Zgledno sodelovanje gradbenega podjetja GIPOSS v Bosanski krajini
O posledicah Agrokomerčeve menične afere smo že toliko črnila prelili in še ga bomo, da tokrat o njih ne bi izgubljali preveč besed. Reči pa je treba, da je ta razvpita delovna organizacija v naši državi zapustila tako globoke sledi, da ne-katere delovne organizacije po re-publikah ne zaupajo niti drugim, zglednim v Bosni in Hercegovini. K sreči pa tako nepremišljeni niso povsod, prav nasprotno, v Gipossu denimo, nam je glavni direktor . Franc VOŠNJAK zatrdil, da bi do-bro stkane vezi morali le še botj utr-jevati.
Gradbeno podjetje GIPOSS s svojimi tremi tozdi: Inženirig, Azo in zlasti s Trgovino, je v Bosanski kra-jini zelo prisoten. Denimo tozd Tr-govina na področju Bosanske kraji-ne deluje že od leta 1970. Takrat je ¦bila namreč v Ostrožcu pri Cazinu organizirana enota za prodajo gradbenega materiala. Z reorgani-zacijo gradbenega podjetja Me-grad so v tozdu Trgovina le še po-večali prodajo svojih izdelkov. Da-nes kar tretjino letne proizvodnje ustvarijo v Ostrožcu. Sodelujejo pa tudi z drugimi delovnimi organiza-cijami, denimo z Radom — tovarno kartona in embalaže v Cazinu, z Metalom, z lzgradnjo v Bihaču in s Podgrmečom v Bosanski Krupi.
Menična afera nas direktno ni prizadela. Nismo imeli nobene Agrokomerčeve menice", je pove-
dal direktor DO Giposs tov. Franc VOŠNJAK, ,,kasneje pa nas je ta menični krog zajel, tako da smo se morali pritožiti. Vendar upamo, da bomo s firmo Podgrmeč našli skupni jezik, da ne bi šli v tožbe, ampak da nam bodo poravnali stroške in nam plačali, kar so nam dolžni. Ob tem pa moram poudariti, da imamo na področju gradbeniš-tva zelo soliclne poslovne partnerje. Morda tudi zato, ker imamo tu v Ljubljani veliko zaposlenih iz Cazi-na in Bihača. Megrad je imel zapo-slenih kar okoli 70 % odstotkov nji-hovih delavcev.
Še pred leti smo imeli na tem po-dročju Bosanske krajine velike am-bicije, vendar nas je gospodarski položaj v Jugoslaviji, zlasti pri vla-ganjih, precej zadržal. Mislim pa, da je to nerazvito področje za nas gradbince zelo zanimivo. Ne gre sa-mo za to, da mi ta gradbeni materi-al prodajamo, naš cilj je, da tja pre-nesemo naše znanje in sodobno tehnologijo gradnje itd. Mislim na-rnreč, da bi njihovi delavci tako lah-ko ostali doma, saj vemo s kakšni-mi težavami se srečujejo v Ljubljani (razdvojene družine, stanovanjski problemi, veliki stroški itd.).
Trenutni težki položaj v Jugosla-viji nas v naših hotenjih nikakor ne sme omajati. Prav nasprotno, priza-devati si moramo, da bomo na tem, še enkrat poudarjam, nerazvitem področju še bolj prisotni."
Prebivalci makedonske občine Kavadarci so tako kot vsako leto tudi letos ob svojem občinskem prazniku podelili najzaslužnejšim delavcem občinska priznanja in nagrade. Med šestimi letos izbranimi je dobila tudi pred-stavnica pobratene občine Ljubljana-Šiška MARIJA NOVAK, delavka iz delovne organizacije LEK.
