/  Pri širjenju verstev ni mogoèe prezreti os- novne razlike med lokalno in univerzalno re- ligijo, ker se slednja širi na raèun lokalne. Pr- votna ali spontana verovanja, denimo vero- vanja starih Slovanov ali današnjih afriških plemen, se nanašajo na prednike in krajevne duhove, ki jim je stvarnik prepustil upravlja- nje z doloèeno skupnostjo. Ta verovanja, po- vezana z doloèenim teritorijem in skupino, lahko oznaèimo za lokalna. Ko rodovno skup- nost zamenja dr`avna, se pojavijo verovanja, v katerih se pogled odlepi o prednikov in ozemlja in se usmeri v nebo k novim obzor- jem. Izoblikujejo se verovanja, ki - podobno kot dr`ava ali imperij - povezujejo ljudi on- stran njihovih krvnih in teritorialnih pripad- nosti. S širjenjem nove dru`beno-politiène tvorbe se širi tudi verovanje, ki daje njenim podanikom skupno religijsko obzorje. To ob- zorje je za razliko od lokalnih verovanj uni- verzalno: sprejme lahko slehernega èloveka. Univerzalna verovanja niso spontana, ampak jih je treba sprejeti, se k njim spreobrniti. Univerzalna verovanja presegajo sleherno dr- `avno obliko, v kateri so se pojavila ali so jo pomagala ustvariti, zato se širijo èez njene meje in jo pre`ivijo. To je mogoèe zato, ker nosilec teh verovanj ni rodovna skupnost, marveè nova, »umetna« skupnost, ki je raz- lièna od dru`beno-politiène organizacije, èe- prav je z njo v bolj ali manj tesni povezavi. Èe upoštevamo te antropološke danosti, potem ne bomo preseneèeni, ko odkrijemo, da so se vsa univerzalna verstva ustvarjala svoje civilizacijske svetove od hindujskega in bu- distiènega do konfucijanskega, od judovskega do kršèanskega in islamskega z meèem, be- sedo in rodnostjo. V tem ni islam nobena iz- jema, je pa vsemu temu dal svoj lastni odte- nek. Islam npr. ne pozna, za razliko od krš- èanstva, ki je naši civilizaciji dalo razlikovanje med verskim in svetnim, te delitve. »V isla- mu ne obstojajo dr`ave-nacije. Uma (islam- ska skupnost) je povezana prek dr`avnih meja, ker pripadnost dejansko ustvarja reli- gijska privr`enost. Zaradi tega se verska skup- nost in politièna povsem prekrivata. Obstoja samo ena oblast: bo`ja, in to predstavlja bo`ji prerok in njegovi nasledniki. Mohamed ali kalif ima politièno oblast zato, ker je verski vo- ditelj. V islamski dr`avi sta duhovno in èasno neloèljiva. Kalif, ki je namestnik in naslednik (dvojni pomen besede khalifa) preroka, nima zakonodajne oblasti, ki pripada Bogu. Kalif mora postaviti izvršno oblast in to v pomenu, da je zadol`ena za izvajanje bo`jih predpisov. Verniki mu morajo odreèi pokoršèino, èe vlada v nasprotju z bo`jim zakonom.«1 V okviru omenjenih antropoloških dano- sti se islam pri svojem širjenju ravna po svoji logiki skladno z mo`nostmi in prilo`nostmi danega okolja in zgodovinskega trenutka. V tej razpravi bomo sledili dvema vprašanjema: kako se islam širi (zgodovinsko in aktualno vprašanje) in kakšne uvide prinaša vednost o širjenju islama (analitièno-interpretativno vprašanje). &3      Islam ima za seboj skoraj štirinajst stoletij rasti. Ta rast je najprej ozemeljska, ki temelji 0'.!%  3  4 *#   # /  na vojaških osvajanjih, s katerimi se vzpostavi dar el islam - islamski dom, de`ele, v katerih prevladuje islam. Kamor ni stopila islamska vojska in osvojila de`ele za islam, tam je dar el harb - obmoèje vojne, ki še èaka na islam. Na tem maniheizmu gradijo danes funda- mentalisti in teroristi, zmerni muslimani pa poznajo še dar el suhl ali dar el ahd - podroèje sprave ali premirja, pa tudi dar el dava - po- droèje klicanja k islamu, misijonske de`ele. V zgodovini so bili takšna podroèja Kitajska, Indonezija, delno Rusija in èrna Afrika, da- nes pa Zahod, oziroma ves svet. Islam ne ra- ste le ozemeljsko, marveè tudi številèno. Èe je bila nekoè številèna rast sad širjenja, pa je danes rezultat visoke rodnosti v islamskem svetu. Dober primer tega v naši bli`ini je `e Kosovo, kjer je islamska albanska populacija z visoko rodnostjo preplavila nekoè veèinske pravoslavne Srbe. Tu bomo lahko potegnili le rdeèo nit gradnje dar el islama v zgodovini, zato naj opozorim, da je to zelo veèplastno in sila pestro dogajanje, ki ima svoje znaèil- nosti in posebnosti od de`ele do de`ele, od obdobja do obdobja. !!' Mohamed je bil preprièan, da so Judje in kristjani dobili isto razodetje kot on, a so ga skvarili, zato mu je Bog še enkrat razodel svo- jo voljo, tokrat