RAZPRAVE 22 VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Majda Cencič, dr. Barbara Baloh, dr. Eda Birsa, dr. Nataša Dolenc Orbanić, dr. Barbara Horvat, dr. Tina Štemberger, dr. Tadeja Volmut | Projekt o spodbujanju učinkovitega učenja ... | str. 22 - 24 | PROJEKT O SPODBUJANJU UČINKOVITEGA UČENJA UČENCEV, DELAVNICA TER KONFERENCA NA TO TEMO ZA UČITELJE Dr. Majda Cencič, dr. Barbara Baloh, dr. Eda Birsa, dr. Nataša Dolenc Orbanić, dr. Barbara Horvat, dr. Tina Štemberger, dr. Tadeja Volmut, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem Project for Promoting Students’ Efficient Learning and a Teachers’ Workshop and Conference on the Topic PROJEKT ERASMUS+ »PEDAGOGIKA IN PRAKSA« Leta 2018 se je Univerza na Primorskem, Pedagoška fa- kulteta (UP PEF) vključila v izvajanje projekta Erasmus+ PedPack z naslovom Pedagogy & Practice (2018–2020 oz. 2021, zaradi covid-19), katerega klju čni namen je izboljšati kakovost izobraževanja bodo čih učiteljev in s prakso že podprtih učiteljev praktikov. K sodelovanju v omenjenemu projektu so poleg UP PEF pristopile še štiri tuje univerze, t. i. partnerji, iz Nem čije (Pädagogische Hochschule Karlsru- he), Portugalske (Lusofona University), Španije (CPFP Baja Aragon) in Velike Britanije (edEUcation). Vsak partner projekta je lahko izbiral med razli čnimi predloženimi temami, kot so vodenje razreda, razli čni modeli in strategije pou čevanja, vrednotenje dosežkov za nadaljnje učenje in spodbujanje učinkovitega u čenja. Na podlagi analize študijskih programov in prakse dela s študenti in pedagoškimi delavci iz prakse smo se na UP PEF odlo čili za zadnjo izpostavljeno temo, tj. spodbujanje učinkovitega u čenja. Zanjo smo prejeli gradivo (knjižico) z naslovom Developing effective learners, ki smo ga glede na naš uveljavljen pedagoški akademski in prakti čni prostor dopolnili in prevedli kot Spodbujanje u činkovitega učenja. Gradivo smo v študijskem letu 2019/2020 obravnavali s študenti 1. letnika dodiplomskega študijskega programa razredni pouk, v okviru predmeta didaktika in je v angle- škem in slovenskem jeziku prosto dostopno na spletni strani fakultete (https://www.pef.upr.si/raziskovanje/dru- gi_projekti/2020071513294210/). DELAVNICA ZA UČITELJE NA TEMO SPODBUJANJA UČINKOVITEGA UČENJA Za namene projekta smo na PEF UP 13. februarja 2020 organizirali in izvedli delavnico na temo spodbujanja u čin- kovitega u čenja. Vsebino je z vidika pedagogike predstavila Barbara Horvat, nato pa sta bili organizirani vzporedni delavnici, ki sta se vsebinsko usmerjali na medpredmetno povezovanje v osnovni šoli: prva je povezovala šport in naravoslovje in sta jo vodili Tadeja Volmut in Nataša Dolenc Orbani ć, druga pa je povezovala slovenš čino oz. materni jezik in umetnost, vodili sta jo Barbara Baloh in Eda Birsa. Delavnic se je udeležilo 44 u čiteljev, med njimi predvsem učiteljev, ki pou čujejo v prvem in drugem vzgoj- no-izobraževalnem obdobju. Ob zaključku dogodka smo opravili evalvacijo delavnice o spodbujanju u činkovitega u čenja in udeležence anketi- rali. Ugotovili smo, da so bili s temo zadovoljni; nasploh so pohvalili primere medpredmetnega povezovanja in izpostavljene didaktične igre. Tudi statisti čna primer- java odgovorov na nekaj postavk o tem, kako (oz. koliko) so (pre)poznali pomembnost nekaterih kategorij (npr. vzpostavljanje pozitivne klime za u čenje, spodbujanje dobrih medsebojnih odnosov, omogo čanje