 1. 1899, 1900, 1901 in
1902. 3   Vulitev načelstva in nadzor<tva.
4. Razni predlogi.
Vabilo k veselici. katero priredi
„Narodna čitalnica" v Cerknem dne 22.
iebruarja 1903. v prostorih g. And. Ko-
bal-a. Vspored: 1. M. Farkaš: „Serenada",
izvaja tamburaški zbor. 2. J. Laharnar:
„Kadar zora se cez g3re....'1 mešan zbor.
3. J. Stravss: „Spomladno cvetjb", tam-
buraški zbor. 4. Zimejski: „Slovanski
dan41, deklamacija 5. F. S. Vilhar: „Bojna
pjesma44, možki zbor. 6. Farkaš: „Za god*4,
tamburaäki zbor. 7. H. Stttner: „Detetu",
mešan zbor. 8 G. Bevk: „Humoristični
podpouri", tamburaški zbor. 9. „Bucek v
strahu'\ burka v enem dejanju. Spisal
Rado Murnik. Oaebe: Tone Bucek, me-
ščan in hišni posestnik. Gospa Buca, nje-
gova žena Marinšek, uradnik. Pinčič.
pisatelj. Baraba (postopač). Kraj: Lju-
bljana.   —  Čas: sedajnost. 10. Tombola.
II.  Prosta zabava. Pri prosti zabavi igra
tamburaäki zbor.   Začetek   ob 7. uri zv.
Vstopnina za nende 40 vin., udje prosti.
R obilni udeležbi uljudno vabi Odbor
Shod na Drežuicl. — „Slovensko
katoliško politično in gospodarsko društvo
za kobariški okraj" je priredilo v nedeljo
8. t m. shod na Drežnici. Ratoliäko-na-
rodni stranki vedno zvesti Drežničarji so
se v obilnem številu zbn\li pri g. Francu
Gomilsčeku, ki je v ta namen blagohotno
prepustil svoje prostore. Shodu je pred-
sedoval drežniški župan, g. Jožef Kurinčič.
Med svojimi volilci je takrat nastopil
deželni poslanec, jj;. Ivan Lapanja.
Porocal je kot poslanec deželnega zbora,
kot načelnik cestnega odbora in kot pred-
sednik kat. pol. društva v Kobaridu. Raz-
loz.il je svojim volilcem zlasti razmere v
deželnem zboru in poročal o njega de-
lovanju, naslikal jim je trude in boje, ki
jih morajo kat. narodni poslanci biti l
izvestnim poslancem slovenske liberalne
stranke. Lepih pridobitev v zadnjem za-
sedanju so postali deležni tudi Drežničarji
sami. —\
Zanimivi razpravi so slutatelji kaj
pazno sledili. G. poslanec je dajal nato
pojasnila na razna vpraäanja in interpe-
lacije v cestnih zadevah ter prejemal na
znanje prošnje in predloge svojih volilcev.
Društveni tajnik, g. Ciril Metod Vuga,
je govoril o gospodarskih zadevah, ki se
ožje tičejo Drežničarjev samih.
Sploh se je izvräil dnevni red društ-
venega shoda v občno zadovoljnost.
Na predlog g. tajnika se je k sklepu
izreklo zaupanje g. poslancu,  Ivanu La-
panji, in vsem poslancem katoliäko-na-
rr>dne stranke v deielnern zboru s preč
g. dr. Antonom Gregorčičem na čelu, z
vsklikom, naj ludi zanaprcj tako stano
vitno vstrajajo v svojih borbah proti na-
sprotstvom liberalne stranke.
(jromoviti   Aivioklici    <*o   pretresali
nizki svod shodne dvorane.
Poiiarcjcni Uankovcl za 10 K.
V prometu je mnoijo ponarejenih ban-
kovcev po 10 krou i letnico 1900, ka-
teri se razlikujejo od pravih s tern, da
so bolj temno vijolčasto-modre barve.
Dvoglavni orel in na drjgi strani ogrski
grb sta na prismih bankovcih s pikami,
na ponarejenih pa s tankimi povpreč-
nimi črtami narej^na Knako tako ho 4
angelji na svitlih slraneh narejeni. liob
ponarejenih bankovt-ev je bolj svitlo čr
tan. Številke „10l na voglih in besede
„Zehn Kronen" in ^Tiz koronat*4 so na
falzifikatih jednako ternne kakor ves
bankovec, pri prvih bankovcih so pa te
besede in stevilka „10-1 bolj temne, ki-
kor drugi del banicovca. Beaedilo pri
pristnih bankovcih se glasi : Die Nich-
machuti!,' der Banknote wird gesetzlich be-
8tralt, pn ponarejenth se glasi: Die Nach-
maebung der Banknote wind itd. Te po-
narejene bankovce so razpečali po Av-
slriji posebno agentje lažkih ponarejal-
cev tega papirnatega denarja.
Listnica  urednist\a.       Gosp. M
V. iz B.: Za danes zakasnelo ! Ziravi!
Wilhelra-ovo v. iu kr. pri\ tekot«
niazilo ..Bansorin" »lane 1 koinaJ K 2-
poštna po^iljatev 15 kurn. K 'it — Wilh>'lm-ovu
maziio ..Hassoriii" j»- sr^dstvo. kat.'re<ia učnike
a»1 opira na /.iianslveua (jrf'istovatija in ilt'jansk«
i/kašnjc tnr se izdnluje i l kij u i lj i \ u v lfkarni
Krana Wilhelm, c. in kr. dvornega zalagatt-lja v
Xeuiikirchfii (Spodnjo avstnjskui. Mazilu 'IhIuj«
ponarovalno. bol blažfč in utesljivo pn bolezni
/-ivct-v. kakor tudi on buU'cinah rniiu-, uduv in
v   kosten.
Zdraviaki ga radi rabijo v takiii ilučajih.
pusebiio. öe nastupijo bulečine vslod kakc iiapornc
hujo ali zastarelih bolezmj; zato si* ga tudi po-
služujejo i najboljsim vspehom turisti. gozdarji,
vrtnarji. telovadci in kulesarji. Hvali si- vseatransku
to inazilo tudi kot varstveno sredstvo proti inrdea-
neniu piku.
V znak priatnosti je odüsnjen na vsakem
zavitku grb trga Xeunkirchen i^neun Kirchen).
Dobiva se ga po vseh lekarnah. Kjer ni zaloge,
se pa direktno dopoiljf.
Frau Wilhelm odvajajoči čaj od Frana
Wilhelm, lekarnarja. o. in kr. ilvornega zalagatelja
v Neunkirchen (Spodnje avstrijsko). se dobiva v
vseh lekarnah v zavitku po K 2. — avstr. velj.
Kjer ni zaloge. pošilja se direktno poštni zavoj
s 15 zavitki za K 2-4 00 franko na vse avstrij.
ogerske poštne postaje. V znak pristnosti je od-
tisujen na vsakem zavitku grb trga Neunkirchen
(neun Kirchen).
Narodno gospodarstvo.
O presnjuoju in sajeuju sadne^a
drevja.                vi)aije.)
Znano je, da se mora drevje za
poletno sajenje že na konci jeseni izko-
pati iz cepeljnjaka, a za tem vkopavati
v zemljo tako, da so korenine 10 cm. z
zemljo pokrite. Ko tako drevje v spo-
mladi presajamo na določeni prostor, te-
daj vidimo, da se je na koreninah raz-
vilo več lasem podobaih koreninic in te
koreninice so ono, kar drevo potrebuje,
da se prime in vspeva.
S sajenjem na poletje se pa te ko-
reninice navadno pogube in posledica
temu je, da se drevo posuši. Poprej so
pisali in učili, da se sadje ne sme saditi
in presajati v jeseni, ceä, da cez zimo
korenine zmrznejo in v vlažni zemlji seg-
nijejo. Zakaj pa ne segnijejo in ne zrmr-
znejo korenine vkopanih drevesc, ki so
pripravljena za poletno sajenje, ko so
bile vendar samo 10 cm. visoko zagr-
njene?
Zato pa si vzemimo za pravilo, da
sadimo sadje č i m p r e j, bolje novembra
nego decembra; bolje pa se decembra
nego januvarja, a še bolje januvarja nego
tebruvarja, bolje pa še februvarja nego
marca, a nazadnje tudi bolje marca nego
aprila.
Ako sadimo drevje v jeseni ali ob
ugodnem vremenu po zimi, tedaj opa.u-
jemo lahko sledeči napredek:
1.    Korenine   vsajenega  drevja   se
razvijejo že meseoH   t'ebruvarja  na onih
mestih, kjer so bile prirezane ali prikraj-
šane, kar pa je tudi neobhodno potrebno,
da se drevje prime. Pri drevju, sajenem
od   polovice   oktobra   do   januvarja   ali
pri vkopanih v zemljo,   se   zacelijo   one
rane, ki smo jih naredili   na   koreninah
s prirezavanjem in se razvijejo nove ko-
renine.
2.  Dež in sneg pospežujeta razkro-
jitev zemlje v jamah   ter  omogočita, ia
se praznin« med koreninami izpolnijo
3.  Vsled mraza   in   snega   poslane
gorenja plast zemlje rahlejža   in   to  po-
speäuje pristop zraka in vlage h koreni-
nam, ki se vsled tega mnogo   lepše raz-
vijajo. Ako pa   nasprotno   sadimo   sadje
na poletje, tedaj   se   zemlja,   ko   začne
sneg kopneti, navzame   prevec   mokrote
da postane gnječasta in težka.
Pozneje pa, ko nastane lepae vreme
Posledica temu je, da je vae po-
sestvo pri nas neöuveno zadolieno, da
posestva ra/.padajo, da se je ljudstvo za-
čelo seliti v druge kraje, da se ubostvo
naglo Siri po deieli, sploh da stoji vsaj
>,lovenski del naSe kronoviae pred ne-
varno gospodarsko krizo.
Vrh vaega sprejel je deželni zbor
goriäko-gradiSki nov zakon za /.boljäanje
uč'1 'j^kega gmotnega stanja, po katerem
pretijo našim posestnikom in produktiv-
nim 9Unovom nove dokladne butare, ka-
tere se bodo progresivno narašeale, ka-
kor 9e bode od lela do leta razvijalo
Ijudsko šolstvo in po dozorelih petletninah
množila   potrebseina   /.a ljudsko äolstvo.
Spostljivo podpisanizakoniti občinski
zastopniki ajdovskega in goriškega ?od-
nega okraja pripoznavamo sicer, da so
nasi ueitelji skoro najslabejše plačani v
cell Avstriji, privoščimo jim tudi zbolj-
sanje njihovega res ubornega gmotnega.
stanja; toda z ozirom na vse navedeno
uj-iojamo se visoko c. kr. vlado opozarjati
na resne posledice, ki bi v gospodarskem
oziru vsakako nastale, ako bi se navalili
troški toga zboljšanja na ramena naäega
L dokiadami in davsOino 2e tako in tako
prt'oblozenega ljudstva.
Z ozironi na vse to prosimo:
I.   Naj bi c. kr. namestniätvo   dogo-
vornu z našim   deželnim   zborom   resno
in kmalu   sprejelo v  prelres   korake.   ki
bi bili  potrebni storiti,   da se razbreme-
nijo naši posestniki   in  «>ploh naše Ijnd-
stvo   od    neeuveno    visokih    doklad   in
davščin.
II.   Naj nikar ne predloži zakonskoga
načrta zastran zboljšanja gmotnih razmer
ljudskega učiteljstva, kateri je bil sprejet
v   /.adnjem   zasedanju   deželnega   zbora
goriško-gradiškega,   v   Najvišo   sankcijo,
dokler se ne preskrbi   za pokritje novih |
stroškov, ki bi vsled izvršitve tega zakona
nastali  tako,   da se nikakor   ne poviäajo ',
radi tega doklade na izravne davke.
Na Goričici pri Rebku, dne 1./2.  1903.
D op is i.
Z Vipavskegq. -— Ajdovska po-
družnica učiteljskega društva za goriški
okraj je imela dne 5. febr. občni zbor.
Dnevni  red je obsegal:
1.   Pravne razmere učiteljstva z ozirom
na   novi   zakonski   naert;   poročal je g.
Fran Mrrnolja.
2.   Stanovska organizacija; poročal je
g. Peter Medvešček.
3.  Orgljarstvo in učiteljstvo; poročal je
g. Anton Možina.
K prvi točki se je po vzajemnem
pogovoru prislo do sklepa, da naj se poslje
deputacija učiteljstva do c. kr. naraestnije
v Trstu, katero se naproäa, da dela na
to, da v dezelnem zboru sklenjeni zakon
o poboJjšanju place učiteljev se ne pri-
poroči v sankcijo. Gg. govorniki so bili
namreč tega mnenja, da kar ae je v ne-
katenb ozirih dodalo, se je v drugih vzelo.
— Deželni zbor je po mnenju ljudstva
že itak predaleč segnil. Že tema povišanju
so se županstva ajdovskega okraja uprla.
Mi nočemo soditi, je li modro sklepalo
naše učiteljstvo, da se protivi sankciji
novega solskega zakona. Mi menimo, da
nekaj, je nekaj, nič pa ni nič! lz malega
se pride ložje do večjega, nego iz niča
do popolnosti. (Jg. ueitelji naj sami pre-
rnišljujejo so si li s tern sklepom koristili
ali škodovali sami sebi.
K drugi točki je govoril g. poroče-
valec   premisljeno in jasno;   posebno pa
je povdarjal, da sedanja organizacija ne
zadošča, ker   eno   drustvo   ne more kot
tako   zadostovati    posameznim   okrajem
in je torej   potrebno, da je  organizacija
enotna, pa   mora   imeti   obzir na   posa-
mezne   okraje.   Potrebno   bi   torej   bilo
skupno društvo, katero pa bi imelo svoje
podružnice v posameznih aodnijskih okra-
jih. Na ta nacin bi bilo vodstvo enotno,
a   podružniee   bi   razmere    posameznih
okrajev pojasnjevale skupnemu  društvu.
0 tretji točki je poročevalec govoril
precej ogorčeno. Zahajal je na socijalno
demokratično stališče. Nekateri so menili,
da je njegov govor  puitna tola.   AUnda
njegov reterat ni bil posebno logieen,
kajti ob začetku svojega govora je doka-
zoval, da org'janje v eerkvi so no ujeni;i
z ugledom uiiteljskega stanu Posebno
mu ne ugaja to, da bi ucitelj v corkvi
ob nedeljab požiral cerkveni snirad, ko
je le nasicen šolskega zraku, kakoršnega
je srkal eel teden v soli. Omenil je tudi,
da ni prikladno, da bi učitelj i orgljanjem
poviševal Oast cerkvenih cereinonij. Vrl\
tega se je g. naduOitelj kriäki obregnil
ob taržko bisugo, katera je po njegovem
mnenju vedno polna. Nihče pa ni dokaial
od kod in kako se poini ta bisaga. Tudi
je pozabil dostaviti, da nekateri njegovi
sotovariši so ravno z dohodki orgljarstva
napolnili si svoje bisage. Poročevalec je
dalje učiteljstvo navduševal za to, da se
združi s socijalno demokracijo. ^Ej ! ej !