za Arabce, ki bodo to razodet- je konèno ohranili v vsej njegovi èistosti. Raz- liène vidike širjenja islama najdemo `e v Mo- hamedovem delovanju. Do leta 628 se mora prerok zaradi oznanjevanja svoje religije boriti za pre`ivetje proti Kurajšem v Meki in Ju- dom v Medini. V tem èasu pridobi tako prve verske privr`ence kakor vojaške zaveznike. Ko zavlada v Medini in dobi pod svojo kontrolo trgovske poti, preide leta 628 v napad, zav- zame Meko in zavlada nad delom Arabije. Od arabskih mnogobo`cev zahteva prestop v is- lam, arabskim kristjanom in Judom pusti nji- hovo vero, vendar jih podredi muslimanom, katerim morajo plaèevati poseben davek. Prva islamska skupnost, uma, ohrani predislamsko arabsko plemensko ureditev, vendar glavna dru`bena vez ni veè sorodstvo, ampak islam. Ker so muslimani Arabci preprièani, da je ra- zodetje bo`je volje v arabšèini dano prav njim, ne èutijo potrebe, da bi ga širili med Nearabci. Svojima predhodnikoma v razodet- ju »islama«, Judom in kristjanom, `elijo le pokazati tako na njihova stranpota kot na vzvišenost in resniènost »islama«, ki je nazad- nje ponovno dan Arabcem. Kako naj bi sto- rili to bolj ustrezno kakor z vojaško in poli- tièno nadvlado? Na takšnih idejnih osnovah se je islam ši- ril z vojaško premoèjo in politièno nadvlado kar nekaj stoletij. V tem smislu je treba reèi, da je islamski univerzalizem v svojem zaèet- nem obdobju presegel in nadgradil samo arabsko plemensko ureditev in ji dal dr`avne, oz. imperialne strukture, ni pa šel èez okvire arabskosti (pa še to samo politeistiène, saj je arabske kristjane kot manjvredne podanike toleriral do danes).2 Po Prerokovi smrti (632) so se hotela ne- katera plemena vrniti k staremu mnogoboš- tvu in plemenski samostojnosti, a jih je Mo- hamedov naslednik Abu Bakr premagal in razširil islamsko gospostvo na vso Arabijo. Abubakrjevo delo, ki je bilo osvajalna vojna in širjenje islama hkrati, je postalo zgled za bolj širokopotezne podvige proti bizantinske- mu in perzijskemu sasanidskemu cesarstvu. Arabske islamske èete so v dvanajstih letih (633-645) zavzele Mezopotamijo, Palestino, Sirijo in Egipt, zaustavile so jih le naravne ovi- re: gore in pušèava. Teh bliskovitih osvajanj ni mogoèe razlo- `iti samo z goreènostjo novih vernikov, ampak je arabske beduine spodbujala tudi misel na plen. Res pa je, da se je iz zmage v zmago in z veèanjem izplena utrjevalo preprièanje, kako zmagujejo prav zaradi svoje vere in so v zma- gah videli potrditev njene resniènosti. Vse to      /  pa je njihovo vero še krepilo in jih pod`igalo k nadaljnjim vojaškim pohodom. Po drugi strani pa nasprotniki, Bizantinci in Perzijci, sploh niso opazili arabske nevarnosti in so se izèrpavali v medsebojnih vojnah, njihovi po- daniki pa so bili vse bolj nezadovoljni zaradi stalne ogro`enosti, te`av in visokih dajatev. V Siriji in Egiptu je nezadovoljstvo proti nad- vladi Bizanca še dodatno spodbujalo Herakli- jevo preganjanje krivoverskih monofizitov in jakobitov, ki so Arabce sprejeli kot osvobodi- telje. V Perziji pa so se bili nasledstveni boji, zatirana plemena na ju`ni meji pa so potegnila z Arabci in ti so jo brez te`av zasedli. Arabski muslimani so morali osvojena ozemlja upravljati, a za to ni napotkov v Ko- ranu, zato so se zgledovali po Mohamedu, ki je premagance ali pomoril ali jim nalo`il vi- soke davke. Osvajalci so na novih ozemljih v glavnem pustili obstojeèe strukture, le pri- lagodili so jih islamu. V nastajajoèem islam- skem imperiju so se muslimani, tedaj še Stenski opa`, prva pol. 15. st., Egipt Mamluk, pisan marmornati mozaik, 114.9 cm x 58.4 cm, Metropolitanski muzej umetnosti, New York.  # /  samo Arabci, dojemali kot Alahova elita in zato kot gospodarji nad osvojenimi ljudstvi, rajo. Pustili so jim njihovo vero in verske vo- ditelje, ker so bili ali kristjani ali Judi, »ljuds- tva knjige« torej, de facto pa so tako obravna- vali tudi perzijske zoroastre, ki imajo sveto knjigo Avesta.3 Prvi arabski val islama se je ustavil po dva- najstih letih (645), v mladem arabskem islam- skem cesarstvu pa se je zaèel boj za oblast. Leta 661 so zavladali Umajadi, ki so spro`ili drugi val arabskega širjenja islama. Osvajali so v tri smeri: proti Mali Aziji in Carigradu, proti Srednji Aziji in Indiji, proti severni Afriki in Španiji. Tudi tokrat je bil islam od- loèilen pri spodbujanju osvajalnih vojn tako, da so