Projekt Ljubljana 2000
(nadaljevan)e s 1. stranl)
turni, bančni, univerzitetni in go-spodarski center Slovenije. Temu dajemo poseben poudarek, poleg tega projektiramo v »Ljubljani 2000«, da je Ljubljana kot center Slovenije tudi razvitejše mesto med najbolj razvitimi mesti v Ju-goslaviji. Ce hočemo obdržati tak status in te pogoje, ki so naravno dani ali ustvarjeni, potem mora-mo planirati ta razvoj tako, da bo-do doseženi vsi komparativni ka-zalci stanja in razvoja. Začeti bi morali razčiščevati najprej pro-storske, urbanistične ter struktu-ralne opredelitve.
Iz tega zornega kota bi se mora-li opredeliti, ali Ljubljana v letu 2000 v izhodišču planiranja zaje-ma pet ljubljanskih občin ali ved, kot na primer Grosuplje, Ka-mnik, Domžale, Vrhnika, kot enotni sistem do leta 2000. Z druž-benoekonomskega, pa tudj s pro-storskega vidika bi bilo nujno vključevati ta širši prostor.
Zastavlja se vprašanje, ali je Ljubljano treba načrtovati kom-pleksno? Izhajati je treba iz stanja in prednostnih nalog, da bi na-daljnji razvoj tekel nemoteno, kontinuirano, dogovorjeno in da bi bil končni cilj dosežen v kom-
6 / DOGOVORI
pleksnem razvoju. Nadalje je tre-ba upoštevati, da se mora Šlove-nija razvijati policentrično, torej je treba opredeliti tudi v Ljubljani in njeni okolici v srednjeročnem razvoju prostor in pogoje za kapi-talno intenzivnejše gospodarstvo ter posebnosti predlaganih panog na posameznih področjih. Preuči-ti je treba vprašanje, ali je za leto 2000 sprejemljiva taka usmeritev, ali je ta usmeritev dovolj preciz-na. Verjetno bo treba točneje opredeliti še gospodarske pano-ge, demografsko rast prebivalstva ter razširiti prostor, koder bodo nadaljnje gospodarske zmogljivo-sti.
Ciklični razvoj
Nadalje lahko ugotavljamo, da tako v srednjeročnih planih kot v projektu »Ljubljana 2000« zasle-dimo v analizah prekratke cikle razvoja glede na metode analiz. Verjetno bi morali v novem pro-jektu »Ljubljana 2000« v analizah izhajati iz osnov 10-letnega ciklič-nega razvoja, jih pretehtati in iz tega potegniti popravke za nadalj-nji razvoj v okviru realnih možno-sti. Naraščanje prebivalstva v Ljubljani je treba ponovno prou-
čiti. Ko bomo določili prostor se-danjih pet ali več občin, je nujno treba videti, ali je projekcija »Ljubljane 2000« na 430 tisoč pre-bivalcev še realna. Vse kaže, da ne. Če bo število v projektu prese-glo 500 tisoč prebivalcev, je treba z vidika zaposlovanja, infrastruk-turnih projektov, projektov druž-benih dejavnosti in z drugih vidi-kov napraviti nove osnove, sicer se bomo v nadaljnjem razvoju srečevali z mnogimi nevšečnost-mi. Sam policentrični razvoj Slo-venije narekuje tudi v Ljubljani glede na njen položaj posebne za-hteve. Ze danes Ljubljano prehi-tri priliv prebivalstva glede na po-goje in dogovore duši, zavira opti-malen kurz razvoja. Zato je treba sprejeti usmeritve že sedaj, pred-vsem v javni razpravi na področju izgradnje infrastrukturnih objek-tov. Ker je čas kratek, se je treba že sedaj odločiti, katere detajle moramo strokovno proučiti, kate-re morajo strokovno proučiti po-samezne ustanove in zato je treba že sedaj poskrbeti za projekte fi-nančnih sredstev. V obstoječem predlogu so premalo ali pa preveč ohlapno opredeljeni cilji razvoja. Tu ne mislim na nasprotujoče si razmerje števila prebivalcev z ra-zvojem in ekonomsko močjo go-
spodarstva, temveč za kvalitetne dejavnosti, kot so komunalna opremljenost, humanizacija bi-valnega in proizvodnega prosto-ra, razreševanje več sistemskih rešitev mesta z vodo, elektriko, plinom. Predvideti je treba ele-mente elementarnih nesreč, oz. vojne, proučiti rekreacijske povr-šine, sodobne prehrambene nava-de in možnosti na področju pre-hranjevanja in drugo.
Pri projektu bi morali pretehta-ti vsa ta poglavja posebej in se izreči glede posameznih vprašanj.
Koliko prebivalcev?