Nam se zdi to neverjetno, če tudi nemo-
goie v kolikor poznamo mi poročevalca,
ki je baje s tržažkim Ropačem še pre-
cej dober znanec. Up. uredn i To mnenje
sta podpirala dva tovarisa opiruje se na
pismo g. de?.. poslanca, katerega ne ime-
nujemo — saj ga itak poznale. Pisal jim
je namree, dw. ga ni treb» prašati, je li
še v liberalni strauki. Hotel je namreč
reči, vaša rcMtev je edina v socijalni
demokraciji Konečno pa je g. poroeevalec
milostno dovoljeval, da naj g. učitelji,
kateri so orgljavci le orgljajo, toda naj
glasno tirjajo višje place. Starejši učitelji
so nad tern ostermeli. Poudarja'i so, naj
ae ueiteljstvo no smeši s socijalno demo-
kratičnirni nazori! Bili so mnenja, da
ueiteljstvo naj se ne veže z nobeno
stranko, ampak naj brez ozira na stranke
deluje za svoj stanovski prospeh. K ome-
njemu shodu so bili vabljeni tudi nekateri
dež. poslanci. G. B. Grca je shodu pismeno
pisal, da je nujno klican k važnemu po-
svetovanju v Gorico in torej se mu ni
mogoče udeležiti. Izmed drugih je g. dež.
posl. dr. Tuma pisal shodu obširno pisrn ), v
katerem ninogo govori o veljavi in pri-
hodnoisti socijalne demokracijo,
da v te; stranki je njihova edina rešitev.
Čujte božji ljudje! — Dež. poslanec, ka-
teri živi o žuljih našega kmečkega stanu,
se navduäuje za socijalno demokracijo.
Svoj čas je nameraval prevzeti vodstvo
socijalne demokraeije ob jadranskem
raorju. Namera ina je spodletela ! Misli
li, da bo zdaj s pomočjo učiteljstva
na Goriškem ustanovil socijalno demo-
kratično državo, kalera bo narod osre-
čila?! Poka! —
Izšempasa. — (0 dgo vo r brez-
obzirnemu     „Sočinema"    laž-
n j i v c u.) V sobotni številki „Soče"   se
je oglasil nekdo s svojim umazanim pe-
resom, ki hoče   ugovarjati  notici:   „Sa-
dovi naprednega časopisja" v predzadnji
številki „Prim. Lista' in v 9. štev. „Go-
riceu. Piäe namreč, da so bili krivi onega
pretepa edino le ti „ämentani klerikalci'1.
Dalje piäe, da   je  Franc Ušaj   nagovoril
nekega Franca Samokeca. nekega Jožeta
Stanica in Antona Lenščeka iz Šempasa,
da bi ti drazili   Franceta  Spacapana    iz
Ozeljana (bognarja)  proti  njemu,  da   bi
tem ložje nastal prepir med   njimi.   Kar
pa ni res.   Stvar   je    bila   taka:   Franc
Spacapan je popival rneddrugimi v kremi
lvana Živica v Šempasu. Rornaj pa stopi
skozi vrata, že ga začne  Špacapan pso-
vati   z   raznimi   neumestnimi   psovkami,
radi česar sta se rned seboj nekoliko spo-
rekla. Na to vzame   na   ognjišču  sedeei
Fr. Špacapan poleno v roko   in   mahne
i U'saia čez glavo tako,   da   se   mu je kri
zlila po vsem   životu,   radi   Cesar   se je
morat iti spirat. Price, da jft to res, so :
Franc   Samokec,   Jožel    Stanič,   Anton
Lenšček in mnogo druzih, ki so bili tarn
navzocl   Dobra   priča pa je tudi to,   da
je šel Špacapan   Ušaja in ne ös.aj   Spa-
capana prosit odpuščanja, ker  je  vedel,
; da drugače bo moral iti v loknjo, v kojej
1 ni več dovoljeno   čez dan se   valjati po
1 postelji, ker čuvaji „prišraufajo" posteljo
k zidu. Na kar sta se „poglihala". (Seveda
> je odplačal Špacapan Uäaja.)
:           Dalje piše dopisun, da mu je pravil
vse ono, kar piše „SočaM o tem Joief
Stanič, kar tudi ni res. Staniča je namroc
n«kdo vpr«i«l, «li je res, da je on komu
tako razlagal to stvar, na kar je rekel,
da se upa priseci, da ni nikomur o tej
stvari govoril, kar pise „Sooa>l. Sicer pa
vsakdo. ki je bnil notico v „Soči" ve,
kdo jo je pisal.
Iz NovHkov. „Soar4 /. dnem
HI. jan. t. I st. \y se je /.adrla liiili v na
šega gospoda. d«siravno po krivii i. Da
to krivico kolikor mogoce popravimo
poslali smo ,.yoOi" dne 3. februvarja t 1.
popravt>k. Da pa zvedo tudi naši ljudje,
ki imajo hvalo-vredno navado da „Soče"
ne berejo naj sledi tukaj prepis istega
popravka:
V smislu ^. 19. tisk. zak. zahtevamo
podpisani, da sprejme „Soča" glede do-
pisa „lz Gerkna" z dne 31. jan. t. I.
št. 9 na istem mestu z ednakimi črkami
sledeči popravek :
1.) Ni res, da bi novaski gospod
kedaj, bodisi pri kaki agitaciji ali drugod
trdil, da bodo vse cerkve podrtt?, ako
zmagajo liberalci ; tudi ni res, da bi bil
kdaj dejal novaški gospod, da bodo irneli
Novaeani maso „pri parobku v Crnem
vrhu'4, ako zmugajo liberalci. — Kos pa
jo. da je iiHž gospod na Silvestrov dan
I. 1902 — ko je bil tudi on kot volilvec
povabljen k doinaeemu posvetovanju,
pri katerem je bilo govorjenje. katere
inože naj volinio — povedal liberalcem
v obraz — ker bili ko zraven naj
le agitirajo, naj si prizadevajo in ce koga
dobe jim ga privoščimo — ampak la-
gali naj si nikar ne poslopijo
2.1 Ni res, da bi bil hodil naš gos
pod od hiše do hiše vero reäevat. —
Hes pa je, da je prisel nas gospod k nam
in sHino k nam podpisanim z vpra-
šanjem: „Jeli res kar trdijo liberalci, da
boste šli ž njimi volit?4' Ko smo mu
rekü, da ne, je ali od^el pa smo govorili
o domačih stvareh.
3.) Ni res, da so liberalni pristaši
v moralnem in veiskem oziru boljši nego
klerikalci. — Res pa je, da so ravno
liberalci v Novakih na precej slabin mo-
ralnih in verskih nogah. Kteri so in kaki
so, naj liberalci sami povedo — saj znsijo
dobro govoriti.
4.) Ni res da pravijo ljudje, da je
„Soča44 „luterä" da si je niso brali. —
Res pa je, da pri nas ni nobenega iztisa
„Soče>l. Tudi je res, da se je ljudje ogibljejo
in je ne marajo še pogledati ne, ko bi
jo jim tudi kdo vsiljeval, ker se jim
gnjusi vže po tem kar drugi povedo o
njej in da pravijo : če bi ljudje, ki „Soco'1
bero in vanjo pišejo imeli tako daleč
do gospoda, predno ga dobijo k bolniški
postelji, potem bi „Sočo" gotovo ne brali,
tem rnanj pa pisali vanjo.
5.) Ni res, „da se mi pustimo far-
bati od klerikalnih listov !** —Resjepa,
da je pri nas sploh malo listov, bodisi
takih ali takih. Volit pa smo ali, kar je
tudi res, vsi enoglasno može, za katere
smo se sami brez tujega vpliva zjedinili
na Silvestrov dan 1. 1902.
6.) Ni res, da se je ena ženica bala,
da bi naš gospod odäel iz Novakov. —
Res pa je, da bi nam vsem, kar nas je
poštcnih Novačanov, bilo zelo žal, ko bi
nas zapustil. Res je to, tako da, če vse-
mogočni dopisnik „Soče" tega ne ver-
jame, naj v svoji liberalni vsemogočnosli
izposluje pri skotijstvu javno ali tajno
glasovanje, katero naj odločuje, ali naj
ostane gospod pri nas ali ne — potem
bo videl, kaj doseže. Dokler pa tega ne
stori, naj prekliče besede izrečene v ome-
njeni „Soči" ali pa se s polnim imenom
podpiše, da bomo vedeli, s kom imamo
opraviti in kaj nam je narediti.
Nova ki, 3. i'ebr. 1903.
Andrej Mozek,   Miha   Brie,   Ivan   Jemec,
Jakob Biček, Anton  Primočiž, Jože Špik.
Politiöni pregled.
Državnl zbor.
Ker so Oehi v torek pred sejo skle-
nili, da opuste obstrukeijo proti vlaJni
konverzijski predlogi, se je v torek izvr-
šilo prvo branje te predloge ter se ista
odälopila proraeunskemu odseku v posve-
tovanje. Dotična vladna predloga pa ni-
kakor ne določa meje, do katere sme
finančna uprava znižati državne obresti.
Veöina  govornikov je pa povdarjala, da
vlada sedanjo obrestno mero üd 42 "/„
nikakor ne bi smela znižattt p ^d 4% ker
bi inaOe preveö oskodila mesta, občine
in druge razne moraine zastope, ki imajo
po večini njih imetja naložena v državnib
obligacijah. Sanio kavcije vojaäkih usluž-
bencev znaäajo 24 milijonov, ki so nalo-
žene v državnih obligacijah. Dr. Ploj, ki
je govoril v imenu Slovanske zveze, opom-
nil je, dn jt» ogrska vlada, ko je znižala
obresti td ogrske rente, za določeno dobo
let, pustila obeinam prejšnjo obrestno
mero, da jih prevec ne oškodi. Dr. Ploj
je nadiilje rekel, du je 1300 milijonov
avstrijske rente v inozemstvu in bi bila
naša valuta v nevurnosti, ko bi vsi ti
državni upniki zahtevali izplačilo v go-
tovini Tudi dalrnatinski poslanec Bian-
cliini se je odloc.io izrekel proti zni-
žanju obresti pod i " „, ker bi bili razni
zavodi, dežela in o'jcine jako prizadeti
in prikrajsani na stalnih dohodkih.
Tako ima samo družtvo sv. Deme-
trija v Zadru, čegar naloga je visja ženska
izobrazba, nad I mil. denarja naloženega
v drzavni renti. Mesto Dubrovnik ima
se iz benečanskih časov do 10 mil. imetja,
naloženega v vrednostnih papirjih. Co se
torej obresti znižajo pod 4 % trpela bode
D.tlmacija ogromno škodo, dobic'ka pa
n.'i drugi strani ne dobi nobenega, ker
tudi cenen kapital v Dalmaciji nft po-
speäi industrije, dokler dežela ne dobi
potrebn:h železnic.
V četrtkovi seji poslanske zbornice,
so fclisenkolb in tovariši interpelirali vlado
zar»di mobiliziranja v Srbiji in Bolgarski,
povdarjaje, da je na pomlad pričakovati
veliko vRtajo v Macedoniji. Na predlog
dr Kathreina je bilo sklenjeno, razprav-
Ijali nujno o konverzijskem zakonu in
isto je bilo na predlog dr. Ferjaneira
sklenjeno glede meničnih prolestov. Fort
je predlagal, naj bodo seje odseka za
premembo opravilnika javne, kar pa je
bilo odklonjeno. Zbornica je potem začela
razpravo o konverzijski predlogi. Med ¦>
drugirni je govoril tudi dr Kramar. Ta
je v svojem velikein govoru zlasti pov-
darjal, da je Körberjevo minislerstvo nem-
ških stnink ter ostro prijemal tudi tinanč-
nega ministra, ces, da je s konverzijskim
zakonom napravil bogato darilo Ogrski.
Konverzijska predlogi je bila vsprejeta
v vsoh treh branjih, istotako je bil vzprejet
predlog dr. Ferjančiča glede meničnih
protestov.
Včeraj je bilo na dnevnem redu
prvo branje tiskovnoga zakonskega nacrta,
ki .ce nadaljuje v prihodnji seji   v torek.
Nova vojna predloga v odseku.
Vojni odsek poslanske zbornice je
vsprejel v sredo novo vladno vojno pred-
logo z 18 proti 14 glasovi. Za predlogo
so glasovali zastopniki ustavovernega ve-
leposestva, nemški liberalci in nacijonalci,
konservativni veleposestniki, Poljaki, je-
den nemški konservativec in jeden Clan
moravskega centruma. Proti 90 glasovali:
krščanski socijalci, Čehi, Vsenemci, jeden
nemški konservativec, Jugoalovani in je-
den socijalist. Korajžni in srditi opozici-
jonalci Italijani so jo hrabro pofulili, ni
jih bilo pri seji.
Novl justlčnl minister.
Dunajska „Information" piše, da bo
za   justicnega   ministra   imenovan pred-
sednik zadrskegavišjega sodišča Gertscher.
Avstrija In dogodkl na Balkanu.
Glede mobilizacije nekaterih oddel-
kov naše armade govori se in piše dan
tiH dan odločnejše. Uradni in poluradni
listi seveda take govorice zanikajo. Da
je mnogo izmišljenega na tem, ni niti dvoma.
Da bi pa bile vse te vesti popolnoma iz-
mišljene, tega našim oficijozom ne mo-
remo verjeti. Da diši zadnji čas jako po
smodniku, to stoji in tega ne morejo naši
olicijozi ovreči, naj se še tako trudijo.
Mi seveda ludi ne vemo koliko resnice
je na ti ali oni vesti, katere prijavljajo
razni listi iz raznih bolj ali manje ver-
jetnih virov. Ako torej objavljamo sem-
tertje take vesti, delamo to le vršeč svojo
časnikarsko dolžnost, da izvedo tudi naäi
čitatelji, kaj se po svetu govori in piäe
o dogodkih na Balkanu ter o namerah
naše države. Povedali 3mo že večkrat,
da se vedno bolj od raznih strani zatr-
juje, da odpoälje naša država v najkraj-
šem času nekaj polkov tja dob v Bosno
ter da zasedejo ti polki mogoče celo Novi
Bazar. Zdaj hocejo nekaterl listi oelö ve-
deti za cas, v katerern se ima to zgoditi
in sicer pravijo, da se to zgodi že kon-
cem lebruvarja t. 1. In drugi listi vedo
celo povedati, da je neka prevozna družba
na Dunaju, ki prevaža navadno le vo-
jaske reči, že ustanovila v Skadru dve
podružnici, ki bi imeli oskrbovati prevoz
vojaštva in vojnega blaga. Islotako se do-
loča petnajsti dan tega meseca za odhod
naše mornarične vojne eskadre na iztok
ter se dostavlja, da bodo dotični častniki
prijemali od tega dne vojno doklado. Iz
Skadra se celo poroca, da so začeli ho-
diti po Albaniji italijanski emisarji, ki
äcuvajo Albunce  ter jih  najjovarjajo naj
napravi hp okoli debla dobela skorja
akozi katpro up morp ne v!at?a ne /.rak
in jo tako zaHržana  rast in razvoj «Irovja.