učencem upo- rabo njim primernih stilov u čenja, zagotavljanje možnosti, da se učenci samoocenijo, spodbujanje razli čnih strategij učenja in omogo čanje učinkovitega u čenja drug od dru- gega), je pokazala statisti čno pomembne razlike med po- znavanjem navedenih kategorij spodbujanja u činkovitega učenja pred izvedbo delavnice in po njej. Med odgovori udeleženih o tem, kaj bodo uporabili v praksi, sta npr.: ve č medpredmetnega povezovanja in pogostejše pou čevanje na prostem. Izpostavljamo pa tudi nekaj primerov izbranih odgovorov udeležencev o tem, zakaj so se udeležili delavnice o spod- bujanju učinkovitega u čenja, in sicer: - ker me zanimajo razli čni pristopi pri pouku in rada vi- dim, slišim kaj novega, - zaradi želje po stalnem strokovnem izpopolnjevanju, - dobiti sveže ideje, - ker me zanima medpredmetno povezovanje ipd. KONFERENCA O SPODBUJANJU UČINKOVITEGA UČENJA Organizacija in vsebina konference V okviru projekta smo na temo spodbujanja u činkovitega učenja u čencev 26. avgusta 2020 na PEF UP izvedli tudi nacionalno strokovno konferenco, ki smo jo zasnovali kot tržnico idej. Konec junija 2020 smo zaznali nepri čakovano velik odziv, ko so nam udeleženci posredovali prispevke na razpisano temo (v obliki povzetkov). Zaradi tolikšne- RAZPRAVE | 2021 | št. 1-2 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 23 ga števila zainteresiranih in avgusta na novo sporo čenih ukrepov glede združevanja ljudi na prostem in v zaprtih javnih prostorih smo morali narediti izbor povzetkov. Sprejeli smo jih lahko le 50, zato so bili nekateri od tis- tih, katerih prispevki so bili zavrnjeni, razo čarani. Novi ukrepi Nacionalnega inštituta za javno zdravje in število prijavljenih na konferenco so nam prepre čili ne le, da bi lahko konferenco izvedli v obliki tržnice idej, ampak tudi v obliki predstavitev referatov v predavalnici ali u čilnicah na fakulteti, v živo. Zato smo izvedli videokonferenco, na ka- teri so aktivni udeleženci predstavili prispevke predvsem v obliki referatov in drsnic. Bilo pa je tudi sedem posnetkov in pet razloženih plakatov. Pred konferenco smo v tiskani obliki in e-obliki izdali zbornik povzetkov z naslovom Spodbujanje u činkovitega učenja, ki je dostopen tudi na spletni strani PEF UP (http:// www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-002-8.pdf).  Naslovna stran zbornika povzetkov strokovne nacionalne konference Videokonferenco smo izvedli v treh e-u čilnicah; dve sta potekali vzporedno dopoldne, tretja pa popoldne. Prva e-u čilnica je bila vsebinsko usmerjena predvsem na naravoslovje in gibanje, povezovali pa sta jo Nataša Dolenc Orbanić in Tadeja Volmut. Vsi prispevki so bili izjemno dobro vsebinsko zasnovani; izpostavljamo pa nekaj pri- merov prakse. Janja Ba čko je predstavila svoj primer pouka v naravi, v katerega vklju čuje razli čne učne metode, zlasti didaktične igre. Sodelavke Središ ča za naravno učenje Sa- morog (Maja Mohorič Nagli č, Eva Šebjani č, Monika Marin- ko, Anja Kimovec in Helena Borštnar) so predstavile pouk v naravi, natan čneje v gozdu, pri čemer smo iz posnetka prepoznavali, kako se lahko gozd spremeni v u čilnico na prostem in kakšne prednosti ponuja u čencem za učenje. Izstopajoč je bil tudi primer Andreje Žinko glede u čenja plavanja, ki ga izvaja z u čenci nižjih razredov. Druga e-učilnica se je vsebinsko osredoto čala predvsem na materni jezik, učenje tujih jezikov, opismenjevanje in