spopade z Bizancem prikazovali kot d`ihad, kalife pa kot širitelje vere. Pod Uma- jadi so muslimani kar trikrat oblegali Cari- grad (668-718), osvojili Afganistan (700), nato na severu Srednjo Azijo, kjer so trèili na turš- ka ljudstva, na jugu pa Balušistan (710) in Sind (Pakistan) vse do Inda. Severna Afrika je prišla v roke Umajadov do leta 708, maja 711 pa je Tarik ibn Zijad stopil na iberijska tla in zasedel Kordobo in Toledo. Pet let ka- sneje so bili muslimani `e gospodarji skoraj vsega iberijskega polotoka. Na osvojenih ozemljih se je vse veè poda- nikov spreobraèalo k islamu zaradi visokih dav- kov, ki so jih morali plaèevati »neverniki«. Ker so bile mno`ice novih, nearabskih, muslima- nov (mavali = varovanci, klienti kakšnega arab- skega plemena) diskriminirane, so se upirale. Kalif Omar II. (717-720) jim je naklonil nekaj pravic, da so se razlikovali od dimijev, kristja- nov in Judov, ki jim je pravice še odvzel, davke pa povišal. Ker Umajadom (661-750) kljub temu ni uspelo reformirati ogromnega impe- rija, so jih leta 750 zrušili Abasisidi, ki so ma- vali izenaèili z Arabci. Kalifata niso razširili oze- meljsko, vojskovali so se le na mejah z Bizan- cem in s Turki, prestolnico so prenesli iz Da- maska v Bagdad (762) v osrèje imperija, ki se je raztezal od Atlantika do Inda in Kitjaske, od Evroazije do Tihega oceana. To je »zlata doba« islama: trg, gospodarstvo, industrija, fi- nance teèejo v vse smeri, morda celo do Skan- dinavije, kjer so našli abasidske kovance. Mu- slimani niso imeli nobenega tekmeca od 8. do 12. stoletja: arabšèina je jezik imperija, arabski kristjani prevajajo grške tekste v arabšèino; iz Bagdada prek Sicilije, ju`ne Italije in Španije prihaja znanje v »kršèanski svet«. Kljub mogoènosti imperija se je njegova enotnost krhala od 9. stoletja dalje, ker so se emirati, ki so sicer priznavali duhovno oblast bagdadskega kalifa, borili za samostojnost. Od 11. stoletja dalje je arabski vpliv v islam- skem svetu vse bolj slabel. Dolgoroèna spre- memba, pomembna za širjenje islama, se je zgodila na abasidskem vzhodu, ko so v Iranu zavladali turški Seld`uki in dobili leta 1055 pod svoj vpliv bagdadskega kalifa. V Afriki so Arabce ogro`ali Berberi, v Španiji pa se je zaèel zaton kordobskega kalifata. Arabska pre- moè se je obdr`ala le še v Egiptu, drugod pa so vzeli vajeti v roke mavali, nearabski mu- slimani. »Šele Mongoli, veè stoletij zagrizeni sovra`niki islama, so zadali najhujše udarce temu sijajnemu talilnemu kotlu kultur in ga leta 1258, ko je D`ingiskanov vnuk Hulagu zravnal Bagdad z zemljo in usmrtil zadnjega vladajoèega Abasida, tudi unièili.«4 Abasidska dinastija je svetovni islam vodila z vzponi in padci kar pet stoletij (750-1258). ! ! Po stoletjih bolj ali manj neuspešnega obrambnega odpora do osvajalnega islama prei- dejo zahodni kristjani v protinapad z rekonk- visto v Evropi in s kri`arskimi pohodi zunaj nje. Naj omenim, da kri`arskih vojn »ni mo- goèe razlagati kot verskih vojn. Noben teolog, noben kanonist ni nikdar kategorièno trdil, da je glavni namen kri`arske vojne spreobrnitev nevernikov ali da je legitimno unièiti nevernika kot takega.«5 A prav ti pohodi spodbudijo mu-      /  slimane k ponovnemu širjenju njihove vere od 11. do 14. stoletja. Tokrat to ni spektakularno osvajanje novih ozemelj, kakor sta bila arabska vala. Toda to ni edina znaèilnost tega tretjega vala islama. Velika sprememba je v tem, da vo- dilno vlogo pri širjenju prevzamejo Nearabci (mavali), v glavnem nomadi: Turki in Mongoli na vzhodu, Berberi na zahodu. Vsi so suniti, veèinska, pravoverna veja islama, ki navznoter zatira sekte, predvsem šiite. Turki se širijo po severni Indiji do Delhija in Srednji Aziji proti Aralskemu jezeru. Sel- d`uki pre`enejo Bizantince iz Anatolije in us- tanovijo dr`avo, ki bo izhodišèe novih islam- skih osvajanj. Muslimani so tokrat prviè v sti- ku z latinskimi kristjani, ki jih na vzhod pri- peljejo kri`arski pohodi, ki so, gledano v kontekstu, del gospodarskega in kulturnega zbli`evanja med Evropo in islamom. Tedaj so se namreè med obema svetovoma razcveteli tesni odnosi, »ki so omogoèili gospodarski, finanèni, tehnološki, znanstveni in intelek- tualni razvoj v XIII. stoletju, enem najbolj cvetoèih in prosvetljenih stoletij celotne zgo- dovine evropskega Sredozemlja«.6 Na Iber- skem polotoku kristjani poèasi osvajajo izgub- ljena