4 Ako sHfiimo ¦1p»h-jp na polptjp,
letlaj so korenin»1 izpostavljeno preveö
zraku in svellobi in rade mahnejo, pa
i'e šp tako hilro mdimo karsp np more
ztjoditi  v je^pni a!i  po zimi.
;> Surljp, sa|Pilo poiiii) v jpspni u'i
po z>\u\. ne trpi sušp, kpr ima zemlja v
zimi-ktwu casa vpč via»«4 in «Irpvja ni
trelm  /alivali.
(Kcncc prult'.)
Tržne cene.
/a   KH)  ki,'.
Kava: Santos .   .        K   I'.UV-   do   200 —
Satul'Muiiiu'o      ..   "ik»---     ..    26O1 —
Java......   iMO   -     ..    2t>0 —
Port.«ru-o .   •   ,.   LHiO- -     ..    2S0 —
l>yl.»n.....  320—     ..    3ti0—
Slakdor   '.......     SS -     .,      S9—
Spoh........   1 t»«v --     .,     ISO'--
1'clrolij  v  so-In   .   .    ,.    H2 —     ..      331-
„    za'noju .     ..     tU.')O    ..      11-
Maslo surovo.....   170   -    ..         l'.U>-
kulKiii.'     .   .    ,.  200    ¦    ,.    220
Otrobi debeh«     .   .    ..     10 40    ..      12— ;
drobnt»    .   .    .,     1010    ..      II'-     !
Tiiršk-a stava.....     l6"40    .,      IT*
nova.....    1.')—    ,,      1660 !
Oves     ........    15-—    „      IS-—
M o k a ogprska :                         j
St. 0 K 26— St. 1   K26SO St. 2 K 26 20
.,  3  ..   25 80.   .. 4 „ 25.-.   .. 5 „   24  -
St. 6 K 22-.
Javna zahvala.
Preblaga gospa Terezija udova Jonko
v Uovcu je  v svojem in v irnenu svoje.sa  :
pnk. sopro^a gops   Matije Jonko  podplilu ;
podpisanemu  županstvu ustanovo z glav- j
nico 21"0 K.                                                 !
V  pinislu te ustanove se bodo obrcsti   '
iiiuMiovane   glavnice   ipn   odbitih   troskih ,
za  3   «v. mase  v   blagor   darovateljemai ,
pomzlelile   vsako leto moscea januvarja j
mod siromake duhovnije   krej^kp.               '
Podpisani se v inipnu starpsinstva
kakor tudi v lastnpm preb'agi dohrotnici
za lako velik. blagodušen dar preiskrcno
zuhval.jii.jom.                                                   '.
Bog tišočpro pnvrni ! Blag bodi
pjomin pok. gospodu Matiji Jonku. Bodi
mu zernljica  lahka!
Županstvo v Kredu,
dne  8. februvarja 1903.               i
Župan:
Urbančič.
Izjciva.                    I
Podpisani preklicujem   vse moje
beseele, katere sem govoril po javnih
in ne javnih  prostorih  čez  Valentina '
Jež  mlajšeg-a,   ker jaz   tej   oseoi   ne
morem pičice slabega reči.  To toliko
na znanje istira osebam, katere so od
mene kaj slabeg-a  slišale  o  g-ori   na- ,
vedeni osebi.
Jakob Jurman,
mlekar vCerknem.
Nova trgovina.
L'soJHva sp nljudno naznaniti, da
bodova otvorila ? začptkom mespca marca
t. I. popolnoma novo urejeno
trgovino z manufakturnim blagom
v šolskih ulicah in Gor.so Verdijeve ulice
St. 7 vopal  bivše okrožne sodnije.
Priporočujoč se za obilen obisk,
zugotavljava solidno in točno postrežbo
ter belfživa z odlienim spoštovanjem
lledxet & Koritnik.
Podpisani priporoča slavnernu ob-
činsivu    v   Gorici   in   na   deželi    svojo
prodajalnico jestvin.
V   zalogi  ima    kave vsoh   vrst,  raz-
licne moke iz Majdičevega mlina  v Kranju,
nadalje ima  tudi   raznovrstn« pijače   na
primer:   f r a nc o s k i    Cognac,    pristni
kranjski    brinj<j,vec,   domači   tropinovec,
sini   rum,   različna vina,   goršice   (Senf)
Ciril-Mptodovo   kavo   in   Ciril-Metodove
užigalice. —  V zalogi m   dobe   tudi    te-
stenine tvrdke   Žnideršič   &   Valencia   v
llirski Bislnci,   ter   drugo   v   to   stroko
spadajoče blago. — Postrežba točna    in
po zmernih  cenah.
Z odličnim spoätovanjem
Josip Kutiii,
trgovec v Semeniski ulici h. ötv.   1.
(v lastni nisi.)
Mr.  271.
Natečaj.
Y  M)lskt.'in  okiaju   uorisUt*  oko- ;
lice so  ra/pisiijrjo   v   dt'liiiitivno   na-  ;
iiu'SL'ciijt'  iiir>lo  nadiit'ilt'lja  iujtHliio
iin'sti»  iirilcljico  na   tioia/rt'ilni   Ijiul-
>ki  soli   v Krm'ah   t»T tiu'slo m':iltMja-
viulilHja    na    jcdtioi-a/itMlin    Ijiulski
-oil   v   Dolii'avljali.
S   Ifiiii    slii/ltami    spojtMii   pic
jt'inki so  (luluct'iii   v   dc/.   /ak(.iiii  /
tliio   l>.    tiklohra    hK)0,    tic/,   zakon
šlrv.  iMi.                                                                                     .
I'li^iln   ali   [»rosilkt1   /a   kaltM'o ;
Irli  nic-l    naj    \lo/iv   >vojc   pravilr.o
i»|»i't'inl|t'iu'    |)i'o>iijt'    \    It'ku    šoslili
totliioy   po  lietjcni   ra/ulasii  U\s>a  na- !
Ifčaja   v   uiadiitMii   liMu  pn  dutiOnih  j
kfajnih   sulskih  s\clili.                                             I
i
C. kr. okrajni šolski svet.
v Gorici, .">. tVbr.  lu03.                   j
_____________________________________________________________________________________i
i
StaÄOva»|0
ob-stojpče  iz dveb sob  in kuhinjo,   pvpii- i
tuclno pup   sobe   in   kuhinjp s pripadki,  j
se išče                |
v riKstu ali   bliinji    okolici za slovensko   '
uradniško   dru/Jpo   brez   otrok.   Csrlit^v   |
najdalje 1 k marca   t. I. —   Ponudbe   na   J
naše upravnistvo.                                         |
Ziikiij tako eeno?        j
Kpt le proti gotoveniu   plačilu   po-   :
Siljam. zato imam  majhriP stroske in  ni-   j
kakp zgubp pri  kupciji. Ponujam tedaj z   ;
reelnim .Vletnim jarnstvom                            I
Singer-šivalne stroje         •
— ^        v   vzorni   sestavi   in izpcljavi
po en pros' cpmih:   Štev. 442
Sing^er-šivalne stroje močnp
vrste, gonilnp v. n"go, zaklopni
pokrov, res praktična novost
"S^*""   prihubljen    družinski    .s'valni
stroj   za   K   4!) (štacunska   cena   K 90)
Orig-Ring'SchifF-?ivalni   stroj   v olispaiii
opravi z vso pripravn in pokrovom, naj-  ;
več» gotovost in ročnost v šivanji, torej
jp pospbno   pripraven   stroj   za obrtnijp,  ;
pdino za K 77 (stacunska  cena  K 150). !
Prodaja   s   5-lPtnim   gotovim   porošlvom
proti nakupu K  14 in ostan* k s postnim
povzrtiem. —   Cenik šiva!. strojp.v brcz-  i
plačno. -- NpsIov: M. Rundbakin, Dunaj, ;
IX/1, Berggasse St. 3 32a.                            ;
Jakob Miklus,
I trgovoc z lesom in opeko, zaloga
vsakovrstnega trdega in mehkega
I  koroskega in kranjskega lesa ter
' pohištva, rakev (trug), vinskih po-
sod, stiskalnice za vino in sadje
I vsake velikosti
I         v Pevmi,
za Soškim mostom, p. Gorica,
priporoča p.   n.   občinstvu svojo
bogato    zalogo,    zagotavlja  naj-
| hitrejšo postrežbo   in jako   nizke
I                          cone.
L   Ä^^^^^      M^^^^^      A^^^^^—i   __f^_,   m^^^^^.     ä^^^^^.     -^^^^^—^
"j'-'' ' \.f \j \j \j \j * / +j \j * '\j\j\j \j \ ' \j \j \ r it \.r * ß \j \j \j \j \J\J \J '
„Ccotralna posoji Ifiicf
v Gorici,
regi8trovana zadruga z omejeno zavezo,
sprejoma hranilne vloge, katore o-
brcstiijc po 4'/2 p o i u m i's i> Č n o;
nnvzdiprnMiP obrosli pripisujn koii(>c lcta
i ! h glavnici. Kentni davtik pla<5ujo poao-
jiInica yania.
Dajf   ponojila    udom   na   oBchni
\    kredit po 6°/0 in na vknjižbo po 51/»-
j             Sprojiuna ftlane z gla v ni mi d <>-
>  ¦ I •• ž i po 2ÜO   Kin   z   opra vilnimi
, I (ifl.-zi po 2 K.
>;           Otvarja članom  I e k o Č «> raöunc,
) 't  kater« obrcstujc po dogovoru. Za nala-
>  :  ganjc in vraCanjc so na   razpola^o po-
>  !  ložnict! c. kr. poštnc  hranilnicR, tako da
I '  jn mogoČe   poslati   denar  brez  poälnih
5    stroškov.
\            Uradne ure so vsak delavnlk od8    12.
I    ure zjutraj in ob pondeljkih  In  četrtklh ;
?     tudi popoludne od 2—4 v ullcl Vetturlnl 9.
j .  .                                                                   •'
r\r\t\t\t\r\r\t\r\f\r\f\ r\c\r\r\r\r\r\r\f\r\f\C\C\s\s\f\C\r\(\
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. štev. 25,
(v lastni hiši)
priporoOa Castiti duliovšrini in slivnpino
občinstvu v inpstu in na dc/.iMi svojo
trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo :
Santos, Sandoniin^«>. Java, Cejlon. l'uno-
ric o l. dr. Olje: Lucca, St. Angplo, KorfCi
istprsko in dalmatiiisko. l>ptrolpj v zaboju
Sladkor raznp vrstc. Moko ^t. 0, 1, 2, 3
4. 5. Vpč vrst rr/,a. Miljsveče prve in
drugp vrstp, namroč po V« kila in od 1
fniila. Testpninp iz tvornicp Znidpršič &
Valpnčič v 11. Bistrici. Zvpphuikp družbe
sv. Cirila in Motoda. Moka i/, Majdičpvga
mlina v Kranju in z, Jorlunann ovrga v
Ajdovščini. Vsp blago prvp vrstp.
Po poSti sp razpošilja   v   zabojčkih
najniMnje po o Kg.  na vsp  krajp.
V odlikovaueni foioirafstem
atelije-u
AntonaJeckič,
v Gorici,
Gosposka ulica St. 7
(lriuro nailstropjc
izdelujej^ sp vsa v t'otograi-
sko stroko spadajoča dela v
najmodernejšem štilu in ne-
prekosljivo natančnostjo po
jako zmernih cenah ; pripo-
roOa se tudi v izdelovanje
krajevnih in drtigih ras-
glednic, ki so prisnane kot
nnjlepše.
Z odlitfnim spoštovanjem
se priporoča
Ant Jerkič.
foto^raf.
P                                                         c
Odlikovana delavnica!
ant7krusič7
krojaški mojster v vrtni ulici 26
Priporoča sp si obfin-
slvn v mpstn in na (ipžpli,
puspbno (•('. (iuliovšOini. --
Ima bogato zalogo blaga
vsako vrs1 • in za vsaki slan,
tpr opozarja na ravno do.šlo
svpžc pomladansko blago,
1H s i n i i z(1 (' I (»k gutto;• /7/ ohlek
in /><><>rš/n/i sttkenj. ( cue
f>rar soli dne !
Anton  Pečenko
Vrtna   ulica S (.OHM A  Via Giardino t
oriporoca
pristna    bcla
in črna   «ina
«z  vtpavskih,
furlanskih,
briekih, dal-
matinskih in
isterskih  v i -
n si- -T9 m% ^m m% _r% ms
Uostuvlja na Join in razpošilja po 2t'lfz-
iici na vac krajf avslro cgcrskc iiionurliijr v
joiiih od   .%   litrov   naprij.   Na   zahtevo   poSilja
tudi ii7.orc<>.
Cene tmerne. Postreiba poitena.
Sadjarsko in viDarsko flrnštvo
za. J3rda v Qoriei
Prodaja   uaravne   in   prstne
briske  pridclkc  po   /incnnh
ctMiah.
Zaloga pristnih vin:
burgundeca,   rizlinga, modre
frankinje in drugih.
DESfiRTNA VINA.
Sedež društva je:
Gorica, ulica Barzelilni St. 20.
-^      Pri svetem Antonu Padovanskem             \j
PRVA ZALOGA
cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia st. 2 (za mestno hišo)
Dobi se bogata izbira pianct, dalmatik, pluvial, humeral, roketov
kvadratov, kolarjcv Leo, prsnikov, niisalov, brcvirjev, ritualov, diurnov in
nesteviliio naboznili različno fino vezanib knjig, svečiiikov, križcv, svetilnic,
keliliov, ciborjcv se srebrno kupo.
Jedina zalog-a za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti
in kvaliteti, umetniško delo v ronianskeiu kartonu, priporočljivili posebno
za vlažne cerkve.
Zaloga sveč iz čistega čebelnega voska fcakor tudi inešane
sveče I. in II.  vrste, podob, vencev, križčcv in svetinj vsakovrstnih.
Lastna izdelovalnica palm iz umctnib evetlic in vsakovrstnib
drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricarni) najfiiiejša
za zastave, pregrinjala i. dr.
Popravlja  se vsakovrstne  stvari za ceno, —    ..                     -----
—                          == pri Kojej je izključena V8aka konkurenca.
Naročitve se izvršijo točno in hitro.
l^T*   Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta.   ""^jf
Z odliCnim spoštovanjem                           AntQn j_ Vogri6-
r      TISKA:   j
Casopise   - - - -     j
Knjige......     i
Diplome.....     1
Trgovske  racune     .
Cenike.....     (
Vabila za veselice     {
Plsma 8 firmo    -     i
Razno etikete - -     \
NARODNA =
= TISKARNA
v GORICI
prevzema vsa v tiskarsko
stroko spadajoča dela in
izvršuje v moderni in okusni
obliki po tako nizkih cenah
da se ne boji nikake
^     koiikureiice.     ^
TISKA:      T
Tisk.za duhovnije
Plakate
Sprejemnice------
Racunske sklepe-
Pobotnlce - - - -
Razne posetnlce -
Poročnlce ------
08mrtnlce - - - -
1.1. d.
Št. 13.
V Goriei, v soboto due 14. frbruvarja 1903.