umetnost, vodili pa sta jo Barbara Baloh in Eda Birsa. Od vseh, sicer dobro predstavljenih, referatov tudi za to sek- cijo izpostavljamo nekaj primerov prakse. Lu čka Šraml je predstavila svoj proces individualiziranega in ustvarjalne- ga opismenjevanja, ki je tudi u činkovit, vanj pa vklju čuje »gospo Črko«, ki u čence uči pisati. Primer opismenjevanja je na temelju fonomimi čne metode, za katero opaža, da je primerna tudi za u čence s posebnimi potrebami, podala Marijana Kav čič, medtem ko je Jana Čemas predstavila primer spodbujanja učenja z igro vlog; kako lahko u čilnica postane ordinacija in u čenci motivirani igralci vlog. Primer bi lahko povezali tudi z dramatizacijo in prenesli na u čenje katerega koli tujega jezika, pa tudi pouka naravoslovja ali kakega drugega u čnega predmeta. Kot zanimiv primer spodbujanja učenja tujega jezika navajamo tudi predsta- vitev Katarine Bu čar, ki je pokazala, kako v u čenje angle- ščine vključiti pesem in gibanje, dramatizacijo, igrifikacijo, spletne aplikacije in kulturne elemente angleško govore čih narodov (npr. tradicionalne pesmi, pripravo tipi čnih jedi ipd.). Popoldanska e-u čilnica pod vodstvom Tine Štemberger in Barbare Horvat je bila usmerjena splošno na pedago- ško-didakti čno podro čje. Že na tem mestu sprejemamo predlog udeležencev iz evalvacije konference, da bi bilo učinkoviteje in za prisotne na konferenci primerneje, če bi to učilnico razdelili na dve podu čilnici, saj bi tako omogo- čili prehajanje udeleženim iz ene v drugo podu čilnico in bi konferenco prej zaklju čili. Kot so sporo čili udeleženci, so bili kljub »delu iz naslanja ča« predvsem zaradi preštevilnih vsebin ob koncu konference utrujeni. Zanimive primere formativnega spremljanja sta sicer predstavili Mateja To- mažič in Maruša Šegec, medtem ko sta raziskavo o u čenju na daljavo s strani študentov predstavili kolegici s Pedago- ške fakultete Univerze v Ljubljani, Romina Plešec Gaspari č in Milena Valen čič Zuljan. Podali sta rezultate odgovorov priložnostnega vzorca študentov, na kaj biti pozoren pri učenju iz posnetka in kaj spodbuja u čenje študentov pri tem. Ugotavljata, da so po mnenju študentov najbolj po- membne učne metode, razvidne na posnetku, in najmanj tehnični elementi posnetka. Ker je v tej sekciji prevladovala splošna tema formativnega spremljanja u čenja u čencev, ki je bila zajeta tudi v dopol- danskih prispevkih, smo na izhodiš ču prejetih podatkov iz prakse študentov in u čiteljev udeležence konference poprosile, da med potekom predstavitev referatov izpolnijo krajši vprašalnik o formativnem spremljanju u čenja učen- cev v povezavi s preverjanjem in ocenjevanjem. Zanimalo nas je, kako razumejo naštete pojme. Na vprašalnik je od- govorilo 45 udeležencev konference. Navedli so, da se jim zdi ustreznejši od pojma formativno spremljanje (38,0 %) pojem spremljanje (62,0 %). Domnevamo, da zato, ker je krajši. Anketiranci tudi menijo, da najbolj spodbuja u čenje u čencev spremljanje znanja in razvoja u čencev (71,0 %), da pa je v naši šoli oz. vzgojno-izobraževalnem sistemu najbolj poudarjeno ocenjevanje (62,0 % odgovorov). 