ozemlja. Èeprav se nekateri spotikajo nad rekonkvisto in kri`arskimi pohodi, pa Evropejci še zdaleè niso najbolj ogro`ali is- lama v 13. in 14. stoletju. Usodna nevarnost za islam prihaja od Mongolov, ki v drugi polovici 13. stoletja po- rušijo Bagdad, ukinejo kalifat in zavladajo v vzhodni Anatoliji, Iraku in Iranu. Njihov pri- me` popusti v 15. stoletju, potem ko so tudi sami zamenjali svoje lokalno verovanje (ša- manstvo) za univerzalno: ali budizem ali is- lam. Toda Mongoli še ne odidejo z odra zgo- dovine, ker je Babur, zaèetnik mogulske di- nastije, ustanovil v Indiji tristoletni imperij (1526-1858). Mogulska oblast vsiljuje islam s politiènimi in ekonomskimi sredstvi, musli- mane pa tudi uva`a. Kljub temu se islam pri- me predvsem med srednjim slojem, medtem ko ni uspešen ne med barahmani, ne med ne- dotakljivimi, èeravno bi kdo mislil, da bo prav slednje pritegnil njegov egalitarizem.7 Mogulski imperij, odprt za trgovino, postane izhodišèe za širjenje islama proti Maleziji in Indoneziji, kjer ga širijo v glavnem Indijci. Na teh podroèjih ni ostalo veliko sledi o is- lamizaciji zaradi tropske klime. Kralji obalnih kraljestev so se spreobraèali, da bi v svoja pri- stanišèa pritegnili islamske ladje in trgovce, podaniki so sledili kralju. Pomembne so po- roke islamskih trgovcev s hèerami lokalne ari- stokracije, pa tudi delovanje sufijev, nekak- šnih islamskih »menihov«.8 Islam bi se na Srednjem vzhodu te`ko opomogel od udarcev, ki so mu jih zadali Mongoli, èe se ne bi sredi 14. stoletja pojavili Otomani in ga ponesli v srce Evrope. Never- nikom hoèejo pokazati, koliko bolj je islam vzvišen nad kršèanstvom. Nikakor niso divjaki, kot jih prikazuje nasprotna stran, ampak os- vajajo zelo organizirano in naèrtno. »Turki niso dejansko nikoli udarili tjavdan. Njihova okrutnost ni bila prav nikakršen zverinski izliv, temveè jasna in preraèunana zastraševalna tak- tika. … namen napadov nikoli niso bili plenje- nje ali pokoli, ampak preverjanje politiènih predpostavk ali taktièno-strateških naèrtov. To je bilo zastraševanje in izèrpavanje Serenissime (Benetk) in hkrati izkorišèanje rivalstva med kristjani.«9 Na osvojenih podroèjih pustijo naj- prej vse, kot je bilo, da bi jih podjarmljena ljudstva la`je sprejela. To jim uspeva tudi za- radi dobrih vojakov. Te novaèijo najprej med Turki, ki jih vodi duh verskega osvajanja, gha- zi, kasneje pa med deèki na Balkanu, ki jih is- lamizirajo in napravijo za janièarje (jeni èeri - nova èeta). Èe odmislimo, da so v otomanskem imperiju nemuslimani zapostavljeni zaradi vere in da oblasti preganjajo muslimanske sekte, potem lahko reèemo, da ni ne preganjanja, ne nasilnega spreobraèanja, ampak toleranca. Po- goje seveda je, da nemuslimani spoštujejo is- lamsko nadvlado, plaèujejo davke in ne ovirajo  # /  vojaškega nabora. Ko v 20. stoletju otomanski islamski plimi sledi oseka, ostane na Balkanu nezanemarljivo število muslimanov, ki se po zaslugi Jugoslavije razširijo tudi v Slovenijo. !!*   Z novim vekom se Evropa poda na oceane in zaène osvajati svet. Kolonijam sledijo im- periji, ki rušijo islamske imperije in dr`ave. Angle`i unièijo mogulski imperij v Indiji in zasedejo strateške trgovske toèke: Afganistan, Egipt, pol Afrike, Nizozemci zagospodarijo v Indoneziji, Francozi v severni Afriki in polovici èrne … Otomanski imperij umira, islamski kon- zervativci in janièarji zavraèajo reforme, vendar ga evropske velesile ne zrušijo, ker se bojijo druga druge in vpliva ene od njih, Rusije ali Avstrije, na tem podroèju. Proti politièni in gospodarski nadvladi Evropejcev se po malem dvigajo nacionalna gibanja, politièno prenovo pa spremlja še intelektualna in verska. Arabci vse bolj enaèijo narodnost in islam, ki ju ogro- `ajo ali turški muslimani od znotraj ali Evro- pejci od zunaj. Tu je nekaj nastavkov za sovraš- tvo do Zahoda, ki ga bodo islamisti razpihovali zadnja desetletja in z njim opravièevali svoj kr- vavi ples. Po drugi svetovni vojni se islamske de`ele otresejo kolonialnega jarma, kar razla- gajo kot zmago islama nad kršèanstvom. Arab- ske de`ele dru`i nekaj èasa boj proti Izraelu, potem pa se vse bolj razhajajo. Ker ne neod- visnost ne modernizacija po zahodnem vzoru ne prineseta napredka muslimanskim mno`i- cam, išèejo, še zlasti v arabskem svetu, rešitev v islamu, oz. v tisti razlagi, ki jo skupaj s hra- no delijo islamski skrajne`i. Sadova pojedina, ca. 1520–22; safavidsko obdobje, barve, èrnilo, srebro in zlato na papirju, pripisano Tabrizu, Iran, hrani Metropolitanski muzej, New York.      /  Povsod kjer so muslimani, poteka danes med njimi hud boj med fundamentalisti in modernisti. Prvi prisegajo na mit o Mohame- dovi skupnosti v Medini, h kateri se je treba vrniti in se dr`ijo - tako mislijo - èrke Korana in šarije (islamske zakonodaje). Po njihovem mora islam regulirati vse vidike `ivljenja od najbolj intimnega do dr`avnega in medna- rodnega. Modernisti, nasprotno, mislijo, da je treba tudi v islam uvesti razlikovanje med islamom kot verovanjem in javnimi zadevami. Islam je stvar proste izbire in se ga ljudje dr- `ijo, kakor hoèejo sami, javne zadeve pa se urejajo dogovorno skozi demokratiène pro- cese, ne pa po diktatu Korana ali njegovih razlagalcev. Fundamentalistièni islam širi in financira Savdova Arabija v obliki svojega va- habizma. Tega sreèate danes povsod: med Hui - kitajskimi muslimani, v Rusiji in Evro- pi, vkljuèno s Slovenijo. Muslimani so prišli v Zahodno Evropo iz nekdanjih kolonij. Nekaj jih je prišlo ob neodvisnosti njihovih dr`av, še veè pa kasneje s trebuhom za kruhom. Ob gospodarski krizi v zaèetku sedemdesetih let so se evropske meje zaèele zapirati, zato so se tuji delavci od- loèili, da ostanejo v Evropi in pripeljejo sem svoje dru`ine iz svojih starih domovin. Za- hodna Evropa se zaèenja sooèati z islamskim vprašanjem in to vprašanje še zdaleè ni rešeno, ampak, nasprotno, postaja vse te`je. Tu tega vprašanje ne moremo naèeti, se pa danes z njim sreèujemo tudi v Sloveniji in je pomem- bno, da ne ponovimo napak, ki so jih na Za- hodu storili pred desetletjem ali dvema in se- daj bridko ob`alujejo svojo »liberalno« lah- komiselnost. Kakor koli `e, islam je danes po- vsod na Zahodu, sem je prišel s naseljevanjem muslimanov, ne z meèem ali preprièljivostjo. Kako bo naprej, ne ve nihèe, a nemiri, ki jih je v zelo strpni Nizozemski jeseni 2004 spro`il neèloveški umor re`iserja Thea van Gogha, ker ni bil všeè muslimanom, ne napovedujejo niè dobrega. 5# +   Veèina Evropejcev ima obèutek, da se is- lam nezadr`no širi. Še pred štirimi desetletji v Evropi ni bilo muslimanov, ali pa tako malo, da niso bili opazni, danes je drugaèe. Islam vnaša v naše civilizacijsko okolje druge vrednote, drugaèen odnos do dr`ave in dru- gaèno pojmovanje èlovekovih pravic ter zah- teva ponoven premislek o teh in številnih dru- gih kulturnih, duhovnih in dru`benih vpra- šanjih. F. Cardini sklene delo Evropa in islam: zgodovina nekega nesporazuma, z mislijo: »Is- lamski ‘tretji val’ je torej razširil meje Dar al Islama, vendar se mora sooèati z Evropo, ki je sama v obdobju koèljivega prevrednotenja same sebe, moèna, a gospodarsko in dru`be- no nehomogena, še neodloèena v politiènih izbirah, negotova glede kulturne identitete. ‘Islam bo to, kar bodo iz njega naredili mu- slimani,’ je izjavil Egipèan Fuad Zaharija. Toda tudi Evropa bo tisto, kar bodo iz nje znali narediti Evropejci. In to je Evropa, v ka- teri iz dneva v dan narašèa število dr`avljanov ali imigrantov, ki `ivijo po postavi Preroka.«10 Kakšne uvide je torej mogoèe izlušèiti iz zgo- dovine sreèevanja islama z drugimi, ki bi utegnili prispevati k bolj zadovoljivemu sre- èanju z njim danes? !!122 Za èasa Mohameda in arabske prevlade se je islam je širil z meèem, se pravi z osvajanji in politièno nadvlado. Cilj teh osvajanj ni bilo spreobrnjenje podjarmljenih ljudstev, toliko bolj, ker niso bili »malikovalci«, t. j. mnogo- bo`ci (razen Berberov in nomadskih Turkov v Srednji Aziji), ampak »ljudstva knjige«. V zvezi s tem je treba opozoriti na olajševalno okolišèino pri spreobraèanju v islam. V veè- jem delu kalifata »sta namreè stoletno kršèan- sko, judovsko in zoroastrsko oznanjevanje in organizacija skupnosti pripravljala pot bolj gladkemu prehodu v islam. V tem pogledu  # /  je dejstvo, da je Mohamed deloval šest stoletij za Jezusom, omogoèilo islamu, da se je la`e širil kot latinsko kršèanstvo. Monoteisti knji- ge so morali zato prepotovati veliko krajšo raz- daljo na moralnem, verskem in organizacij- skem podroèju, da bi spreobrnili k islamu, kakor evropski èastilci Votana, Tora, Jupitra, Epone, Merkurja in mno`ico drugih bogov, saj èašèenje teh bogov ni nikoli ustvarilo pri- merljivega knji`nega izroèila.