Letnik V.
l/.li.ij.t  v-.li           l('k   mi solid to oh
|| in i iii«¦<Ij><>I¦ Irif /.a mh'sIii Icr oi, 3 uri
i , |) /.u di'/i'lu Ako jtaili' na t;t dii("va
iir.i/.n i.k i/.i'lf <1.111 pri'jtibr» /.vi'i'er S(;iim«
i,,, l>ošli ijn'jern.'in ah v (Jorici na dorn
nosilj.'in "HoU'tno H '\, pollotno 4 K in
<ylrllrlno 2 K. I'rsidiij.'i si1 v (Jorici v to
|,;ik;iniuii Schwarz v Šolskih iiliculi
j c I I c is i I / v Nunslcili ulicali in L i;-
)j :i ii na  V (;nJijevcjii  Ickaliääu po K vin.
&0RICA
(V<mVI'II0   i/llailjfj
( icdnittvu in uprav nKt\u  si*    \
nahajata   v   «\ a r o d u i   t i ¦> k a r i. ¦».    I
lilif-a Wtturini  Ii    it. 9
hopjse je nasloviti na urediustvo,
oplase ii, riaročiiino pa i.a upravništvo
»öoriff«. 0(? 1 a-*: s>* radunijo po pctit-
vrutah m siOT uk.>.• sf tiskajo 1-krat po
12 vin , 2-krai j ., 10 vm . 3-krat pu
8    Tin    Ako   &•   ¦. eekra!   hskajo.   raču-
(lijO   %>'   pO   pogOlitjI.
Izdajatdj  in odgovorni urodnik Josip Marušič.
Tiska „Narodna tiskarna" mhIi'ov. J. MaruSic
hi ilr. lie jred porotniki.
Čitatelji so gotovo še apominjajo
onih predpretekhh časov volitevv deželni
zbor goriski. Kakor jo vsakemu znano,
so naši „naprodnjnki" tačas liapeli vse sile,
da hi zniHguli na c'eli crti, a so srarnotno
pogordi. „Naprodnjaški" kolovodjo bali
so so oni čas osobito dveh oseb, ki hi
kandidirala za deželnozborske mandate,
namreč grola All'reda Co roni ni-ja
in dr. Aleksija Rojca. Akopram sta se
ta dva poatenjaka že pred volitvarni iz-
javila, da ne kandidirata in da tudi ne
sprojmi'ta nohene kandidature, jima tega
vodstvo „narodno-napredne" stranke ni
verovalo in ju je napadalo v njihglasilu
na najriesrarnnejši način. Ker z grolom
Coroninijern hruške jesti ni älo ,.liberal-
ninr' mogotcom v slast, vrgli so se z
vso predrznostjo na dr. Hojca. Ta ni
ostal dolžan odgovora in je na podlosti
,.naprcdne" stranke odguvoril v „Gorici"
s člankom, katerega je s polnim imenom
podpisal. Ta članek je pa zadel vodjo
goriških „naprednjakov", dr. T u m o, v
živo, in sicer tako, da se je po njern
čutil razžaljenejja na svoji časti in je
naperil ložbo proti njega psatelju.
V ti zadevi pričola se je bila raz-
prava pred porotniki ie dne 2. julija I.
1902, a se je radi italijanskih porotni-
kov preložila do sedanje porotne se- I
sije z nameuom, da se prevedejo vsi spisi
na ilalijanski jezik. Pri tej priliki mo-
ramo omeniti, da je dr. Tuma pri prvi
razpravi odklanjal slovenske porotnike,
namreč Rg. Vodopivca, Gigoja, Kavčiča,
Sfiligoja, Simčiča in Trpina, a sedaj, ko
so bili vsi spisi prevedeni v italijanačino,
je odklanjal pa italijanske porotnike. Kako
se to strinja? In zakaj ?
V sredo dne 11. t. m., hila je torej
druga razprava, kateri je predsedoval de-
želnosodni svetnik Zörrer z votantoma
deželnosodnim svetnikom R u t a :¦ j e m
in «odnijskim tajnikom D e v e t a k o in.
Kot porotniki so bili izžrebani gg : Miha
p). Balis tič iz Solkana, Castelliz
Anton iz Gorice, C e r i a n i Nikolaj iz
Tržica, Cossar Ivan iz Gorice, Kanc-
1 e r Anton iz Solkana, Kožuh Vincen-
cij iz Oseka, Lutman Josip iz Št. An-
dreža, Luzzatto Emil iz Gorice, P i g-
n atari Franc iz Črnič, Prese 1 Ivan
ia Gorice, Stabile Ivan iz Ogleja in
Venuti Alojzij iz Gorioe, torej šest
Slovencev in äest Italijanov. Obtožbo je
zastopal sam tožitelj dr. Tuma, obto-
ženca pa dr. Hajmondo Luzzatto.
Preden preidemo k poročilu o raz-
pravi, naj samo omenimo, da je bilo med
poslušalci samo mala peščica pristašev
„narodno-napredne"' stranke, mej tern ko
jih je pri drugih enakih obravnavah vse
mrgolelo: staro in mlado, omikano in
drogo, vse je prilezlo. Naj Še pribijemo,
da glasilo „narodno-napredne-1 stranke
ni poalalo k obravnavi nobenega izve-
«titelja, mej tem ko je pri drugih enakih
obravnavah bilo vse polno itenografov.
In to je značilno !
Zapisnikar je prečital obtožnico v
Blovenskem in italijanskem jeziku, ki se
tako-le glasi:
0 b t o ž n i c a.
Dr. Henrik Tuma, odvetnik in
deželni poslanec v Goriei, obtožuje dr.
Aleksija Hal'aela R o j i c, zdravnika v
Gorici, da ga je v članku „Kje tiči laž?"
v Gorici izhajajočega časopisa „Gorica"
öt. 81 z dne 12. oktobra 1901, kojega je
mstnorocno podpisal obdolžil z besedami:
„Danes Varn lahko 3e enkrat s popolnirn
prcpri^aiijcrii povem, da nam je dr. Tuma
takrat Itrczve-tno vae pokoncal,
uirdivši h tem tačasni politični, skrajno
neugodni položaj (v prilog naäim duama-
ninom). ne da hi se bila vsaj nam go-
riškim Slovencom izpolnila katerakoli
tako opravičena tirjatev. — Doznali Hte
gotovo, da jo dr. Tuma v d e 7, e I i\ e rn
zhoru glaaoval za vsprejem
u/. it nine v dežoino upravo, a
da je, kakor je to sarn priznal v seji de-
želnega zhora, v kateri jr odgovarjal
glavar Pajer na dotičnn intcrpelacijo po-
?lanca Grc'e, potem osebno, po svojem
glasilu in [in svnjih privržencih na vse
kriplje podiral in konečno, tudi podrl
dotični enoglasni zborov sklep. In to v
znamenito Skodn deželi, ki je zgubila s
tpm letnih l^O.OOOK, in davkoplačevalcev,
a v prilog zasebnemu podjetniku. Znano
Varn mora biti tudi, dajedr. Tuma
vpeljal abstinenco v deželni zbor,
potem jo pa sme^il in obsojal, ko je
vide), da bi bili tem potom pridobili slo-
ven'-ki poslanci. ako bi bili edini pod
vodstvom dr. Gregorčiča in Alfreda grota
Coronfnija, svojemu narodu, kar ma tiče
po božji in naravni postavi. To, če kedaj,
v tem trenotku, ki se more biti ne po-
vrne nikdar vef, prepotrebno edinost je
nečuveno razbil dr. Tuma nara pri-
morskim Slovencem in tudi Vam v ne-
i^rečeno žkodo.
Dasi je mož zdaj agilen, vendar ne
zasluži, da se zanj agrevate. V vsem
svojem delovanju in po vsem svojem
prizadevanju namreč ne vidi in ne iače
druzega, nego samega sebe in svojo
osebno gmotno korist. Dr. Tuma
sam je izrekel: „Politik (torej tudi
poslanec), mora v prvi vrsti skrboti
za-se, potem še le za svojo volilce; dr.
Gregorčič mora ravno radi tega propasti,
ker je nesebičen". Izrekel je to potovo
ne iz prepričanja in iz spoštovanja do
dr. Gregorčiča, ampak glede na svoje
materijalno stanje in na dejstvo, da je
začel služiti denHrja, ko ae mu življenje
že nagiba, mej tem ko ima deco še v
najnežniši starosti.
Dr. Tuma je zaradi bolezni
stopil v pokoj, rekel je, da zahteva
to korist naroda. A ko je spoznal, da na
tem potu ne pride z lahka do tega, kar
je prostovoljno in po nepotrebnem sain
zavrgel pod pretego „narodne koristi"
in si domneval, da so mu odprta se
vedno dotična vrata, je zopet hotel vsto-
piti v državno službo. Ponujal je vladi,
ako ga sprejme, to, kar mu je bil poveril
narod tačas, ko je bil c. kr. uradnik.
Obetal je namreč c. kr. vladi v svoji do-
tißni proänji, da odloži deželno
odborništvo, deželno poslan-
stvo in da seodpove vsakemu
političnemu delovanju v prid
Slovencem. Biti mora to gola resnica.
Pravil mi je to dr. Tuma sam 18. tebr.
1897 in tudi drugi, ki so morali to znati.
Kako me je presenetila ta vest kot zdrav-
nika, si zamore misliti vsakdo, ako povem,
da sem bil jaz tisti, kateri je napravil
pred poldrugim letom t. j. dne 7. okt. 1.
1897 dr. Tumi na njegovo proänjo ono
po državnem zdravniku potrjeno spriče-
valo, na katerega podlagi je bil italno
umirovljen isti dr. Tuma".
Torej dolžil ga po tiskovini zaniö-
ljivih lastnosti in miäljenja ter s tem za-
krivil prestopek razžaljenja čaati po §
491. k. z.
Predlagam,   da   se   razpiäe   glavna
razprava prod poroto c kr okrožne
sodnije v Gorici ter da se v svrho dokaza
predlož»* spisi dežplnrga odbora o dfželni
užitnini in iz tua. arhiva spi::i glede
upokojitve pod pisanega kot
c. kr. sod n eg a pristava in prožnja
za  imenovanje lodn iko ni.
H a z 1 o g i.
Dr. Alck-tij Rafael Rojic je spigal
v ii. 80. in SI. v Gorici izhajajočega lista
,.GoricaM z dne 8. in 12. oktobra 1901
clanka pod naälovom „Kje tiči la^. V"
Ob a clanka sta žaljiva po celi
svoji v H e 1) i n i, posebno pa odstavek
v st. 8>. od hesedij „Danes Varn lahko
še enkrat1' pa do „stalno umirovljen isti
dr. Tuma".
Dvo leti traja gonja politične kh±-
rikalne stranke, kateri so se pridruiili
n^kateri goriški posvetni inteligentje,
proti osebi podpisanega ter ae rabi vsako
sredstvo, da bi «e izpodkopalo njegovo
poštenje in ugled pred ljudstvom in se
tako onemogočil kot d e 2 e 1 n i
poslanec, kot deželni odbornik
in tudi kot odvetnik. Strankca, ki
je ustanovila list ,.Gorica", in k kateri pri-
pada v prvi vrsti dr. Aleksij Ralael Rojic,
si je bikoi v prvih ^t^vilkah imenovanpga
lista postavila kot eno glavnih svojih
nalog, uničili podpi^anega rnoralno in
materijalno. To je list ,.Gorica" ponovno
naglašal v različnih člankih in dopisih
ter glavni voditelji stranke niso nikdar
skrivali te svoje tendence. — V os*bi
podpisanega so videli svojega političnega
nasprotnika, ki po ugledu. kojega uživa
rned ljudstvom, postaja nevaren politič-
nemu voditeljstvu oseb, ki se zbirajo
sedaj okoli časopisa „Gorica*4.
Dr. Aleksij Rafael Rojic je naatopil
za svojo trditev v St. 81. časopisa „Goricaki
z dne 12. okt. 1901 dokaz resnice ter s
tem ponovno potrdil, da je hotel podpi-
sanega žaliti na način, kakor je po sebi
razurnljivo vsakemu, kdor pozna naše
javno življenje. — Ako bi se tema članku
odrekla prava ost, rekoö, da je p i s a n
in narekovan iz politiöne straati
in ne z namenom žaliti, pa odpade ta
pomislek, ako članek čita oseba, ki ne
pozna razvoja zadnjih let domače naše
politike, in katera mora iz inkriminovanih
besed sklepati brez drugega, da je mož, o
katerem se smegovoriti tako, kakor v član-
ku „Kje tiöi laž?1', zanič>vanja vreden, ker
je iz t'rivolitete in zlobnosti iskaje samo
svojo gmotno Vorist, oäkodoval lastni
svoj narod.
Inkriminovane besede nosijo tor^j
vse make razžaljenja časti po $ 491 k. z.,
in ker je dr. Aleksij Rafael Rojic priznal
avktorstvo tega članka, je brei drugega
obtožnica utemeljena.
V Gorici, dne 18. decembra 1901.
Dr. Henrik Tuma.
(Dtiljtt   piidtt )
Zakonski naört
glede poviianja učiteljskih plač in župani
ter podžupani ajdovskega sodnega okraja.
Svoječasno smo priobčili reflolucijo,
katero so vsprejeli in podpisali župani
u podžupani ajdovskega sodnega okraja
na shodu pri Rebku. Z omenjeno resolucijo
se pozivlje vlada, naj bi ne predložila v
najviäje potrjenje zakonskega načrta, ka-
terega je sklenil v svojem zadnjem za-
sedaoju naä deželni zbor v zadevi zvi-
šanja učiteljskih plač, po katerem zakonu
bi morali nositi vse strožke izvirajoče
iz tega zakona okrajni Solski zalogi ozi-
roma naši posestniki   in   obrtniki z do-
kladarni na izravno dav ko Na omenjenam
shodu izvolil so jo, tudi poseben odsek,
kateri mora poskrbeti. da prido ta ro«io-
lucija na pristojno rnesto tor izdelati po-
seben memorandum, ki ima spromljati
omenjeno resoluujo. Oisek je ta memo-
randum tudi izdelal in isti se talio-l«
glaai:
C   kr.   namestniitvu
v T r s t u.
Na priloženi rcsoiuciji podpisani zt-
koniti zastopniki občin vipavske dolin»
zbrali so se v dan 1 lebruvarja t I. pri
Rebku na Goričici z namenom. da bi it
posvetovali, kako razbromeniti naze Ijud-
stvo, ki gineva pod ne^nosno butaro raz-
ličnih lioklad in davkov.
Ce se primerjajn na^e davžčine in
doklade z onimi drugih kronovin. pokaie
se nam takoj rned oberni gorostastna
razlika.
Od 195 davtinih občin na slovenski
strani naäe dežele jih je samo 7 v sreč-
nom pololaja, da brez doklad iz dohod-
kov svojega premoženja pokrivajo svoje
navadne letne potrebžcine:
4 občine so obložene z dokladami
od 16-20° „. 33 od 20 - 50- ,. 84 od 50-
10CH ö, 67 od 100^ y navzgor do vise 300* „.
