Gospodarske stvari.
Priprosta drevesna povez.
Veselje   prešinja   človeka,   ko vidi,   Kako lepo na-
preduje med našimi kmetovalci sadjarstvo. Še nobeno leto se pri nas ni sadilo toliko drevja kolikor letos, in če ga pojde še nekaj let toliko v nasade, smela se bode Kranjska meriti z vsako drugo deželo. Na Gorenjskem, zlasti okoli Radovljice pričeli so gospodarji spreminjati svoje travnike v sadovnjake, in to sebi v veliko korist ter v olepšavo svojih krajev. Tako    obilno
sadjarstvo  pa,   kakor  je v Vremski   dolini, nahaja  se redko kje na svetu, in je skoraj neverjetno, ako človek
s svojimi očmi ne vidi. O priliki hočemo prinesti sliko Vremskih njiv, da bodo kmetovalci po drugih krajih videli, kako zelo se sadjarstvo lahko povzpne, ako se ga kmetovalec resno poprime.
Ni pa še vse narejeno, akojkmetovalec samo drevo vsadi, potem je pa prepusti Bogu ter, roki navskriž držeč, čaka dobre sadne letine. Malo delo, ki je imaš vsako leto z drevesom, nikdar ne zamujaj, poplačano ti je vselej stoterokrat. Uže marsikateri krat smo v našem listu poučevali, kako zvrševati to delo, in tudi z današnjim člankom namerjamo na nekatere take reči opozoriti.
Mlada drevesa morajo imeti kole, h katerim se privežejo. Koli in povezi so pri nasfnajvečkrat napačno narejeni, in skoraj bi smeli trditi, da na Gorenjskem nismo še videli pravilno privezanega drevesa. Glede kolov omenjamo, da delajo tako visoke, kakor je drevo s krono vred. Kol naj sega do prvih vej krone, kakor kaže podoba 1., a nikdar naj ne gre skozi veje. Če je kol previsok, drguejo se veje ob njega posebno ob vetru in dobe rane, ki škodujejo. Sploh pa vsak človek lahko sprevidi, da drog, ki sega skozi veje, nima prav nobenega pomena.
Tudi vežnja drevesa h kolu je največkrat napačna ; največkrat vidimo drevo kar s kako trto ali beko (vrbo) prav priprosto privezano h kolu, tako da se deblo drgne ob kol. Povez mora biti tako narejena, da gre v podobi osmice (8) okoli debla in kola, a se križa med kolom in deblom. Pod povez na deblu in med deblo in kol deni tudi mahu, tako poveš in kol ne more drgniti debla.
Podoba 1. kaže pa slamno povez, ki se hitro da narediti in ne potrebuje nič mahu, ker je slama sama na sebi dovolj mehka. To povez je sadjarjem prijavil gospod vodja Grmske kmetijske šole R. Dolenc in jo tako le popisuje: Kakor podoba kaže, narejena je povez^
iz slame a, ki je ovita okoli debla ter pritrjena z beko (vrbo) b na kol. Za oko ta povez res ni posebno lepa, a je prav dobra in ima prednost, da je drevesna lubad varna vsake poškodbe. Razen tega se tako povezi zelo hitro dado narediti, ali pa z novimi nadomestiti ter skoraj nič ne stoje.
-----    130-----