Demografski razvoj je posebna kategorija, ki je odvisna od tega, kakšen bo naravni prirastek pre-bivalstva, kako se bosta Slovenija in Jugoslavija razvijali policen-trično, za koliko se bo podaljšala življenjska doba ljudi in kot seve-da tudi od mehanskega prirastka, ki je pogojen z večjim ali manjšim družbenoekonomskim razvojem. Po prognozah dolgoročnega ra-zvoja smo predvideli prirastek 1,97% v obdobju do leta 1985, od 1985 do 2000 pa 1,47%. Realna ocena povprečja za zadnjih 6 let pa kaže prirastek skoraj 2%. Iz tega torej sledi, da bo rast števila prebivalstva višja, kot je bilo pr-votno začrtano, ker se tudi poča-sneje rešujejo nekatera vprašanja na področju nerazvitih podrodij v SRS in SFRJ. Gotovo bo treba
temeljito razpravljati o tem, ali bo Ljubljana leta 2000 imela 500 ti-soč prebivalcev. Pri tem je treba imeti pred očmi predvsem razvoj z vsemi infrastrukturnimi objek-ti, vodo, energijo, promet, komu-nalo, zveze in podobno.
S tem v zvezi se zastavlja tudi vprašanje prostora, razmestitev objektov, pa tudi dilema odpira-nja Ljubljane v širši prostor zara-di uresničevanja ciljev in potreb takega razvoja. Posebna kategori-ja je gospodarski razvoj in zapo-slovanje. Ocena dosedanjega sta-nja gospodarstva v prvem obdob-ju srednjeročnega plana kaže, da kljub pomembnim rezultatom v preteklem obdobju nismo dosegli planiranih vrednosti. Prihaja do tendenc stagnacije gospodarstva in nižje stopnje industrijske ravni in pa gospodarskih investicij, do nepravilne razporeditve nekate-rih panog in ekstenzivnega nači-na zaposlovanja. Neustrezna struktura kadrov pogojuje pred-vsem prepočasno večanje pro-duktivnosti, da ne govorimo o problemih združevanja sredstev in dela, povezovanja s slovenskim in jugoslovanskim gospodar-stvom, pa o prepočasni povezavi proizvodnje in trgovine v celovite gospodarske celote, ki bi se bile pripravljene vključevati v jugo-slovanski   gospodarski   prostor.
Ze sedaj je jasno, da Ijubljansko gospodarstvo premalo izkorišča svoje komparativne prednosti, kot je povezovanje z univerzo, ra-ziskovalnimi ustanovami, inženi-ring organizacijami ter trgovski-mi, prometnimi in drugimi orga-nizacijami, luko in pomorstvom in pa ne nazadnje pri izkoriščanju svojih kadrov potencirati pri usmeritvi na izvoz in še posebej na izvoz v neuvrščene in manj ra-zvite dežele.
Pomembne sestavine razvoja
Nadalje premalo izkoriščamo smisel prebivalstva Ljubljane za varčevanje in urejanje doma, ter okolja v tej zvezi, in seveda tudi sistem financiranja oziroma var-čevalnih vlog, ki bi jih lahko izko-riščali za gospodarske potenciale Ljubljane.
Še nadalje je treba razvijati smi-sel za tehnični razvoj in pa organi-zacijo prostega časa. V tej zvezi bomo morali še marsikaj storiti. Najvažnejše komponente razvoja je treba uskladiti in osredotočiti tako kot družbeni in osebni stan-dard. Povprečna rast industrij-skega proizvoda v zadnjih letih kaže na 6,3%, kar v bistvu ni tako malo. Napovedovali smo, da bo družbeni proizvod v srednjeroč-nem obdobju 1975-1985 zrasel na 7,9% v obdobju 1985-2000 pa za 6,2%. Povprečna nominalna stop-nja rasti družbenega proizvoda je
bila v letih 1975-1976 22%, nor-malna stopnja rasti pa skoraj 3%, poVprečna stopnja rasti realnega družbenega proizvoda v zadnjih treh letih srednjeročnega obdobja pa je 4,8%. Realna družbena pro-duktivnost v zadnjih treh letih je rastla le za stopnjo 0,6%, kar opo-zarja na važen vpliv prej omenje-nih dejavnikov.
V zadnjih letih srednjeročnega obdobja je družbeni proizvod tu-di strukturalno spreminjal svojo podobo, in sicer v prid industrije, ki zasega 33,3% in trgovina 28,4%. To nakazuje, da se je prestruktu-riranje nekaterih gospodarskih vej že pričelo in da jeindustrijska proizvodnja pričela rasti. Čeravno so ti podatki kratkotrajni, časov-no preozki, dajejo osnovo za mne-nje, da se modernizacija in pa in-vesticije za konstrukcije živahno nadaljujejo. Do leta 2000 je pre-dvidena, da bo industrija zasegla 36,1% družbenega proizvoda, tr-govina 36,2%, oziroma struktura zaposlenih v industriji 36%, v tr-govini pa 23,9%. Tudi o tej temati-ki bi bilo že na osnovi nekaterih dejstev treba predvideti nekatere spremembe.