Primeroma so oböine na vipavski
strani in v Brdih — torej v vinorodnih
krajih, kjer so se pri uravnavi zemljarine
üomljiä^a najviše cenila — najhnje obre-
menjenezobčinskimi in drugimi dokladami.
Tako placuje'n. pr. v tukajšnim aj-
dovskem okraju davčna občina Velik©
Zablje 220° „ obfinskih doklad na vse
izravne davke, 25° v daje za coste po do-
iočilih cestneg.t odbora, 65° 0 za vzdrže-
vanje ljudskih šol po določilih okr. §ol-
skega sveta in 20u v loziroma 30° u pri
obrtnem in pridobninskem davku) plačuj©
v deželni zalog, skupaj torej 330°. 0 (o*i-
roma 34O°( o) na vse izravne davke.
Res je, da je ta davčna občina ntj-
riäe obdačena v nažem okraju; toda tudi
bremeua drugih so prevelika, neznosna.
Najmanjše občinske doklade v tem okraju
iraa Ajdovačina, t. j. 50%, pri vsem tern
plačuje z vsemi drugimi že prej navede-
nimi dokladami vred skupno 160°, oai-
roma 170° ü na vse izravne davke, kar
opravičuje vsakako nažo trditov.
C. kr. namestniätvo se lahko uveri
iz uradnih podatkov, ki so mu na raz-
polago, da plačujejo vse davčne občine
ajdovskega okraja poprek po 210u 0 ozi-
roma 220° 0 doklade na vse izravne davke,
doeim so ti dokladni odstotki v posa-
meznih občinah tolminskega in sežan-
skega polit. okraja ie večji.
(Jvažujo, da pobira Istra le 3J0 „ na
realni davek in 45% na osebno dcho-
darino za vse deželne, šolske, cestne in
bolniške potrebačine; isto tako Kranjska
le 40° o doklade na vse izravne davke
za isle potrebščine;
uvažuje dalje neovrgljivo dejstvo, da
ne nakladajo vse druge avstrijske krono-
vine viäe nego 66° 0 naklade na izravne
devke za vse prej navedene potrebscine
razen občioskih, dočim plačujeta tolminski
ok raj in goriäka okolica 65" 0 doklade na
vse izravne davke po dolocilih okrajnih
äolskih svetov samo /a vzdrževanje ljud-
skega šolstva, sežanski okraj pa po 75U/U
od realnih davkov in 100° 0 od obrtnine
in dohodarine tudi samo le za ljudsko
äolstvo;
razvidi že iz tega lahko vsakdo, da
so pri nas tozadevne razraere abnormalne
in da je treba bitre pomoči.
Poelodica tema jo, da je vse po-
sestvo pri nas nečuveno zadolieno, da
posestva razpadajo, da se jo ljudstvo za-
čelo seliti v druge kraje. da so uboätvo
naglo Siri po dežeii, sploh da stoji vsaj
slovenski del naSe kronovine pred ne-
varno gospodaräko krizo.
Vrh vse^a sprejel je delelni zbor
goriäko-gradiSki nov zakon za /boljäanjp
uöiteljskega gmotnega stanja. po katerem
pretijo naSim posestnikom in produktiv-
nim sUnovom nove dokladne butare. ka-
tere se bodo progre^ivno naraščale, ka-
kor se bode od leta do leta razvijalo
ljudsko solstvo in po dozorelih petletninah
m;. ,;ila   potrebšiina   /.a ljudsko äolstvo.
Spoštljivo podpisanizakoniti občinski
zastopniki ajdovskega in goriäkega sod-
nega ok raja pripoznavamo sicer, da so
naši učitelji skoro najslabejše plaeani v
celi Avatriji, privoščirao jim tudi zbolj-
šanje njihovega res ubornegu gmotnega
stanja: toda z ozirom na vse navedeno
usojamo se visoko c. kr. vlado opozarjati
na resne posledice, ki bi v gospodarskem
oziru vsakako nastale, ako bi se navalili
troški tega zboljäanja na ramena naäega
z dokladami in davačino že tako in tako
preobloženega Ijudstva.
Z ozirora na vse to prosimo:
1. Naj bi (j. kr. namestniätvo dogo-
vorno z našim deželnim zboroni resno
in kmalu sprejelo v pretres korake, ki
bi bili potrebni storiti, da se raabreme-
nijo naši posestniki in eploh naše Ijnd-
stvo od nečuveno visokih doklad in
davščin.
II Naj nikar ne predloži zakonskega
načrta zastran zboljäanja gmotnih razmer
ljudskega uöiteljstva, kateri je bil sprejet
v zadnjem zasedanju deželnega zbora
goriäko-gradiäkega, v Najviäo sankcijo,
dokler so. ne pre9krbi za pokritje novih
stroškov, ki bi vsled izvrSitve tega zakona
nastali tako, da se nikakor ne povišajo
radi tega doklade na izravne davke.
Na Goričici pri Rebku, dne 1./2. 1903.
D op isi.
Z Vipavskega. — Ajdovska po-
družnica ueiteljskega društva za goriški
okraj je imela dne 5. iebr. občni zbor.
Dnevni red je obsegal:                             i
1.  Pravne razmere uciteljstva z ozirom
na   novi   zakonski   načrt;   poročal je g.
Fran Mrmolja.                                          ;
2.  Stanovska  organizacija; poročal je
g. Peter Medvešček.
3.  Orgljarstvo in učiteljstvo; poročal je
g. Anton Možina.
K prvi toeki se je po vzajemnem
pogovoru prišlo do sklepa, da naj se poälje
deputaeija učiteljstva do c. kr. namestnije
v Trstu, katero so naproäa, da dela na
to, da v deželnem zboru sklenjeni zakon
o poboljšanju place učiteljev se ne pri-
poroči v sarikcijo. Gg. govcrniki so bi!i
namreč tega mnenja, da kar se je v ne-
kalenh ozirih dodalo, se je v drugih vzelo.
— DežeJni zbor je po mnenju ljudstva
že itak predaleč segnil. Že tema poviSanju
so se županstva ajdovskega okraja uprla.
Mi nočemo aoditi, je li modro sklepalo
naše uditeljstvo, da se protivi sankciji
novega šolskega zakona. Mi menimo, da
nekaj, je nekaj, nič pa ni nič! Iz malepa
se pride ložje do večjega, nego iz niča
do popolnosti. Gg. učitelji naj sami pre-
miäljujejo so si li s tern sklepom koristili
ali žkodovali sami sebi.
K drugi točki je govoril g. poroče-
valec  premiäljeno in jasno;   posebno pa
je povdarjal, da sedanja organizacija ne
zadošča, ker   eno   društvo   ne more kot
tako   zadostovati    posameznim   okrajem
in je torej   potrebno, da je   organizacija
enotna, pa   mora  imeti   obzir na   posa-
mezne   okraje.   Potrebno  bi   torej   bilo
skupno društvo, kalero pa bi imelo svoje
podružnice v posameznih sodnijakih okra-
jih. Na ta način bi bilo vodstvo enotno,
a   podružnice   bi   razmere    posameznih
okrajev pojasnjevale skupnemu druätvu.
0 tretji točki je poročevalec govoril
precej ogorčeno. Zahajal je na socijalno
demokratitfno stališče. Nekateri so menili,
da je Djegov govor puitna iala.  Menda
njegov   reteral   ni   bil   posobno   logi<5en,
kajti ob začotku svojega govora je doka-  [
zoval, da orgljanje v cerkvi so no ujenut
z   ugledorn   utiteljskega   stanu.   Posebno
mu ne ugaja   to.   da bi   uOitelj v cerkvi
ob nedeljab požiral   cerkveni   smrad, ko I
je že na«iöen Solskeg* zraku, kakorSnega f
je srkal eel teden v soli. Omenil je tudi, l
da ni prikladno, da bi učitelj z orgljanjem
povi^eval cast cerkvenih ceremonij.   Vrh ;
tega   se  je g. nadučiteij   kriski   obregnil  ,
ob t'arSko bisago, katora je po njegovem
mnenju vedno polna. Nihče pa ni doka/-Hl
od kod in kako se polni ta bisaga. Tudi
je pozabil dostaviti, da nekateri   njegovi
sotovari^i so ravno z dohodki orgljarstva  !
napolnili si svoje bisage   PoroOevalee je [
dalje ueiteijstvo navduževal za to, da se |
združi s socijalno   demokracijo.   i^Ej ! ej ! !
Nam se zdi to neverjetno, če tudi nemo- I
goče v kolikor poznatno mi poročevalca, !
ki je baje s tižaškim   Kopačem   5e pre- !
cej dober znanec. Op. uredn^ To mnenje i
sta podpirala dva tovariäa opiraje se na  |
pismo g. de?.. poslanca, katerega ne ime-
nujemo — saj ga itak poznate. Pisal jim
je namret1,   da ga ni treba  praSati, je li
še v iiberalni   stranki.   Hotel je   namreč
reči,   vaša   resitev   je  edina  v socijalni
demokraciji Konečno pa je g. poročevalec
milostno  dovoljeval,  da   naj   g.  učitelji,
kateri so orgJjavci le orgljajo,   toda   naj
glasno tirjajo viäje place. StarejSi uöitelji
so nad tern ostermeli. Poudarjali so, naj
se učiteljstvo ne smeši s socijalno demo-
kratičnimi   nazori!   Bili   so   mnenja,   da
učiteljstvo   naj   se   ne   veže  z   nobeno
stranko, ampak naj brez ozira na stranke
deluje za svoj stanovski prospeh. K ome-
njemu shodu so bili vabljeni tudi nekateri
dež. poslanci. G. B. Grča je shoda pismeno
pisal, da je nujno klican k važnemu po-
svetovanju v Gorico   in   torej   se mu  ni |
mogoče udeležiti. Izmed drugih je g. dež.
posl. dr. Tuma pisal shodu obsirno pismo, v
katerem mnogo  govori o veljavi in pri- j
hodnosti socijalne demokracije, j
da v tej stranki je njihova edina resitev. j
Čujte božji ljudje! — Dež. poslanec, ka-
teri živi o žuljih našega kmečkega stanu,
se navdušuje za   socijalno   demokracijo.
Svoj čas je nameraval   prevzeti   vodstvo
socijalne    demokracije    ob   jadranskem
morju.   Namera ma je spodletela !  Misli
li,   da   bo   zdaj   s   pomočjo   učiteljatva
na Goriškem   ustanovil  socijalno   demo-
kratično državo,  katera bo narod osre-
Čila?! Poka! —                                  .
IzŠempasa. — (Odgovor brez-
obzirnemu     „Sočinemu"    laž-
njivcu.) V sobotri številki MSoČe"   se
je oglasil nekdo s svcjim umazanim pe-
resom, ki hoče  ugovarjati   notici:  „Sa-
dovi naprednega časopisja" v predzadnji
žtevilki „Prim. Lista" in y 9. ätev. „Go-
rice". Piše nararrč, da so bili krivi onega
pretepa edino le ti „ämentani klerikalci-'.
Dalje piše, da   je  Franc Usiaj   nagovoril
nekega Franca Samokeca, nekega Jožeiu
Staniča in Antona Lenščeka izšempasa,
da bi ti dražili  Franceta   Spacapnna   iz
Ozeljana (bognarja)  proti  njemu,  da   hi
tern ložje nastal prepir med   njimi.   Kar
pa ni res.  Stvar  je   bila   taka :   Franc
Spacapan je popival meddrugimi v kremi
Ivana Zivica v Šempasu. Komaj pa stopi
skozt vrala, že ga začne  Špacapan pso-
vati   z   raznimi   neumestnimi   psovkami,
radi česar sta se med seboj nekoliko spo-
rekla. Na to vzame   na   ognjižču  sedeči
Fr. Špacapan poleno v roko  in   mahne
(Jäaia čez glavo tako,   da   se  mu je kri
zlila po vsem   životu,   radi   cesar   se je
morat iti spirat. Price, da je to re3, ao :
: Franc   Samokec,   Jožef   Stanič,    Anton
j Lenšček in mnogo druzih, ki so bili tarn
navzoči.  Dobra   priča pa je tudi to,   da
je šel Špacapan   LJSaja in ne Ušaj   Špa-
capana prosit odpuščanja, ker je  vedel,
da drugače bo moral iti v luknjo, v kojej
ni več dovoljeno   čez dan se   valjati po
postelji, ker čuvaji  „priäraufajo"  posteljo
k zidu. Na kar sta se „poglihala". (Seveda
je odplačal Špacapan Ušaja.)
Dalje pise dopisun, da mu je pravil
v.'ie ono, kar piše „Soča" o tem Jožef
Stanič, kar tudi ni res. Staniča je namreč
oekdo ypraia^ ali je rei, da je od ^mu
tako razlagal to stvnr, na kar je rekel,
da se upa prison, da ni nikomur o tej
stvari govoril, kar pise „Soi'a". Sicer pa
vsakdo. ki jo brul notico v ,.Soči' ve,
kdo jo je pisal.
Iz Novako\. „Soca" z dnern
31. jan. t. 1. $t. 9. se jezadrla tudi v na-
äega gospoda. dasiravno po kriviii. Da
to krivico kolikor mogoče popruvimo
poslali smo ,.Soči11 dne 3. lebrnvarja t. I.
popravek. Da pa zvedo tudi n;t^i ljudje,
ki inrnjo hvalo-vredno navado da „Soce"'
ne berejo naj sledi tukaj prepis istega
popravka:
V sniislu ^. 19. tisk. zak. zahtevamo
podpisa.ii, da sprojrne ,.Soča" gledo do-
pisa ,.lz Cerkna1' z dne 31. jan. I. I.
st. 9 na isteni mestu z ednakimi črkami
«ledeči popravek :
1.) Ni res, da bi novaški gospod
kedaj, bodisi pri kaki Hgitaciji ali drugod
trdil, da bodo vse cerkve podrte, uko
zmagrtjo iiberalci ; tudi ni res, da bi bil
kdaj dejai novaški gospod, da bodo imeli
Novačani mašo „pri parobku v Črnem
vrhu'1, ako zm«gajo Iiberalci. — Kos pa
je, da je naš gospod na Silvestrov dan
I. 1902 — ko je bil tudi on kot volilvec
povabljen k domačemu posvetovanju,
pri katerem je bilo govorjenje. katere
rnože naj volimo — povedal liberalcem
v obraz — ker bili so zraven - naj
le agitirajo, naj si prizadevajo in če koga
dobe jim ga privoščimo —ampak la-
gati naj si nikar ne postopijo
2.) Ni res, da bi bil hodil naš gos-
pod od hiše do hiäe vero reševat. —
Res pa je, da je priäel naä gospod k nam
in samo k nam podpisanim z vpra-
Sanjem: „Jeli res kar trdijo Iiberalci, da
boste žli 2 njimi volit'?'' Ko smo mu
rekl', da ne, je ali odšel pa smo govorili
o domačih stvareh.
3.) Ni res, da so Iiberalni pristaši
v moralnem in verskem oziru boljši nego
klerikalci. — Res pa je, da so ravno
Iiberalci v Novakih na precej slabih mo-
ralnih in verskih nogah. Kteri so in kaki
so, naj Iiberalci sami povedo — saj znajo
dobro govoriti.