«11 »Ljudstvom knjige«, svojim predhodnikom, je islam hotel samo pokazati, koliko boljši od njih je in edi- ni resnièen. To jim je mogel pokazati le tako, da jim je pustil njihovo vero, on pa jih je pod- jarmil in krepko obdavèil. Bolj kot z misijons- tvom v kršèanskem pomenu imamo tu opra- viti z nekakšnim verskim razkazovanjem, ekshibicionizmom. V tem duhu uvajajo otroke na dveh zasebnih dunajskih šolah v is- lam, kakor je moè razbrati iz uèbenika, ki ga je izdala Savdova Arabija: »Kristjani in judje so malikovalci, najslabše vrste bitja, ki bodo konèala v peklu. Edina prava religija je islam, druge vere ne veljajo. Bojujte se proti never- nikom, ki `ivijo v vašem sosedstvu. Naj ob- èutijo vašo ostrino!«12 Druga znaèilnost arabskega obdobja pa je, recimo temu, nacionalna univerzalnost, ker je islam arabska vera, vera za arabske mnogo- bo`ce. Omenili smo ̀ e neenakopraven polo`aj nearabskih muslimanov, mavali, z arabskimi. Mavali med drugim niso imeli pravice do pri- hodkov iz plena od osvajanj, ki jih je delila finanèna uprava, divan, arabskim muslima- nom. Arabskost je ohranila svoj pomen vse do danes med islamskimi ljudstvi v Srednji Aziji (Kazahstan, Turkmenistan, Uzbekistan, Tad`ikistan, Kirgizistan). Arabska plemena so tam plenila od leta 640 naprej, obenem pa so razvila svoj klientelizem med domaèini, ki so se spreobrnili (mavali). Zanimivo je to, da so si ta ljudstva ustvarila mitske izvore, po ka- terem naj bi bili njihovi predniki predislam- ski Arabci iz Jemena. S tem so se hoteli »izogniti priznanju, da so sprejeli islam pod vojaškim pritiskom ‘drugega islamskega vala’ arabskih zavojevalcev. Prvotni islamski nauk je namreè zahteval, da moraš biti rojen Ara- bec, da bi postal musliman. (…) Nek kazaški rodovnik povezuje npr. Kazake, ki so postali muslimani v 15. in 16. stoletju, z jemenskim kraljem Abu Karibom.«13 Danes se ponekod to zlitje nacionalnega in islama ka`e v zah- tevah muslimanov, da bi imeli pravice nacio- nalne manjšine. Status narodnosti so dobili muslimani v Bosni, imajo ga kitajski musli- mani kitajskega rodu Hui, nekateri bi ga radi uveljavljali v Evropi. Doslej to ni vodilo dru- gam kot v komunitarizem in destabilizacijo širše dru`be in dr`ave. ! !*$ Verjetno ni nakljuèje, da ima vahabitska Savdska Arabija v zastavi meè, nad njim pa izpisano izpoved vere: »Ni drugega boga ka- kor Bog, Mohamed pa je njegov Poslanec.« Z meèem se je islam razširil v prvih stoletjih obstoja, s silo in na raèun osnovnih èloveko- vih pravic ga danes vzdr`uje in utrjuje kakšna polovica od 57-ih dr`av èlanic Organizacije islamske konference. Vojni besednjak upo- rabljajo tudi številna gibanja, ki se èutijo po- slana širiti islam, za kar najdejo dovolj opore tako v Koranu kot v zgodovini. 14 Pomembno vlogo pri širjeno islama v zgo- dovini ima politika in to oèitno v èasu islam- ske nadvlade, kot smo videli, bolj prikrito v kolonialnem obdobju. Kolonialne oblasti so se namreè opirale na domaèe islamske vodi- telje in s tem okrepile njihovo moè. Islam je bil tudi edina alternativa kolonialni ideologiji. Zgodovinar Bulliet vidi v tem enega od vzro- kov, da se je islam od 15. do 20. stoletja bolj uspešno širil po Aziji kot kršèanstvo, ki je imelo - ali se je vsaj zdelo, da ima - podporo kolonialnih sil.15 K širjenju islama prispevajo svoje dru`beno- kulturni dejavniki. Islam je nastal ob prehodu      /  iz plemenske ureditve v dr`avno imperialno. Zato more biti bolj blizu plemenskim skupno- stim Afrike in Azije, ki ta prehod do`ivljajo pod vplivom kolonializma, kršèanstvo, ki ga sprem- lja, pa ima kot mestna religija premalo posluha za plemensko stvarnost. Nenazadnje se islam kljub svoji univerzalnosti vse do danes opira na plemensko ureditev, kar je oèitno še zlasti ta hip v iraški vojni ali v ureditvi dr`av na Arab- skem polotoku.16 Islamska etika - predvsem spolna (mnogo`enstvo ipd.), nadrejena vloga moškega in podrejena `enske, su`enjstvo, pre- vlada skupinskih interesov nad posamezniko- vimi ipd. - je bolj sprejemljiva za plemensko mi- selnost, ki se mora od lokalnega obrniti k uni- verzalnemu, kot kršèanstvo s svojim poudarja- njem edinstvenosti slehernega èloveka. !!0/3$ Toda to so le zunanji dejavniki za širjenje islama, ki ne upoštevajo vrednosti islama kot takšnega in njegovega mo`nega vpliva za èlo- veka. Muslimani pripisujejo naglo širjenje svo- je vere razumljivosti njenih dogem, uresniè- ljivosti njenih predpisov in praviènosti njenih zakonov. Islam dojemajo tudi kot zdravilo za vsa moderna stranpota, ki odtujujejo èloveka sebi in drugim: potrošništvo in materializem, individualizem in nasilje ipd. Enes Kariæ, dekan Islamske teološke fakul- tete v Sarajevu, predstavi Koran kot knjigo za vse: »’Koran je govoreèe vesoljstvo, vesoljs- tvo je molèeèi Koran.’ To vodilo pomeni predvsem, da bo to, kar je na straneh Korana, na straneh sveta do sodnega dne. Resnièno, Ljubimca, 1629-30. 1039; Safavidsko obdobje, Riza ‘Abbasi, Iran, tempera in zlato na papirju; 18.1 x 11.9 cm, Metroplolitanski muzej, New York.  # /  èe pomislimo na to, kar bi mogli tu zasilno imenovati ‘religijski zemljepis’ na straneh sve- ta v 7. stoletju po Kr., ko je koranska luè iz veènosti prispela v zgodovinski svet, bomo povsem jasno videli, kako koranske strani po- gosto nagovarjajo takratno (in današnje) re- ligijsko razlièno èloveštvo: jude, kristjane, èa- stilce naravnih prvin, ognja, sonca, maliko- valce … Na straneh Korana smo prièe velike- mu religijskemu zboru, vesoljnemu in glo- balnemu dru`enju, ne pa razkropitvi. Mojzes in Jezus nista ‘tuja’ stranem Korana, ampak sta nasprotno tudi ona dva ‘islamski pojav’. Enako velja za Noeta, Adama, Abrahama itd. Nekateri muslimani celo berejo Abrahamovo ime kot Brahman, da bi pribli`ali islamski nazor hinduizmu. (…) Toda ob prebiranju Korana moramo dobiti moèan vtis o brezmej- nem pomenu - za zgodovino èloveštva od 7. stoletja do danes - tega, da koranske strani ne govorijo o ‘muslimanskem Bogu’. (…) Èe bi rekli, da je Bog izkljuèno ‘muslimanski’, bi zagrešili širk, malikovanje, kar je najveèji greh v islamu, ker bi enaèili ali omejili abso- lutnost Absolutnega na nekaj, kar On, Ab- solutni, ni. (…) Islam moèno razširja v èloveš- tvu sporoèilo, da je Bog Bog vseh, kar pome- ni, da smo vsi `e a priori enaki pred Bogom. To dejstvo je bistvenega pomena za ves islam- sko navdihnjen naèrt globalizacije v preteklo- sti in je tudi zelo pomembno za sedanji glo- balizacijski naèrt, ki ni zakoreninjen v nobeni veri. Toda ta zadnji globalizacijski naèrt mora raèunati z vsemi verstvi, tudi islamom.«17 !!425 6 Kariæevo videnje Korana in islama je `e uglašeno na razmišljanja zahodnega èloveka in mu poskuša pribli`ati islam v njegovem je- ziku za njegove potrebe. Dejstvo, da to dela s tehtnim premislekom, ki nagovori misleèe- ga in razgledanega Zahodnjaka, prièuje o no- vem naèinu podajanja islama, ki ne more ra- èunati na niè drugega kot na tehtno besedo in preprièljivo prièevanje. V tem ubira sodob- no širjenje islama podobna pota kakor krš- èanstvo. Kot `e reèeno, so islam v dar el harb, v svetu vojne, zunaj islamskih dr`av širili trgov- ci, pa tudi kakšne muslimanske bratovšèine. »Dognati, kako so široka prostranstva èrne Afrike in tisoèe indonezijskih otokov pridobili za islam pobo`nost in moralna moè zapored- nih valov mistikov, je res prava zgodovina. Ta zgodovina epskih razse`nosti še èaka, da jo bo kdo povedal. To bo verjetno storil kak- šen genialni pisatelj.«18 Toda doslej je bila takšna misijonska dejavnost delo posamezni- kov in ni bila organizirana kot v kršèanstvu. K tej dejavnosti Koran ne spodbuja, kot je razvidno iz nekaterih stihov: »Vi imejte svojo religijo, jaz pa svojo« (109,6). »Ti ne boš vo- dil, kogar ti hoèeš, ampak Bog vodi, kogar on hoèe« (28,56). Vendar pa pozna Koran tudi pojem dava, »povabilo k islamu«, ki ga danes vse bolj razlagajo v smislu misijonske obvez- nosti. »Povabi na Pot svojega Gospodarja z modrostjo in poštenim oznanjevanjem ter raz- pravljaj z njimi na najboljši naèin. Resnièno tvoj Gospodar ve najbolje, kdo se je oddaljil od njegove Poti, in mu je najbolj jasno glede tistih, ki jih vodi« (16,125). »Kdo je boljši v govoru kakor tisti, ki vabi k Bogu in dela pra- ve reèi ter pravi: ‘Jaz sem musliman.’