Vprašanja gospodarstva
Kljub bistvenim spremembam v zadnjem obdobju pa se kljub temu pojavlja dilema o socialni stmkturi zaposlenih v Ljubljani. Vse prepočasi se razvija industri-ja v odnosu do drugih panog go-
spodarstva, čemur bo treba po-svetiti ob razpravi že posebno po-zornost. Predvsem bo treba go-spodarstvo navezovati in ga usmerjati v ožje specializacije in pa v mednarodno delitev dela. To je bistvo, za katero bo treba v vseh organizmih odločno ukrepa-ti, da bi hitreje prišlo do spre-memb.
Nadalje bi bilo v javni razpravi treba zavzeti točno stališče do usmeritve določenega gospodar-stva, tako z vidika specializacije, kakor tudi z vidika heterogenosti, ki je potrebna zaradi večjih rav-notežij v gospodarstvu.
Prilagajanje prepulzivnih go-spodarskih tokov na razvoj novih dejavnosti, vključevanja v notra-nja in zunanja tržišča - prav takš-na kombinacija gospodarske strukture zagotavlja v povprečju manjšo občutljivost gospodarske baze in, kot kaže, tudi celotnega gospodarstva zaradi občasnih ni-hanj na notranjih oziroma zuna-njih blagovnih trgih ter večjo sta-bilnost in usklajenost družbenega proizvoda na osebno, skupno, splošno in investicijsko porabo. Tako projekcijo bi morali vsebo-vati tudi orientacijski srednjeroč-ni plani in projekt »Ljubljana 2000«.
Poseben poudarek je treba dati že sedaj poznanim deficitarnim gospodarskim dejavnostim, kot so obrt, gostinstvo, turizem, in preskrba mesta z živili.
Razvoj kmetijstva je treba opredeliti določneje in to prostor-sko, programsko, proizvodno, z vidika varstva okolja in z rekrea-cijskega vidika. Ljubljano je tre-ba v kmetijskih površinah gledati širše - regijsko, ker bo izgradnja Ljubljane zasegla nujno še večji del obstoječih površin.
Imperativna zaščita kmetijskih zemljišč je nasploh problematič-na, saj vemo, da jo je na področju Barja in Dolomitov moč speljati, ni pa je možno speljati na Ljub-ljanskem polju in na področju Dolskega in Zaloga ter Sentvida.
Socialno-ekonomski razvoj
Poudarjanje osebnega standar-da v preteklosti je vodilo tudi v miselnost, da je družbeni stan-dard in z njim povezana družbena potrošnja stvar države, ki naj s proračuni t. j. z odtujeno davčno politiko zagotavlja reprodukcijo tega področja. To miselnost pa v zadnjih letih zelo odločno spremi-njamo z odmiranjem proračun-skega sistema in njegovim pro-gresivnim nadomeščanjem s svo-bodno menjavo dela prek samou-pravnih interesnih skupnosti, ki na osnovi sporazumevanja in do-govarjanja v združenem delu za-gotavljajo potrebe tega področja.
V nadaljnji politiki je treba nad-graditi gospodarski razvoj še z neobhodnim socialnim razvojem, ki pa bo vedno bolj zahteval dolo-
čitev novega razmerja med druž-benim in osebnim standardom in to na osnovi novih vrednosti!
Bodoči razvoj bo na osnovi do-seženega osebnega standarda za-hteval hitrejši razvoj družbenega standarda, ki bo moral biti uskla-jen z gospodarskim razvojem. Kajti, če gospodarskega razvoja ne bi usklajevali z razvojem druž-benih dejavnosti, bi to vodilo v nasprotje, ki bi se konec koncev odrazilo kot zaviralni faktor mož-nosti gospodarskega razvoja sa-mega. Zaradi tega odnosa in po-tencialnega protislovja je treba v celitveni politiki družbenega pro-izvoda zagotavljati zgoraj nakaza-no delitvene trende med osebno potrošnjo in skupno potrošnjo, ki mora biti dostopna vsem obča-nom kot splošna družbena do-brina.
To pa pomeni obenem odpira-nje novih dejavnosti, ki so še trž-nega značaja, kot dejavnosti splošno družbenega pomena. Skratka, dilema je jasna in bi jo lahko opredelili v naslednjem: katere dejavnosti poleg obstoje-čih je treba predvideti kot nove družbene dejavnosti.
Zaradi tega moramo v perspek-tivi skupno potrošnjo povečati hi-treje kot osebno potrošnjo, zato je treba korigirati v izhodiščih naka-zano premajhno udeležbo skupne