4.) Ni res da pravijo ljudje, da je
„So(V „laterž" da si je niso brali. —
Res pa je, da pri nas ni nobenega iztisa
„Soče". Tudi je res, da seje ljudje ogibljejo
in je ne maiajo še pogledati ne, ko bi
jo jim tudi kdo vsiljeval, ker se jim
gnjusi vže po tem kar drugi povedo o
njej in da pravijo : če bi ljudje, ki „Sočo'4
bero in vanjo pišejo imeli tako daleč
do gospoda, predno ga dobijo k bolniški
postelji, potem bi „Sočo" gotovo ne brali,
tem manj pa pisali vanjo.
6) Ni res, „da se mi pustimo tar-
bati od klerikalnih listov!k' —Resjepa,
da je pri nas sploh malo listov, bodisi
takih ali takih. Volit pa smo šli, kar je
tudi res, vsi enoglasno može, za katere
smo se sami brez tujega vpliva zjedinili
na Silvestrov dan 1. 1902.
6.) Ni res, da se je ena Ženica bala,
da bi naä goBpod odäel iz Novakov. —
Res pa je, da bi nam vsem, kar nas je
poštenih Novačanov, bilo zelo žal, ko bi
nas zapustil. Res je to, tako da, <5e vse-
mogočni dopisnik „Soče" tega ne ver-
jame, naj v svoji Iiberalni vsemogočnosti
izposluje pri škoiijstvu javno ali tajno
glasovanje, katero naj odločaje, &li naj
ostane gospod pr« nas ali ne — potem
bo videl, kaj doseže. Dokler pa tega ne
stori, naj prekliče besede izrečene v ome-
njeni „Soči" ali pa se s polnim imenorn
podpiäe, da bomo vedeli, s korn imamo
opraviti in kaj nam je narediti.
Novaki, 3. febr. 1903.
Andrej Mezek,   Miha   Brie,  Ivan  Jornec,
Jak^b Biček, Anton Primočiž, Jože Špik.
Politični pregled.
Državni zbor.
Ker so Cehi v torek pred sejo skle-
nili, da opuste ob3trukcijo proti vludni
knnverzijski predlogi, se je v torek izvr-
silo prvo branje te predloge ter se ista
odatopila proračunskemu odseku v posve-
tovanje. Dotičnai vladna predloga pa ni-
kakor ne dolcča meje, do katere sme
finančna uprava znižati državne obresti.
Veöina  govornikov je pa povdarjala, da
vltida sodanjo obtestno mero od 42 %
nikakor ne bi stnela znižata p^d 4% ker
bi inače preveč oškodila mesta, občino
in druge razne moraine zastope, ki imajo
po vecini njih imetja naložena v državnih
obligacijah. Samo kavcije vojaških usluž-
boncev znažajo 24 milijonov, ki so nalo-
ženo v državnih obligacijah. Dr. Ploj, ki
je govoril v iinenu Slovanske zveze, opom-
nil je, (in j<» ogrska vlada, ko je znižala
obresü ud ogrske rente, za določeno dobo
lot, pustila občinam prejänjo obrestno
mero, da jih prevoc'1 ne ožkodi. Dr. Ploj
je nudulje rekel, da je 1300 milijonov
avstrijske rente v inozemstvu in bi bila
naša valuta v nevarnosti, ko bi vsi ti
državni upniki zahtevali izplačilo v go-
tnvini. Tudi tlulrnatinski poslanec Bian-
cliini se jo odlodno izrekel proti zni-
žanju obresli pod \ " (1, ker bi bili razni
zavodi, dežela in občine jako prizadeli
in prikrajšani na stalnih dohodkih.
Tako ima samo društvo sv. Deme-
Irija v Zadru, čegar naloga je visja zenskß
izobrazba, nad I mil. donarja naloženega
v državni renti. Mesto Dubrovnik ima
se iz benečanskih časov do 10 mil. imetja,
naloženega v vrednostnih papirjih. Če se
torej obresti znižajo pod 4 % trpela bode
Dalmacija ogromno skodo, dobiöka pa
na drugi strani ne dobi nobenega, ker
tudi cenen kapital v Dalmaciji ne po-
speSi industrije, dokler dežela ne dobi
potrebn;h železnic.
V Četrtkovi seji poslanske zbornice,
so Eisenkolb in tovariäi interpelirali vlado
zaradi mobiliziranja v Srbiji in Bolgarski,
povdarjaje, da je na pomlad pričakovati
veliko vstajo v Macedoniji. Na predlog
dr. Kathreina je bilo sklenjeno, rarprav-
ljati nujno o konverzijskern zakonu in
isto je bilo na predlog dr. FerjanWa
sklenjeno glede mftničnih protestov. Kort
je predlagal, naj bodo seje odseka za
premembo opravilnika javne, kar pa je
bilo odklonjeno. Zbornica je potem začela
razpravo o konverzijski predlogi. Med
drugimi je govoril tudi dr. Kramar. Ta
je v svojem velikern govoru zlasti pov-
darjal, da jeKörberjevo ministerstvo nem-
ških strank ter ostro prijemal tudi h'nanc-
nega ministra, čež, da je s konverzijskim
zakonom napravil bogato darilo Ogrski.
Konverzijska pred logt je bila vsprejeta
v vsoh treh branjih, istotako je bil vzprejet
predlog dr. Ferjancica gledö meničnih
protestov.
Vceraj  je   bilo   na dnevnem  redu
prvo branje tiskovnega zakonskega načrta,
ki se nadaljuje v prihodnji seji   v torek.
Nova vojna predloga v odseku.
Vojni odsek poslanske zbornice je
vsprejel v sredo novo vladno vojno pred-
logo z 18 proti 14 glasovi. Za predlogo
so glasovali zastopniki ustavovernega ve-
leposestva, nemški Iiberalci in nacijonalci,
konservativni veleposestniki, Poljaki, je-
den nemški konservativec in jedea ölan
moravskega centruma. Proti so glasovali:
krščanski socijalci, Čehi, Vsenemci, jeden
nemäki konservativec, Jugoslovani in je-
den soeijalist. Korajžni in srditi opozici-
jonalci Italijani so jo hrabro pofulili, ni
jih bilo pri seji.
Novl justlöni minister.
Dunajska „Information" piše, da bo
za  justičnega  ministra   imenovan pred-
sednik zadrskegavišjega sodišča Gertscher.
Avitrlja In dogodkl na Balkanu.
Glede mobilizacije nekaterih oddel-
kov naSe armade govori se in piše dan
n« dan odločnejše. llradni in poluradni
listi seveda take govorice zanikajo. Da
je mnogo izmiäljenegn na tem, ni niti dvoma.
Da bi pa bile vse te vesti popolnoma iz-
miäljene, tega naäim oücijozora ne mo-
remo verjeti. Da diši zadnji čas jako po
smodniku, to stoji in tega ne morejo naii
oticijozi ovreči, naj se äe tako trudijo.
Mi seveda tudi ne verno koliko resnice
je na ti ali oni vesti, katere prijavljajo
razni listi iz raznih bolj ali manje ver-
jetnih virov. Ako torej objavljamo sem-
tertje take vesti, delamo to le vr§e<5 svojo
časnikarsko dolžnost, da izvedo tudi naši
čitatelji, kaj se po svetu govori in piSe
o dogodkih na Balkanu ter o namerah
naše državp. Povedali sirio že večkrat,
da ne vedno bolj od raznih strani zatr-
juje, da odpoälje naša država v najkraj-
šem času nekaj polkov tja doli v Bosno
ter da zasedejo ti polki mogoče celo Novi
Bazar. Zdaj hočejo nekateri listi celö ve-
deti za ßaa, v katerem se ima to zgoditi
in sicer pravijo, da se to zgodi že kon-
cem lebruvarja t. I. In drugi listi vedo
celo povedati, da jo neka prevozna družba
na Dunaju, ki prevaža navadno le vo-
jaäke reči, že ustanovila v Skadru dve
podružnici, ki bi imeli oskrbovati prevoz
vojuiHva in vojnega blaga. Istotako se do-
loča petnajsti dan tega meseca za odhod
naše rnornarične vojne eskadre na iztok
ter se dostavlja, da bodo dotični častniki
prijemali od tega dne vojno doklado. Iz
Skadra se celo poroča, da so začeli ho-
diti po Albaniji italijanski emisarji, ki
ičuvajo Albance ter jih nagovarjajo naj
bo L orožjem vzdignejo proti Avutrijeem,
ki bodo v kratkom easu zas«ili Novi IJazar.
Kakor rečeno, to so easnikarsko vesti, o
katerili nairi ni znano, koliko iesnieno
podlago imajo, ki pa <lovel| dokazujojo,
da jo zac-elo jak > (ii.š.-iti |>o «-modrsiku.
Rnzniere na Baikanu.
l'olozaj na Kalkarm poslaja <><! dno
do dne nevarnejši. I),tn<\s ne dvurni več
nobeden o pripi-avali TurOije na vojsko.
Danes je tudi /e ^<jt<ivu stvar, (in je
Turčija opuntila vsako misel o uvedbi
kakih reform v Macedoniji. Tudi we ne
da vre bijili. da nua Turčija žo danes
nad 200.000 mo/, postavljenih ob bolgar
ski meji. Smešno je Lrdili, da je Turč.ja
postavila tako stevilo vojakov na bol- .
garsko mojo same» za to, da bi z njimi j
udušila ustanek v Mamloniji, po-sebno
ker vsakdo ve, da bi zu. udušitov uslanka
zadostovalo le nekaj tisoč rnož. Naravno
je torej, da so Bolgari tako vznemirjeni
zaradi tako ogromurga števila vojakov,
katero je spravilu Turci.ja na njih iimjo
in da so prepncani, da namerava Tureija
v.se kaj drugega, miro udušiti ustanek v
Macedoniji. T<; vuj"e pripravo Turcije pn
no vznomirjajo le Bolgarske, inarveč tudi
Avstrija in Uusija nista zaduji cas več
lako mirni, kakor sta bili doslej. Vesti
o nameravani mobilizaciji v Av.sl.riji in
Kusiji, so sicer od olicijoznih strani za-
nikHJo, ali razna znamenja govore zuto, da
take vosti niso zgolj izmisljotine, in irveč,
da postanejo iahko že čez noč in dan
golo dejstvo. Ako pišejo nekateri (jiicijozni
ruski listi, da predložita Avstrija in Husija
že v prihodnjih dneh Turčiji nacrl reform,
kateregai sta li dve državi izdelali in so
ga druge evropske države odobrile, a da
odposljeti hkratu vsaka po nekoliko vojnih
ladij v turško vodovje, da bi na ta način
uplivali na Turčijo, da tudi ona pritrdi
takim re lor mam, putem je že to sanio na
sebi očito znamenje, da sta Avstrija in
Rusija proprid'jini, da z lepa ne pojde in
da bode treba rabiti moč. ZaLo pa mo
ramo biti pripravljeni na vse.
Domače in razne novice.
Inieuovanje. — Namestnistveni
tajnik, ki je bil prideljen naučnernu mi-
nisterstvu, posp. baron Filip W * n k 1 e r,
je imenovan za okrajnega glavarja na
Nižjeavstrijskem
Unirl je v Celovcu montanistični
nadzornik Anton T s c h e b u 1 v 64. letu
svoje dobe. Tschebul je svoječasno delal
načrte za goriški vodovod.
Včeraj zjutraj pa jeumrlč. o. Mav-
ricij K. u k o v i č v kapucinskein sarno-
stanu v Gorici. N. v m. p.!
Umrl je v Sežani v četrtck konzi-
storijalni svetnik in vpokojeni c. k. ka-
pelan preč. g. Edvard Legat. Pogreb
se je \ršil včeraj.
Popežev jubilej. — Naš nadskol
je odredd, da se praznuje papežev jubi-
lej v naši škotiji due !. marca t. 1., t. j.
prvo postno nedeljo.
Shod briskih  obč. zastopnikov.
—    Briski   obč. zastopniki imoli so pret.
četrtek ob 3l/2 uri popoludne  na vabilo
gosp. Antona Zucchiati-a, župana iz
Medane,    zaupen    shod   na   Dobravem.
Predmet   pretresovanja je  bila   postava,
zadevajoča   zboljžanje   plač   učiteljskega
osobja na javnih ljudskih šolah, sprejeta
pri zadnjem zasedanju  deželnega  zbora.
Shod je trajal nad 2\., uri. Navzoč je bil
tudi dežclni poslanec g. Jakončič,  ki
je bil od sklicatelja v ta namen po^ebno
vabljen.   U sprejetih in sklenjeaih   reso-
lucijah prihodnjič kaj več.
Sklep yrveg» Solskeg-a poluletja.
—  Danes   so   končnle tukajšnje srednje
sole ter c. ki\ vadnica svoje prvo šolnko
polidetje.    Vspehi   kolikor   na   gimnaziji
toliko  tudi  na realki so baje jako   slabi.
Ne rečerno, da ne bi bila na ten   slabih
vspehih kriva   deloma  ludi  malomarnost
uČPče se mladine,   ali   glavno krivdo na
teh slabih vspehih ima, in toga ne more
nikdo tajiti, nemška komanda, katero mora
prenašati avtohtonno   slovansko in  itali-
jansko prebivalstvo Primorja. Skrajni eas
bi bil, da se otresemo te  nesrec-ne, ne-
cpravičene in  nikjer utemeljene nemške
komande in zato bi morali z vso odloč-
nostjo skrbeti ^astopniki   slovanakega in
ithlijanskega prebivalstva v Primorju.
„SoOa" in popravki. — Predzad-
njiö priobčili smo v svoji Sli»vilki popra-
vek cerkljanskega župana, katerega je
poslal „Soči", da pobije ž njim „Sočine"
laži glede cerkljanikih' občinskih voiitev.
Danes pa priobču,,emo popravek nekate-
rih novaških obßinarjov, kateroga so isti
poslali „Soči" is'otako v zadevi cerkljan-
skih občinskih voiitev. Sevoda je „Sočau
v svoji znani n;snicoljubnosti vrgla oba
popravka v ko?, ker je in ostane vedno
načir. njenega bojevanja z nasprotniki
ie v znamenju laži. Ker pa popravek iz
Novakov ne Jdgovarja popolnoma po-
stavno    predfisani   obliki,   pograbila  je
„Sočau koj priliko, da ho na nji lastni
barabski način s popravkom non'njo. Mi
ji Hovoda to žalostno voseljo radi pri-
vost'irrif). Vedoli bi pa radi, zakaj ,.Soč'a"'
o popravku cerkljannkega Aapana tako
molei V
^Ilckarsko /.'tdru^a rriihI»Jo   usta-
viti črni-ski kniietovalci. V !a namen so
vr.si jutri ob H uri popolu In'1 v (>-
nii'ah posvetovalrn shod, na katerern
bode prodaval pqtovalni učitelj za kmo-
ti.JHl.vo gosp. A. Š t r o k e I j o porjir»nu
in razvoju mlekarskib zadrug tor o rav-
nanju  / inlokorn.