24 % anketiranih bi v naši šolski praksi ukinilo ocenjevanje v 1. razredu in bi v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja pojem preverjanje znanja nadomestilo s pojmom spremljanje, ker menijo, da je v primerjavi s preverjanjem in ocenjevanjem spremljanje za u čence najbolj motivacij- sko ali koristno, saj, kot so navedli, u čenec »dobi uvid v svoj napredek«. Ena od anketiranih je tudi zapisala, da je oce- njevanje zelo obremenjujo če tako za u čence kot u čitelje, druga pa, da »starši prepogosto dajo poudarek le na ocene in ne na napredek u čencev, to pa pogosto otežuje delo u či- teljev, ker kvari odnos otrok do šolskega dela«. Tudi v tej sekciji so predstavitvam sledile pohvale, npr.: - »Same dobre ideje.« - »Zelo ustvarjalno. U čence je treba spodbujati k sponta- nosti, ki vpliva na prost pretok ustvarjalnosti.« Organizatorke konference smo ob koncu dogodka pripravi- le e-vprašalnik, namenjen evalvaciji konference. RAZPRAVE 24 VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Majda Cencič, dr. Barbara Baloh, dr. Eda Birsa, dr. Nataša Dolenc Orbanić, dr. Barbara Horvat, dr. Tina Štemberger, dr. Tadeja Volmut | Projekt o spodbujanju učinkovitega učenja ... | str. 22 - 24 | NEKATERE UGOTOVITVE O KONFERENCI Ve čina prispevkov je bila usmerjena v predstavitev konkret- nih individualnih praks spodbujanja u čenja učencev s strani u čiteljev in spoznali smo, da imajo u čitelji veliko razli čnih primerov praks, kako spodbujati u čenje pri učencih. Analiza predstavljenih primerov prakse dela pedagoških delavcev glede spodbujanja u činkovitega u čenja pri učencih je po- kazala, da učitelji zelo poudarjajo povezovanje, in to na različnih nivojih, npr. povezovanje med razli čnimi predmeti (medpredmetno povezovanje), vrstniki (medvrstniško po- vezovanje med učenci nižjih in višjih razredov), skupinami u čencev na šoli (sodelovalno učenje znotraj enega razreda), prostorov (notranji in zunanji), lahko gre tudi za povezova- nje med u čenjem, ki vklju čuje razli čne zmožnosti in sposob- nosti u čencev, npr. tudi učence z učnimi težavami. V okviru povezovanja z namenom spodbujanja u čenja pri u čencih so izpostavili tudi medgeneracijsko povezovanje, npr. med u čenci, starši in starimi starši. Kot je komentirala ena od udeleženk: »Medgeneracijsko druženje je vedno zelo dobro- došlo, stari starši zelo radi pridejo v šolo. Na stara leta se velikokrat po čutijo nekoristne, pozabljamo pa, da imajo ve- liko dobrih življenjskih izkušenj, ki jih lahko delijo z nami.« V zvezi z omenjenim medgeneracijskim povezovanjem je bil predstavljen tudi primer povezovanja med razli čnimi usta- novami, npr. med vrtcem in šolo, šolo in domom starejših občanov ter šolo in univerzo za tretje življenjsko obdobje. Med pedagoškimi delavci je bil kot eden od pomembnih dejavnikov spodbujanja učenja pri učencih prepoznan tudi prostor, natančneje, povezovanje notranjega u čnega pros- tora z zunanjim. Poudarek na pou čevanju v zunanjih pro- storih šole je bil zaradi epidemije koronavirusa toliko bolj izstopajoč, predstavljeni primeri u čenja na šolskem vrtu, igrišču, v bližnjem gozdu ipd. pa za vse udeležence toliko bolj ilustrativni in aktualni. V tem vsebinskem sklopu je bil predstavljen tudi primer prakse medokoljskega povezova- nja, natančneje, povezovanja u čencev iz vasi in mesta. V okvir povezovanja bi lahko vklju čili tudi predstavljene primere povezovanja tradicionalnega pouka s sodobno IKT – primer obrnjenega u čenja in poučevanja in upora- ba različnih računalniških programov, kot sta Kahoot in Padlet. Poleg vsega omenjenega iz- postavljamo še predstavitev različnih učnih metod s pou- darkom na razli čnih primerih didaktične igre, ki temeljijo na vklju čevanju razli čnih