« (41,33). Èe so muslimani doslej prepušèali širjenje islama bolj bo`ji previdnosti, pa se v zadnjih desetletjih vse bolj zavedajo, da morajo tudi sami »vabiti k islamu« in širiti sporoèilo. Za nekatere pomeni to reislamizacijo muslima- nov, t. j. da bi se dr`ali šarije, islamske zako- nodaje, za nekatere pa spreobraèanje nemu- slimanov. Misijonstvo tudi ni veè prepušèeno samo navdušenju posameznikov, ampak je vse veè misijonskih ustanov (savdska Islamska sve- tovna zveza, Indonezijski urad za islamski mi- sijon, idr.), na kairski Al-Azrah imajo oddelek za islamsko misiologijo, v Kartumu je bil leta 1981 1. svetovni kongres islamske dave … Z mi-      /  sijonsko dejavnostjo se ukvarja celo Organi- zacija islamske konference (OIK),19 ki jo se- stavlja 57 dr`av. Ob branju njenih dokumen- tov nastane vtis, da je podobna Svetemu se- de`u. Vendar je bistvena razlika! Medtem ko Sveti sede` zastopa Cerkev, pa so OIK dr`ave s prete`no muslimanskimi, a tudi še kako drugaèe verujoèimi dr`avljani. Tako slednji prek »svoje« dr`ave podpirajo širjenje islama, marsikje celo zatiranje nemuslimanov.20 $$$ Vsak peti èlovek na svetu je musliman, zato je še kako pomembno, kakšen islam bo prevladal. Iz zgodovine je jasno, da je bil is- lam na obrobju vedno bolj odprt in sprejem- ljiv za druge in pozitivne spremembe kot is- lam v centru. Obrobje danes predstavljajo med drugim islamska diaspora, moderna gi- banja v islamskem svetu in visoko šolstvo. Iz diaspore prihajajo nove pobude in gibanja za posodobitev islama. Tudi v samem islam- skem svetu so gibanja za èlovekove pravice, demokracijo in pravno dr`avo. Izobra`evanje, še zlasti visoko, je pomemben dejavnik pri us- posabljanju za `ivljenje v globalnem svetu, kar je opazno tako v Turèiji kot Indoneziji. Ko gleda zgodovinar Bulliet na islam iz raz- nih obrobnih situacij, zapiše: »Glede na to, kar so muslimani ustvarili iz svojega verskega izroèila v štirinajstih stoletjih, ne dvomim, da bodo našli potrebne rešitve. Zanesljivo prièakujem, da bomo v naslednjih dvajset do trideset let videli verske voditelje s strpno in miroljubno miselnostjo, po vzoru Gandija, Martina Luthra Kinga in Nelsona Mandele, ki bodo v spoštovanju in ljudski podpori da- leè presegli današnje zagovornike d`ihada, ne- strpnosti in verskega samodrštva.«21 1. J. Rollet, Religion et politique. Le Christianisme, l’Islam, la Démocratie, Grasset, Pariz, 2001, 48. 2. To vprašanje bi zaslu`ilo posebno obdelavo toliko bolj, ker se je odnos do arabski kristjanov v arabskih islamskih de`elah korenito spremenil po neodvisnosti, za katero so se zaèeli boriti in jo v glavnem izborili prav arabski kristjani. Danes so ti kristjani na tem, da izginejo v svoji dvatisoè letni domovini zaradi zatiranja in prisiljenega izseljevanja na Zahod, v glavnem v ZDA. 3. Prim. R. W. Bulliet, The Case for Islamo-Christian Civilization, Columbia University Press, New York, 2004, 18. 4. Y. Thoraval, Islam. Mali leksikon, MK, Ljubljana, 1998, 10. 5. F. Cardini, Evropa in islam. Zgodovina nekega nesporazuma, /*cf., Ljubljana, 2003, 95; prim. 132. 6. F. Cardini, n. d., 106. 7. Prim. A. Mohammad-Arif, Au(x) pays de Rama et d’Alah: l’Islam dans le sous-continent indien, v: A. Feillard, L’islam en Asie, du Caucase à la Chine, La documentation française, Pariz, 91-94. 8. Prim. A. Feillard, L’islam en Asie du Sud-Est: les legs religieux de la course aux épices, v: A. Feillard, n. d., 145-206. 9. F. Cardini, n. d., 186. 10. F. Cardini, n. d., 280. 11. R. W. Bulliet, n. d., 19. 12. M. Grah, Hujskaški uèbenik, Delo, 19. 11. 2004. 13. S. A. Dudoignon, Islam d’Europe? Islam d’Asie? En Eurasie centrale. (Russie, Caucase, Asie centrale), v: A. Feillars, n. d., 34-35. 14. Prim. B. Lewis, The Crisis of Islam: Holy War and Unholy Terror, Modern, Lib Edition, New York, 2003; G. J.-H. Jansen, Militant Islam, Pan Books, London, 1979; D. Pipes, Militant Islam Reaches America, W. W. Norton & Company, 2003. R. Wright, Sacred Rage: The Wrath of Militant Islam, Touchstone, New York, 2001. 15. Prim. R. W. Bulliet, n. d., 40-42. 16. D. Hosham, Tribus et pouvoirs en terre d’islam, Armand Colin, Pariz, 2004. D. Hosham, Tribus et pouvoirs terre islam export, Armand Colin, Pariz, 2004 17. E. Kariæ, Essays on our European Never-never Land, Oko, Sarajevo, 2004, 39-41. 18. J.-H. Jansen, n. d. 44. 19. Prim. M. El-Sayed Selim, Globalization, Multi- lateralism and the Islamic World, v: http:// www.islamonline.net/english/Contemporary/ 2003/01/Article01.shtml (22. april 2003). Skladno z ustanovno listino OIK (8. èlen) lahko postane njena èlanica dr`ava, ki se ima za islamsko. Kako si kakšna dr`ava zaslu`i ta naziv, ni doloèeno. Od evropskih dr`av je èlanica te Konference Albanija, Bosna in Hercegovina pa opazovalka. Prim. http://www.oic-oci.org/ (22. april 2003). 20. Prim. J.-M. Billioud, Histoire des chrétiens d’Orient, L’Harmattan, Pariz, 1995. 21. R. W. Bulliet, n. d., 161.