Konccrti.         !>no 20. t. in.   bo  v
gledališki dvorani koncort holandskoga
„Trio*1 iz Uerolina, 4. marca Nadine Slav-
jansky, HO. nmrca pa bo koncort v glo-
dališki dvorani in sicer humorista na
klavir Lam borge.         Vstopnico za   kon-
certe so dobivajo v Wokulatovi knji^urni
v l»astelu.
Dr. Timia  kontra  dr. Kojic. —
Na drugem mfstu prinašarno natanjčnejSe
poročilo o poi-otni obravnavi. ki so je
vršila v .^redo na tožbo dr. Turne proti
dr. Rojicn. Tn povomo lu, da je sodni
dvor dr. Kojica oprostil, ker je dr. Tuma
pustil, da je nadaljno postopanjo proti
dr. Hojicu zastarelo.
Izprod porotnetja  sodišča. —  V
torek je stal pred porotniki 2hJletni Va-
lentin Misigoj iz Uobrovo^a. Misigoja tožilo
je državno pravdništvo zaradi ropa. V
obtožnici je bilo rečeno, da je Misigoi
dne (i. januvarja 1902, ko je šel z Mu-
sičem Antoaom proti Šmartnu, vrgel toga
na tla. mil žugal celo s nrnrtjo in ma
nu zadnje vzel i K. Proti Mi8igoju vršila
se je porotna obravnava že lani meseca
junija. Takrat je bil Misigoj obsojen na
3 letno ječo. Zagovornik je uložil pritožbo
ničnosti in najvišji sodni in kasacijski
dvor je raz-<odbo uničil ter naročil drugo
obravnavo, ki se je vršila, kakor rečeno,
v torek. Tek obravnave je bil skoro po-
polnoma jfdnak prvemu, le nje konee
gla=i se vse drupač-e, kajti porotniki so
zduj Misigoja  oprostili.
V četrtok je stal pred porotniki 73-
I it-tni Jožos Bais \z Homansa. obtožan rndi
j nenravnih činov. Obsojen je t'»' na
j osemmeseOno ječo.
Zaradi tatvino so v torek zvečor
aretirali na Kornju hišna št. 3 brezpo-
selno 21 letno Terezijo Laharnar s Pečin,
čeS, da jo svojemu prejšnjemu gospodarju
Rudolfu V(jrniku v Trstu odnesla /.lato
zapestnico. Ko so jo aretirali, je Laharnar
pokazala policiji poštni recepis, tičoč se
zgoraj omenjene zapestn;ce, katero je od-
poslala svoji gospodinji v Trst že <lne
28. preškga meseca.
Tatvliie. — V zadnjem času se v
našem mestu vedno Dolj množe tatvine.
Človeku se zdi, kakor bi bil vsemu temu
kriv pus.tni čas. Veselic in zabav je na
vseh koncih in krajih vse polno, dočim S9
nahaja denar le v žepih nekaterih. Brez
denara ni rajanja. Zito pa poišče oni,
ki nima denara, a se hoče vendarle ve-
se'iti in so zabavati, denar tarn, kjer se
nahaja. (Je ne more priti tako Iahko
do denara zadovoli se tndi z drugimi
rečmi, katere se Iahko spravijo v donar.
Suknje, hlače, čevlji, ure, zlate zapestnice
vse to se spravi Iahko v denar. Tako so
si mislili tudi oni uzmoviči, ki so ge te
dni splezali skozi okno pritličnega stano-
vanja vpokojenega vikarja preč. gosp.
Karola Perinčiča, stanujočega na Št Pe-
tersk.i cesti. Odnesli so mu namreč dve
površnji suknji v vrednosti 70 K. jedne
hlače vrodne 10 K, jeden par öevl.jav
vrodnih 8 K, jedno domačo suknjo vredno
3 K in druge reči v vrednosti kakih 18
K. — Tudi pekarico Škerjanec v Cipresni
ulici so tatovi obiokali. Vzeli so iz spal-
niee, kjer spijo delavci, jedno suknjo
vredno 10 K Preiskavši žepa nekih hlač
naäli so 6 K gotovine. Donar so vzeli, a
hlače so pustili. — V glediäki ulici odprli
so vrata prodajalnice trgovca Totloli. Zi-
dovoljili so se ti poštenjdkoviči s 70 v.
— Spomnili so se tatovi tudi na trati-
kantinjo Relinger na Tržaški ulici št. 1.
Spravili so se v njrno produjalnico skozi
okno tor ji odnesli 6 K, nekaj obloke in
pa jedno žkatljico cigaref sultan. Vr svoji
velikodušnosti so pustili tatovi nedotak-
njen ves drugi tobak in tudi koleke, ka-
terih je bilo takrat tain nad kakih 50 K
vrednosti.
Aretirali so Karola Gorjupa z
Banjšic, ker je razgrajal.
Saiuoinor vojaka. — V sredo po-
poludne se jo ustrelil v vojašnici na Trav-
niku desotnik France Skober.
Samoinor.          V ponedeljek si je
prerezala žile na vratu 82 letna major-
jeva vdova Matilda pi. Beran. Služabnica
jo je naäla zjutraj mrtvo na divanu.
C kr. kmetiJNko društvo v Cio-
rlcl naznanja, da se prodaja živinska sol
v žakljih v društveni  blagajnioi   kmetij-
skega dru^tvit v šoinki  ulici  3t. 3   Ciena
jo slodoča •  1OU kg. stane K  7 60, 50 kg.
stuno. K   3 9'»   proti    plačilu    v   gotovem
donai'ju.
Dražbi  «i«*l   /.a   brauiško  ccito.
Dno 21. t. m. -c oddajo na javni
«Jra^bi, ki so bo vrsiln pri tukajAnjoui
okrajnem glavarslvu osta'a d<.jIa za bra-
niško ccsto Vsa ta »Jola so proračunjena
na 10203.04 K lJ.;l.i so oddajo v lioh
oddelkih. iJotični načrti in pogji so. n:i-
hajajo pri stavbin-.kem oddolku tukaj-
šnjeg.i glavar.stva lJisrneno z»nfcatena
poniidbo, podnjo ho Iahko do 12 ure
npoludne istoga dno, ko se vrši dražba.
Iz St. IVtra pri liorici.    -   Pr<»-
toc'ono nedoljo je našo. kmotijsko dru^tvo
odprlo v svoji hiši At. Ql\ javcn vinoto1':.
Točilo se bod»1 sarno dornače prisino vino
po kolikor mogočo zmornih conah. lJru-
Atvo iniH n* razpoligo lepe prostore, ka-
kor tudi zelo ob.širno dvorisče. Toliko
na znanje onim, ki potujejo skozi Si.
Peter, in Goriomorn, ki se ob nedoljah
pri nas radi   u4avljajo.
/lila/ncl ,jc v Oseku 2S-I tni Ja-
no/ I'^aj. priden in zgleden mladenie.
Žo prod li dnovi hodil je okoli trdeč,
da bode pogubljen Pretečeni petek pa
je prisel v cerkev k sv. rnasi tor je m»'d
sv. opravilom glasno govoril: „Sv. Duh
razsvetli mo- in ,.Marija iz planinske
gore poinagai rni"4. Proti koncu sv. ma^e
pn je stojoč na sredi cerkve obrnjen
proti ra/.pelu glasno zaupil : rKri.stus
odpusti mi, saj sem še živ*. Nnto je sto-
kel k sv. križu ter posku^al veliki in
težki križ sneti raz steno Ker se mu to
ni posrečilo. splezal je po križu na?zgor
ter se oklonil Kristusa okoli glave. Žene
in otroci, to vidoč so začeli glasno upiti
in jokuti. Le z največjo težavo .se je
spravilo zblazneloga revež.i s križa. Ker
je tudi g. vikar pomagal spravljati reveža
iz cerkve, jo žalostno zaupil: „Tudi slu-
ž&bnik Kristusov me podi iz corkve'. —
Mesrocne^a so prepeljali v bolnišnico
u«miljenih bratov v Gorico. Vzrnk zblaz-
nelosti bode najbrže prehudi telesni na-
por in pre^laba hrana — pa tudi čudne
družinske razmore !
Kmctljsko «Irustvo v ÜJljah. reg.
zadruga /. omrtjeno zave;:o, imelo bo dne
1. marca t I. ob 4. uri pop. v društvenih
prostorih h. it 58 v Biljah svoj redni
obcni zbor  s   slodtv'im   dnevnim redom:
I.   Poročilo  o  delo-anja društva;  2. Po-
tr.jonje raeniu.v za I. 1899, 1900. 1901  in
1902. H   Vulitev načelslva in nadzor4va.
4. Razni predlogi.
Vabilo k veselici. katero priredi
,.Narodna citalnica"1 v Cerknem dne 22.
februarja 1903. v prostorih g. And. Ko-
bal-H. Vspored: 1. M. Farkaš: „Serenada",
izvaja tamburaški zbor. 2. J. Laharnar:
„Kadar zora se čez gDre....'1 mešan zbor.
3. J. Strauss: „Spornladno cvetje", tam-
buraški zbor. 4. Zamejski: ,.Slovanski
oair', deklamacija. 5. F. S. Vilhar: „Bojna
pjesma", možki zbor. 6. Farkaš: ,.Za godu,
tamburaski zbor. 7. H. S^ttner: „Detetukt,
mešan zbor. 8 G. Bevk: „Humoristični
potpouri'', tamburaski zbor. 9. „Bucek v
strahu'1, burka v enem dejanju. Spiial
Rado Murnik. Osebe: Tone Bucek, me-
ščan in hišni posestnik. Gospa Buca, nje-
gova žena. Marinšek, uradnik. Pinčič,
pisatelj. Baraba (postopač). Kraj: Lju-
bljana.   —   Čas: sedajnost. 10. Tombola.
II.  Prosta zabava. Pri prosti zabavi igra
tamburaSki zbor.   Z«četek   ob  7. uri zv.
V«topnina za nende 40 vin., udje prosti.
K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor
Shod na Drežuicl. — „Slovensko
katoliško politično in gospodarsko drustvo
za kobariäki okrajkl je priredilo v nedeljo
8. t. m. shod na Drežnici. Katoliško-na-
»•odni stranki vedno zvesti Drežničarji so
se v obilnem žtevilu abrali pri g. Francu
Gomilščeku, ki je v ta namen bhgohotno
prepustil svoje prostore. Shodu je pred-
sedoval drežniški župan, g. Jožef Kurinčič.
Med svojimi volilci je takrat nastopil
deželni poslanec, g. Ivan L a p a n j a.
Porocal je kot poslanec deželnega zbora,
kot načelnik cestnejja odbora in kot pred-
sednik kat. pol. dru^tva v Kobaridu. Raz-
ložil je svojim volilcem zlasti razmere v
doželnem zboru in poročal o njega de-
lovanju, naslikal jim je trude in boje, ki
jib morajo kat. narodni poslanci biti l
izvestnim poslancem slovenske liberalne
stranke. Lepih pridobitev v zadnjem za.-
sedanju so postali deležni tudi Drežničarji
sami. —\
Zanimivi razpravi so slu^atelji kaj
pazno sledili. G. poslanec je dajal nato
poja3nila na razna vpraäanja in interpe-
lacije v cestnih zadevah ter prejetnal na
znanje prošnje in predloge svojih volilcev.
Društveni tajnik, g. Ciril Metod Vuga,
je govoril o goapodarskih zadevah, ki se
ožje tičejo Drežničarjev samih.
Sploh se je izvršil dnevni red druät-
venega shoda v občno zadovoljnost.
Na predlog g. tajnika se je k sklepu
izreklo zaupanje g. poslancu,  Ivanu La-
panji, in vsem poslancom kat*)lisko-na-
rodnfi strank<^ v doželnom zboru s preö.
g. dr. Antonoiji Gregorčičem na celu, z
vHklikom, riMj tudi zanaproj tak<> «tann-
vitno v.«trajajo v svojih h'>rhah proti na-
sprotstvom liberalne stranke.     *
(iromoviti   /ivioklici   ho   pretresah
nizki svod shodrw dvorano.
Poiiarcjrni !>;inko\4*1 za 10 K.
V promotu i" imi jo ponarejenih tutn-
kovcov po 10 kr ),i /. lotnico 1900 ka-
tori so ra/.likuj"jo od pravih s tern, da
so bolj temno vijoli a-^to-modro barvrv
Dvoglavi orol in na dniL'i *trini ogrski
grb sta na pristmh bankovcih s pikami,
na ponarojonih \>-.\ s tank'mi povproč-
nimi crtarni nHri'j'-n.'t. Knako tako so 4
angolji na svitlih -Iranoh narcjoni. Rob
ponarojcnih bankovcov je bolj svitlo čr-
tan Stovilkf ,.10' na voglih in besod^
„Zoh;i Kronon1 in ..Tiz koronat"4 so na
f'alzitikatih jodnak^ tomno. kakor ves
bankover, pri prvih baakovcih so pa te
besede in štovilka ,.10' bolj tern no, kt-
kor drugi del banKOvca. Besedilo pri
pristnih bankovcih se glasi : Die Nach-
machuri-' dr-r Banknote wird L'O«etz!ich be-
stralt. pn ponarejenih se glasi: i).e Nach-
marbung dor Banknoto wind itd. Te po-
narojene bankovce so razpečali po Av-
striji posebno agentje laAkih ponarejal-
cev tega papirnatoga donarja.
Družbi sv. (irila in Metoda so
od 22. januvarja do ."j iobruvarja poslali
prispevke p. n sospoda in drn>tv«: L'prav-
ništvo ,.Slov Nar •" 163 79 K. urodništvo
,.S!ovenca" 125 40 K, kapl. V. Janžekovič
pri Sv. Miklavžu ob Ljutomoru 1 K. ne-
irnenovan iz Stare Loko 30 K. Viktorija
Poljžak v Batujah 20 K. volilo f v<\ g.
K. Hutha 19.J10 K, posojilnica na Dolu
pri Hrastniku iO K. žtipan^tvo istntarn
20 K, posoi'lnica v Litiji U) K. /up Iv.
Sakser v HotedrSici .") K. \'inconcijeva
družba v Tržiuu 414 47 K. kat. izobražo-
valno drustvo i?totam 55 74 K ob kr*tu
Svetozara v Kanalu 32 K. St Vcrtnik v
Ljubljana za „(Jrm. spom." 5 K, učit. A.
Godoc v Lombachu pri Maribnru ti K. M.
Zoga v Kanalu v smislu sodno poravnave
25 K: podružnicP: moška in žon^ki
žentp^terska v Ljubljani dohodok vos^lice
850 K, ženska za Ruse in okolico 90 K,
v Vipavi 32 K. moška n:i Vrhniki še 9 K,
v Tr^iCu 339 20 K. v Liu'omorn iz na-
biralnika 12 K. — B 1 a g a j n i 3 t v o
d r u ž b o s v. C i r i 1 a in M e t o d a.
Listnica urednistva. — Gosp. M.
Y. iz B.: Za danes zaka^nelo ! Ziravi!
Narodno gospodarstvo.
0 presajaiijii in sajenju sadnega
drevja.                 -.Daije.)
Znano je, da se mora drevje za
poletno sajenje že na konci je^pni izko-
pati iz cepeljnjaka, a za tern vkopavati
v zemljo tako, da so korenin« 10 cm. z
zemljo pokrite. Ko tako drevje v spo-
mladi presajamo na doloceni prostor, te-
daj vidimo, da se je na koreninah raz-
vilo več lasem podobnih koreninic in te
koreninice so ono, kar drevo potrebuje,
da se prime in vspeva.
