7a zadovoljevanje veČine skupnostnih potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih. Ciril A. Žebot FOR A. F REESLOVENIA Novejši družbeni ln politični razvo) v Jugo slavlji se giblje v smeri naraščujočega pri tiska za uveljavljenje izvirne suverenosti re publik. Pritisk v tej smeri je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospo darskega Izkoriščanja in zapostavljanja po sebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvo) narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljavljanje. Ciril A. žebot letnik XXIV. — VOLUME XXIV. December 1973 Published monthly by: Sloven ian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. Številka 12. _ Number 12. IN BESEDA JE MESO POSTALA . . . Človeštvo je pričakovalo Od-rešenika. Tavalo je v temi zmot in greha. Preroki so ga žc zdavnaj napovedali. "Glej, Devica bo spočela in rodila Sina" (Iz. 7, 14). Tudi kraj so napovedali :"In ti Betlehem, zemlja Judova, nikakor nisi najmanjši med knežjimi mesti Judovimi; zakaj iz tebe bo izšel vojvoda, ki naj vlada ljudstvo Israela" .... Pa so judje napačno razumeli preroka in so pričakoveli prihod mogočnega svetnega vladarja, kateri . jih bo rešil rimskega jarma. Prišel je! Zasvetil sc jc svetli dan. Prišel je v vsej skromnosti. Sin Marije in tesarja Jožefa. Nc za pričakujočo Mater, ne za njenega Sina ni bilo prostora v prenočišču. Bila sta prerevna. V pastirski votlini je moral biti rojen Sin božji, kralj vesoljštva. Cc bi anel božji na oznanit njegovega rojstva pastirjem, kdo-bi vedel za ta zgodovinski dogodek? S svojim prihodom na svet, v revnem pastirskem hlevu, je Sin božji posvetil uboštvo. Prišel je, da oznani evangelij ubogim. Ni hodil po knezih dovorih, hodil je po svoji domovini kot enak med enakimi. Ni prišel, da bi se mu streglo, ampak prišel je, da bi stregel drugim. Postal je naš božji Brat pripravljen vsakemu pomagati. Oznanjal je božji nauk, kakšnega ni do takrat oznanjal noben modrijan. "Ljubite se med seboj, vsi ste otroci istega nebeškega Očeta". Pred Bogom smo vsi enaki brez ozira na raso, barvo, narodnost, brez ozira na to, koliko ima kdo pod palcem . . . "Ljubite tudi tiste, ki vas preganjajo" . . . Popolnoma nova zapoved, prav nič v skladu z naukom tiste dobe: "Zob za zob, oko za oko" . . . Kateri cerkveni praznik zajame bolj človekova čustva, vso njegovo notranjost in zunanjost kakor prav Božič? Rojstvo Bo-ga-Clovcka. Jaslice z nebogljenim Deteton pritegnejo otroka in starca. Večkrat sem videl, kako je stara ženica ali pa starček pridrsal pred jaslice in strmel v tega nebogljenčka v jaslicah, povitega v preproste plcni-cc. V živi veri je videl v njem Odrešcnika sveta. Z raskavo roko je šel preko obraza, se zamislil in svetla solza se je zables-tela v očer in zdrknila po razo-ranem licu... O sveta noč, blažena noč, kako čudovito vpliva na človeka, ki šc ni popolnoma propadel. Ko bomo letos spet praznovali sveti Božič in bodo naše misli poromale v stari kraj ter se bo-nio spominih nekdanjih lepih dni, svobodnih dni, ko smo v mrzli zimski noči hiteli k pol-nočnici ter so zvonovi tako čudovito peli v temno noč, včasih oblačno, včasih zvezdnato, ne pozabimo vključiti v našo molitev tudi naših dragih doma, onih, ki so kot delavna moč tujcem raztepeni po tujem svetu. Pa prosimo božje Dete, naj se vandar že izpolni nad našo trpečo Slovenijo angeljsko voščilo: "In mir ljudem na zemlji". Molimo za slovensko Cerkev doma, za njene pastirje, škofe in duhovnike, da bodo lahko v miru in svobodni vodili božje ljudstvo k Kristusu. Odrešeniku sveta, kateri je na prvo sveto noč