čutov, prilagajanju razli čnim stilom učenja in spodbujanju u čenja tudi pri u čencih s posebnimi potrebami, npr. na podlagi različnih vizualnih opor (Saša Šimnovec) ali sodelovalnega učenja (Sabina Krajnc Dular). Kon čna evalvacija konference na temelju e-vprašalnika je pokazala zadovoljstvo udele- ženk z videokonferenco. Na podlagi petstopenjske šte- vilčne ocenjevalne lestvice, z ocenami v razponu od 3 do 5, ni nobena od 66 udeleženk, ki so izpolnile vprašalnik, podala najnižjih ocen, 1 ali 2. Za kakovost predstavitev in možnost razprave na konferenci je povprečna ocena znašala 4,7; glede pomembnosti teme, informacij pred konferenco, organizacije ter izvedbe konfe- rence pa je bila povpre čna ocena 4,8. Udeleženke so lahko tudi komentirale ocene. Izpostavile so npr., da: - u čitelji potrebujejo priložnosti, ki so povezane z njiho- vim delom za izmenjavo izkušenj, - potrebujejo ideje kolegic in kolegov ter da so dobile ve- liko novih idej s prakse, - je v u čiteljskem poklicu najbolj pomembno sodelovanje in širjenje dobrih idej in praks ter da so prejele veliko idej, - je to tema, o kateri bi morali govoriti kontinuirano, da so takšne konference zelo dobrodošle in jih je premalo, saj učitelji tako dobijo nove, sveže ideje, pa tudi energijo za nadaljnje delo, zato bi morale take konference postati obvezna praksa ipd. So pa udeleženke konference tudi zapisale, da so pogrešale konferenco v živo, ker je v tem primeru boljše vzdušje in iz- kušnja bolj doživeta. Zapisale so, da so se veselile sre čanja v živo, saj bi se tako lahko temeljiteje pogovorile med seboj in si še bolj izmenjale izkušnje. Na drugi strani pa so tudi navedle, da je tudi videokonferenca omogo čila razpravo in komentarje, pisno diskusijo v klepetalnici (chatu), ki se zdi priročna zlasti za bolj zadržane, in da so same bile najbolj aktivne prav v chatu. Kot želje in pri čakovanja so izposta- vile, da si takih konferenc želijo tudi v prihodnje. Kot so zapisale, je tema u činkovitega u čenja u čencev cilj njihove- ga dela. Iz izpolnjenih vprašalnikov pa smo tudi izvedeli, da udeleženkam ustreza čas konference konec avgusta, saj tako pridobijo nove ideje pred za četkom šolskega leta. SKLEPNE MISLI Predstavitev projekta lahko sklenemo s komentarjem ene od udeleženk e-konference: »Vesela sem, da sem imela priložnost deliti izkušnje in nove ideje z vami in s svojimi kolegicami. Spoznala sem veliko novih in zanimivih me- tod in na činov dela, ki jih bom uporabila v praksi.« Spremembe v praksi so eden glavnih ciljev projekta, zato nam je žal, da se konference niso mogli udeležiti vsi zain- teresirani. Kljub temu želimo in upamo, da bodo objavljeni povzetki primerov prakse v knjižni in spletni obliki dosegli prakso in vplivali na njeno postopno spremembo v smeri poudarjanja procesa, to je u čenja učencev, in manj rezultatov u čenja ali ocenje- vanja. Ob besedni zvezi najboljši u čitelj se spomnim profesorice v srednji šoli, ki je pou čevala glasbo. Njen pristop do u čencev je bil topel in vedno pozitiven. Iz vsakega u čenca je znala »izkopati« njegovo mo čno podro čje. Sama prej glasbe nisem nikoli marala, ker nimam posluha. Ona pa nam je dokazala, da je glasba veliko ve č kot samo petje in igranje na inštrument. Vedno je bila nasmejana, sproš čena, dobrovoljna in odli čno pripravljena na pouk. Pripravljena je bila tudi poslušati naše želje in sledila je našim interesom. (študentka PEF UL, 19 let)