S sajenjem na poletje se pa te ko-
reninice navadno pogube in poslodica
temu je, da se drevo posuši. Poprej so
pisali in učili, da se sadje ne sme saditi
in presajati v jeseni, češ. da čez zimo
korenine zmrznejo in v vlažni zemlji seg-
nijejo. Zakaj pa ne segnijejo in ne zrmr-
znejo korenine vkopanih drevesc, ki so
pripravijena za poletno sa.jenje. ko so
bile vendar 9amo 10 cm. visoko zagr-
njene?
Zato pa si vzemimo za pravilo. da
sadimo sadje č i m p r e j, bolje novembra
nego decembra; bolje pa še decembra
nego januvarja, a še bolje januvarja nego
lebruvarja, bolje pa še t'ebruvarja nego
marca, a nazadnje tudi bolje marca nego
aprila.
Ako sadimo drevje v jesoni ali ob
ugodnem vremenu po zimi. todaj op:i-u-
jemo Iahko sledeci nnprodek :
1.     Korenine   vsajenega   drtvja   se
razvijejo že meseca   t'ebruvarja   na onih
mestih, kjer so bile prirezuno ali prikraj-
šane, kar pa je tudi neobhodno potrebno,
da so drevje prime. Pri drevju, sajenom
od   polovice   oktobra   do   januvarja   alt
pri vkopanih v zemljo,   se   zacelijo   one
rane, ki smo jih naredili   na   koroninih
s prirezavanjem in se razvijejo nove ko-
renine.
2.   Dež in sneg pospešujeta razkro-
jitev zemlje v jamah   tor  omogočita, ^a
se praznin« med koreninami izpolnijo.
3.  Vsled mraza   in   snega   postane
gorenja pla.«*t zemlje rahlej.sa   in   to   po-
spešuje pristop zraka in vlage h koreni-
nam, ki se vsled tega mnogo   lepäe raz-
vijajo. Ako pa   nasprotno   sadimo   sadje
na poletje,  tedaj   se   zemlja,   ko   začne
sneg kopneti, navzame   preveč   mokrote
da postane gnječasta in težka.
Pozneje pa, ko nastane lepäe vreme
napravi se okoli debhi dt'bela skorja ,
skozi katero ne more no vlaga ne /rak ,
in jo tako zadržana rait in rarvoj drevja. J
\   Ako sadimo   drevje   na   poletje,
tedaj so   knrenino   izpostavljeno   preveč
zraku in nvetlobi in  rade   usahnejo,    pa J
<> ie tako hitro <adimo. k»r ae ne  more j
ztroditi v jeseni a!i po zimi                         !
b. Sadje, sajeno pozno v jeseni all
po zimi, ne trpi su$e, ker ima zeniljn v
zimskcm Casu vec vlage in drevja ni
Ireba /alivati.                                               i
(Konee pride.)
Tržne cene.          ;
Za 100 k«.                           I
Kava: Santos .   .   .    K  190-   do  200 - j
Saiitloinint,'»)     .. 2M\—    .,   260— ''
,.      Java......LUO   -     „   260— |
Portoriuo .   .   „ 260—     „   280 —
,.     Ceylon.....320—     ,.   360 —
Slakdor.......88 —    ,.     89- j
Špeh......,.  160—     M    ISO— |
Pelrolij v sodu   .   .   ,.    32—    „     33 —
.,    zaboju .    ,.    1050    „      11-
Maslo surovo . '.   .   ,.  170—    „        1VX> j
kuhano     .   .   ., 200—     „   220 —
Otrobi dehele     .   .   .,    10 40    ..     12 —
drobiu»    .   .   „    1010    ..      11-      |
Tur<ic:i stara .   .   .    „     1640     „      17- - i
nova.....    1:')"—    ..      16*60 j
Oves......„    15*—    ..      18— j
M o k a ogerska:                       j
St. 0 K 28- št. 1   K 26-80 St.  2 K 26 20
.,  3  ..   25 80,   .. 4 „ 26. -,   „  5 ,.   24  -
it. 6 K 22-.
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ i
Javna zahvala.
Preblaga gospa Terezija udova Jonko
v Bovcu je v svojem in v imenu svojegu |
pok. soproga gops   Matije Jonko podHiln
podpisaneniu županstvu ustanovo z glav-
nico 21t'iU  K.
V smi«lu te ustanove se bodo obrosti
imenovane glavnice tpo odbitih troških
za 3 «v. ma^e v blagor darovateljemai
pornz ielile vsako leto meseca januvarja
med siromake r1     .wnije   krejske
Podpisan' v imenu starešinstvn
kakor tudi v la .n preblagi dobrotnici
za tako velik. blagodušen dar preiskrcno
zahvaljujem.
Bog tisočero povrni! Blag bodi
spomin pok. gospodu Matiji Jonku. Bodi
mu zemljica  lahka'
Županstvo v Kredu,
dne 8. februvarja 1903.
Župan:
Urbančič.
lzjava.
Podpisani preklicujem   vse rnoje
besede, katere sem g-ovoril pojavnih
in ne javnih  prostorih  čez   Valentina
Jež  mlajšega,   ker jaz   tej   osebi   ne I
morem pičice slabega reči.  To toliko |
na znanje istim osebam, katere so od !
mene kaj slabega slišale  o  g-ori   na-
vedeni osebi.
Jakob Jurman,
mlekar vCerknem.          !
Nova trgovina.
Csojava ?e nljudno naznaniti, da
bodeva otvorila s zacetkom meseca marca
t. 1. popolnoma novo urejeno
trgovino z manufakturnim blagom
v šolskih ulicah in Corso Verdijeve ulice
at. 7 vogal  bivše okrožne sodnije.
Priporočujoč se za obilen obisk,
zagotavljava solidno in točno postrežbo
ter beleživa z odličnim spoštovanjem
Hedset 6c liorituik.
Podpisani priporoča slavnerna   ob
činsivu    v   Gorici   in   na   deželi    svojo
prodajaSnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, raz-
litne moke iz Majdičevega mlina v Kranju,
nadalje ima tudi raznovrstne pijače na
primer•. francoski Cognac, pristni
kranjski brinjevec, domači tropinovec,
fini rum, različna viria, goršice (Senf.)
Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove
nžigalice. — V zalogi ye dobe tudi te-
sienine tvrdke Žnider.4ič & Valenčič v
Ilirski Bistrici, ter drugo v to atroko
opadajoče blago. — Postrežba točna in
po zmernih cenah.
Z odličnirn spoštovanjem
Josip Kutin,
treovec v Semeniöki ulici h. ötv.   1.
Mr. H7\.
Natecaj.
\' >olskem oki'iijn Lioi'i-kt' oko-
Iice se ra^piMijt'ju v tit'liniti\ in» iim-
iiieiOeiije niestu ii;uiiicilolja injednu
mt^tu iu''itt'ljic(j na tiuiazrt'ilni Ijud-
>ki soli v Henčah Iit iiu'sto ucitelja-
voditolja na jodnorazivilni Ijudski
soli  v   l)ubra\ Ijah.
S tonn služhaiiii spojtMii pic- !
jtMiiki so doloOtMii \ df/. /aki.nu /. \
diif (I. oklobra 1000, dc/. /akon j
šlrv.   '>{).
Pnisilci   all   prosilkc   /a   kiilero
ti'li  iim->I   naj   \ U)/c   svttjc   praviliio j
u'uvmljriii'    piDŠnjc    \     Irkii    šoslih
Icdiiov  po lieljrin   razjjlasii lena na-
l^raja   \   uradnoin   lislu  pri dolionih |
krajnih  šol>kih sv-Mili.                                !
C. kr. okrajni šolski svet
v Gorici, i>.  fcbr.  1903.
Sta»0Yaa|0
ob^tojeOe iz dveh sob in kuhinjo, even-
tuelno ene   sobe   in   kuhinje s pripadki,
se išče
v riKslii ali bliAnji okolici za slovensko
uradniško družino brez otrok. U*olitev
najdalje 14. marca t. 1. -- Ponudbe na
naše   upravništvo.
Zakaj tako ceno?
Ker i*. proti gotovemu plačilu po-
viljam. zato imam majhne stroške in ni-
kake zgube pri kupčiji. Ponujam ledaj z
reeinim 5-letnim jamstvom
Singer-šivalne stroje
v vzorni ?es1avi in izpeljavi
po en gros" cenah: Štev. 442
Singer-šivalne stroje moOne
vrste, gonilne /. n^go. zaklepni
pokrov, res praktična novost
priliubljen družinski šivalni
stroj za K 49 (štacunska cera K 90).
Orig.-Ringschiff-šivalni stroj v olišpani
opravi z vso pripravn in poksovom, naj-
večfl gotovostjjinTročnost v sivanji, torej
je posebno pripraven stroj za obrtnije,
edino za KI77 (štacunska cena K 150).
Prodaja s 5-letnim gotovim poroštvom
proti nakupu K 14 in ostanrk s poštnim
povzotjem. — Cenik šival. strojev brez-
plačno. -- N&slov: M. Rundbakin, Dunaj,
IX/1, Berggassejšt. 3 32a.
I. „tahloa posojiif/
i.              v Gorici,
' i
; | reglat'ovana zadruga i omejeno nvezo,
|   apreje.na hranilne vloae,  kaiir«' o-
!: brestuj^ po ¦'/» polumescdno;
1 »evzdifiiiene obresti pripisujo konec leta
! h glaynici. Rentn' davek plačuje poso-
1    jilnica sama.
|           Daje   posojila    udorn   na   oscbni
|    kredit po 8°/0 in na vknjižbo poS'/a«
\            Sprejema 6lanc  z g 1 a v n i rn i d «-
>  : 1« z i po 200   Kin   z    o p r a v i 1 n i m i
>  i  del«;zi po 2 K.
>  |          Otvarja članoin  tekoi« raČurn»,
} [ katfirn obr^Btuje po «logovoru. Z& nala-
* j  ganje in vraöanj«« so na   razpolago po-
i |  ložnic« c. kr   po8tn»^ hrauilniue, tako da
I \ je sliogoöe   poalati   denar   brez poätnih
5 , «troäkov.
5           Uradne ure so vsak delavnlk od8—12.
I   ure zjutraj In ob pondeljklh   In   öetrtklh
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. ätev. 25,
(v  lastni  bi^i)
priporoea Oastiti duhovščini in shivnemu
oluMnstvu v inestn in i\n deželi svojo
trgovino jedilnega blaga n. pr. knvo:
Santos, Sandoming»'. Java, Cejlon, I'orio-
rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo. Korl'u
istersko in dalnmtinsko. Petrolej v zaboju
Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, H
4. ö. Več vrst ri/.a. Miljsveče prve in
druge vrste, namrec po V» kila in od 1
funta. Testenine iz tvornice Žnidersič &
Valencia v II. Bistrici. Zveplenke družbe
sv. Cirila in Metodu. MokM iz Majdicevga
mlina v Kranju in z .lochmann-ovega v
AjdovsY'ini. Vse blago prve vrste.
Po po^ti se razpoäilja   v   zahojckih
nujnmnje po 6 Kg.  rm vse  kraje.
V oölikovanem sotomsiken:
atelije-u
AntonaJerkič,
v Gorici,
Gosposka ulica št. 7
drut;i; n.nlstronj«»
izdeluj&j'"1 se vsa v t'otogral-   ,
sko stroko spadajoča dela v   :
najmodernejšem štilu in ne-  -
prekosljivo natančnostjo po   ,
jako zmernih cenah ; pripo-
roča se tudi   v  izdelovanje
krajevnih   in  dnigih  ras-
glednic, ki so prianane kot
najlepše.
Z odličnim spoštovranjem
se priporoča
Ant. Jerkič,
loto^raf.
Odlikovana delavnica!
ANTiRÜSIÖ,
kroiaški moister v vrtni ulici 26.
Triporoca se si nbt'in-
slvu v rnestu in na deželi,
posebno čč. duhovščini. —
Ima bo^ato zalogo blaga
vsak«» vrsle in za vsaki slan,
tor opozarjit na ravno donlo
sve/e pomladansko blago,
Inslni izdelok gotovih oblek
in poT'rsni/i sukvnj. Cene
ft rar solidnc !
Anton   Pečenko
Vrtna   ulica 8 (.OKI(A Via Gia/uino 8
priporoc'ia
pristna    bela
in črna   vina
m
«z  wipavskih,
furlanskih,
briskih, dal-
matinskih in
isterskih  v i -
nogrado«.
Uodlavlja nu iloin in razposilja po žel(»K-
.lici na vse kraje avstro-cgersk«1 monarliije T
sodih od   56   litrov   naprcj.   Na   zahtevo   poäilja
tudi  uzorco.
Cene interne. Postroiba pofttena.
Sadjarsko ii vioarsio flrnstvo
za JSrda v Qorici
Prodaja   naraviie   in   prstue
briske  pridelke  pu   zmernih
cenah.
Zaloga pristnih vin:
burgundeca,   rizlinga, modre
frankinje in drugih.
»ESERTNA VINA.
Sedež druälva je:
Gorica, ulica Barzelilni št. 20.
^        Pri svetem Antonu Padovanskem              \J
PRVA ZALOGA
cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hišo)
Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov
kvadratov, koi^rjcv Leo, prsnikov, inisalov, brevirjev, ritualov, diurnov in
ncštevilno iiabožnih različno fino vezanili knjig, svečnikov, križev, svetilnic,
kelihov, ciborjev se srebrno kupo.
Jedina zalog-a za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti
in kvaliteti, umetnisko delo v romanskein kartonu, priporočljivih posebno
za vlažne cerkve.                                                  ,
Zaloga sveö iz čistega čebelnega voska kakor tudi mešane
sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih.
Lastna izdelovalnica palm iz umetnili cvetlic in vsakovrstnih
drugih del spadajočih k bogocastju, izvrsijo se vezenja (ricami) najfinejša
za zastave, pregrinjala i. dr.
Popravlja  se vsakovrstne  stvari za ceno,                              -----
—                        = pri Kojej je izkljueena vsaka konkurenca.
Naročitve se izvršijo tJČno in hitro.
2HP"   Ob nedeljah in praznikih je piodajalnica zaprta.  "^8?
Z odlicnim spoStovanjem                      Anton j_ Vogri6.
"     TISKA:
Caaopise   .....
Kfijige......
Diplome.....
Tryov8ke  r&čune
Cenlke.....
Vabila za veselioo
Pi8tna s firmo
Razne etikete -
NARODNA = !
= TI3KARNA j
v GORICI         |
prevzema vsa v tiskarsko \
stroko spadajoča dela in '
izvršuje v moderni in okusni \
obliki po tako nizkih cenah j
da se ne boji nikake 1
m     konkureiice.     ^:
TISKA:
Tlak.zaduhovnlje
Plakate.....
Sprejemnlse - - -
Raöunskeaklepe-
Pobotnlce - - • -
Razne posetnlce •
Poročnlce - - - -
Osmrtnlce - - - -