prišel na zemljo kot majhno dete oznanjat predvsem revnim in trpečim mir božji in božjo ljubezen. Slovenci, kjer koli že smo in kar koli smo, strnimo naše prošnje pred jaslicami božjega Otroka, našega dobrega Brata, za rešitev naše drage domovine izpod krvavo rdeče komunistične zvezde Naj zašije kmalu božja zvezda miru, bratstva in kršanske ljubezni. — M.G. božji obisk Božič — praznik edinstvenega obiska, obiska iz večnosti! Od pradavnine je človeški rod hrepenel po tem obisku, izvoljeni narod ga je v teku časov bolj in bolj natančno ter konkretno napovedoval. -In od betlehemske noči sem je nam vir luči, veselja in miru. Bog je namreč svoj obisk namenil vsem ljudem, ko se je dotaknil človekove tragike in nebogljenosti, smrti in življenja, skratka človeške najgloblje problematike. Božič je tako iskren in pristen praznik, da bi bil o božiču vsakdo rad kristjan. Ljudje postanejo dobri kot morda nikoli med letom: poklanjajo si darove, celo revnih in bolnih se spomnijo, za voščila jim ne zmanjka besed ne papirja, obiskujejo se, cerkve so premajhne, vse prepeva ali vsaj rado posluša božično pesem ... Ta praznik povezuje in ustvarja iz ljudi družino. Božična resnica se nam približa s sijajem lepote in dobrote. Ako bi tudi druge krščanske resnice prodrle tako med ljudi, ako bi resnice občutili kot vrednote, bi ne sejali med seboj krivice in zlo, marveč bi se zemlja napolnila s sadovi pravičnosti. Božje razodetje ni samo resnica, temveč tudi vrednota in človeško srce je ustvarjeno za vrednote in jih je vedno lačno in žejno. Božič nas torej vodi k drugim božjim vrednotam. Božič je začetna sreča in magnet, ki hoče pritegniti , človeka do polnosti sreče v Bogu. "Razo- dela sc je dobrotljivost in Iju-domilost našega Boga." Sv. Pavel Titu) Neusahljiva svetloba je pregnala temo, "zakaj Bog Oče nas je otel iz oblasti teme in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina." (sv. Pavel Ko-lošanom) Ta obisk je preusmeril tek sveta, ne v njegovih fizičnih ali matematičnih zakonitostih, temveč v temeljih duha in srca. Božje Dete je razprostrlo svojo mrežo čez ves svet. Vanjo se lovijo ali vsaj zaletavajo vsi •— hote ali nehote — verni in neverni. "Neverni nagonsko slutijo v Kristusu neko svetlo pravilo, ki ji mora biti človeštvo hvaležno, da se je kdaj pojavila na tem strpinčenem planetu. Vernemu pa je Kristus ves njegov smisel in vsa njegova usoda." (L. Rebula) Božična noč — mreža božje ljubezni! "Ni je osebnosti, ki bi ji lahko bolj zaupal kot je Jezus Kristus. On mi je tolažba in upanje v vsakem trenutku živ- j Ijenja." (L. Trenker) Mladina daje srca velikemu Ribiču: "Tvoje rojstvo je naša' rešitev. Ti, Odrešenik brez oddi-j ha!" (M. Paternoster) In zavzeta srca umetnikov, ko njih beseda izpoveduje: "O Bog ti si Luč, ki v božični noči prihaja med nas. Ti si Upanja vir, ki nam lajša trpljenje. O Bog, ti si, ki daješ novo Življenje, ko se nam steka čas." (D. Konc) AVSTRALSKI KOLEDAR ZA LETO 1974. Koledar 1974. Avstralsko društvo Triglav je izdalo bogato ilustriran Koledar 1974 (urednik Jože Čuješ). Poleg koledarskega dela, ki ima tudi prostora za kratke zapiske, prinaša pozdrave avstralskega ministra za vselje-vanjc A. Grasbyja in predsednika zveznega sveta za vseljevanje senatorja T. Mulvihilla (v ang-lešgini). Med poročili o ustanovitvi Triglava je omenjeno, da je bila ustanovitev "več ali manj izsiljena z dogodki v takratnem (Edinem) slovenskem društvu v Sydneyu, predvsem pa z dogodki na občnem zboru istega — 28. marca 1971, ko se je pokazalo da so se v organizacijo vrinili ljudje, ki bi hoteli deliti