skromna. »Danes mnogim manjka pošten odnos do dela,« pravi Marija. »Nedisciplina in površen odnos do dela in druž-bene lastnine nas spremlja na vseh koncih. Seveda pod takš-nimi pogoji ni moč dosegati dobrih delovnih rezultatov. Vsak naj bi začel pri sebi, samega sebe naj vpraša, koliko je pošten do svojega dela. Boli me, ko gledam te razmere, vsak si vse upa, skratka Ijudje so pre-več razpuščeni, težko jih je obv-ladati. Iz takšnih delovnih osnov ni moč pričakovati bogate in uspešne družbe. Na vsak način bi bilo potrebno zaostriti delovno disciplino in predvsem odpraviti uravnilovko: kdor dela več naj tudi več dobi.«
S takšnim odnosom je Marija seveda v svojem delovnem okolju, med najboljšimi delavci. Ni pa zavzeta le na delovnem področju. Pred mesecem dni je prejela občinsko priznanje pobratene občine makedonskih Kavadarcev za uspešno delona družbenopolitičnem področju in na svojem delovnem mestu. »Priznanje mi veliko pomeni in me obvezuje k še boljšemu delu,« pravi Marija. Toda to ni edino prizanje ki ga je prejela, pred dvema letoma je za aktivno družbenopolitično delo v sindi-katu dobila srebrno priznanje OF slovenskega naroda. »Poleg srebrnega znaka sindikatov in Lekove plakete dela, mi to priz-nanje sedaj pomeni največ.«
Marija je s svojo zavzetostjo v Leku, kjer dela že 17 let, vplivala na dosti koristnih sprememb za boljši jutri. Vseskozi pa sta jo vodila kakovost izdelkov in dobro delo v proizvodnji.
Nehote se ti po vsem tem ponuja vprašanje - je v današ-njih družbenih razmerah težko biti tak kot je Marija? Namreč biti tako dosleden in prežet s tako mero optimizma, saj nas vse težje okoiiščine silijo ravno v nasprotno - v vse večjo pasiv-nost in malodušje. »Ravno zaradi tega se še bolj borim za boljši jutri,« pravi Marija. »Brez borbe, prizadevanj in odrekanj gotovo ne bomo našli izhoda iz težav. Zagovarjam stališče, da je samo dobro delo in pošten odnos do dela temelj za izbolj-šanje. Če bomo vsi podlegli malodušju, ne bo nikogar več, ki nas bo držal na površju. Moralni razkroj pa je v družbi zmeraj pomenil razpad sistema. Mislim, da se je vredno boriti!«
Takšna je ta naša Marija.
Z obiska v pobrateni občini Kavadarci
Leta 1977 so predstavniki občine Ljubljana-Šiška in občine Kavadarci v Makedoniji sprejeli listino o pobratenju. Cilj tega je bil doseči takšno raven sodelovanja, ki bi prinesla kar največ koristi obema občinama. Kot nam je znano, smo v občini Šiška v tistem obdobju izredno odbro gospodarili. Nosilke raz-voja so bile organizacije združe-nega dela T. Z. Litostroj, Lek, Rašica in še mnogo drugih, ki so v manjšem obsegu, pa vendar veliko prispevale k razvoju občine.
Povsem drugače je bilo z občino Kavadarci, ki leži na tako imenovanem manj razvitem območju SR Makedonije. Najpo-membnejša delovna organizacija v občini je bil in je še danes Agrokombinat Tikveš, ki pride-luje žlahtno grozdje in vino. V sklopu Agrokombinata je tudi kmetijsko posestvo s približno 700 glav govedi in manjša mle-karna, kjer pridelajo dovolj mleka za potrebe mesta Kavadarci. V občini je nekaj OZD, ki se v tem trenutku srečujejo z velikimi težavami. Omeniti pa velja eno najuspešnejših, »ELRO«, ki tesno sodeluje z Iskro iz Pržanja.
Pretežni del prebivalstva v Kavadarcih se preživlja s kme-tijstvom. Samo mesto ima okoli 28.000 stanovalcev, približno polovica je brezposelnih.
V spomin na vojne žrtve imajo Kavadarci nekaj lepih obeležij. Največji in najlepšije spomenik z imenom »Kosturnica«. Stoji visoko na hribu, s katerega se razprostira prelep razgled na mesto in nasade v ozadju.
Prebivalci občine vsako leto praznujejo svoj občinski praznik, 7. september.
~                    Marija Novak