slovenstvo med politično, "desničarsko" usmerjeno emigracijo in "levičarsko" domovino (str. 13). Program društva jc označen na str. 16: "Smo Slovenci, živeči v Avstraliji, ki nam je postala nova domovina. Ohrani [i želimo vse, kar nas veže na narod doma in imeti z njim čimtesnejše zveze. Naša narodnost je NESPREMENLJIVA, avstralsko državljanstvo pa nam narekuje spoštovanje do domovine, v kateri delamo in živimo ter vzgajamo svoje otroke. Biti hočemo "most" med starim in novim ter delati za boljše medsebojno razumevanje Slovencev in Avstralcev tu in v s^ari domovini. Pri nas je dobro došel vsak, ki zna pustiti "PRED PRAGOM" vse, kar bi nas lahko delilo ter vstopi z vsem, kar nas druži v kleno slovensko enoto v Sydneyu". Med poročili sta tudi dve mladoporočencev, ki so se udeležili slovenske ohceti v Ljubljani (Slovenca Ivan Develjak in Dušica Bečuš ter Avstralca Suc in Kim Lyle). Omenjen je tudi obisk ljubljanskega pomožnega žkofa dr. S. Leniča. Večino ilustracij je povzetih iz Rodne grude, ki jc oskrbela tudi naslovno stran. V znamenju "mostu" je tudi skupno novoletno voščilo Triglavskih organizacij v Sydneyu, slovenskega kluba Planica v Wollongongu in Slovenske izseljenske matice v Ljubljani. .__. „ Nov zakon o dedovanju kmetij in kmetijskih zemljišč Pred kratkim je bil na področju republike Slovenije sprejet nov zakon o dedovanju. Namen zakona je zlasti: 1) omejiti prehod kmetijskih zemljišč v last onih, ki zemlje sami ne obdelujejo, 2) omogočiti prevzem kmetij pod pogoji, ki dediča nc bodo obremenili in 3) preprečiti drobljenje določenih kmetij kot gospodaskih enot. Zakon je tudi sprejel načelo o nedeljivosti kmetij, t. j. da kmetij ni mogoče deliti niti po smrti lastinika (dedovanje) niti za časa njegovega življenja (pogodbeno). Praviloma torej sme kmetijo prevzeti le en dedič. Izjeme so dovoljene samo v primeru, če na podlagi oporoke kmetijo podedujeta zakonca, ali pa čc so dediči otroci, ki so kmetje in imajo vsak svojo kmetijo. Kadar pa ni zakonitih dedičev kmetov, ima kmetsijska zemljiška skupnost pravico poiskati prevzemnika kmetije. Cc ga v enem letu ne najde, preide kmetija v družbeno last. Dediči morejo dedovali po splošno veljavnih predpisih le tedaj, če sc kmetijska zemljška skupnost kmetiji odreče. Poslopja, neobdelovana zemlja ki ni pomembna za kmetjisko proizvodnjo, i kmetijski stroji, o-rodje in živina nc morejo poslati družbena lastnina in vse to preide na dediče po veljavnih civilnih predpisih. V primeru, da dedič, ki je kmetijo prevzel; te ne obdeluje ali pa jo hoče celo prodati, imajo ostali dediči pravico zahtevati svoje dedne deleže. Dr. TROFENVK REŠUJE SLOVENSKE KULTURNE SPOMENIKE VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO želita uredništvo in uprava I "Slovenska Država" Trubarjeva "Cerkovna ordni-nga", ki je leta 1564 izšla v nemškem univerzitetnem mestu Tuebingu, je po mnenju strokovnjakov poleg Dalmatinove Biblije najpomembnejše delo slovenske reformacije. Literarni zgodovinar France Kidrič jc to znamenito delo opisal in bibliografsko opredelil tik po prvi svetovni vojni, pri čemer je uporabljal do taktrat edini znani izved Trubarjevega originala iz Dresdenske knjinice na Nemškem. Slovenci se niti v tistih, niti v poznejših letih nismo potrudili, da bi si oskrbeli vsaj fotokopije te dragocene knjige. Dresden-ski original je med vojno končal pod razvalinami in nevarnost je bila, da bomo za vedno oropani enega najuvažnejših dokumentov, svoje zgodnje književnosti. To nevarnost je morda najglo-bje občutil dr. Rudolf Trofenik, slovenski izvedenec in založnik v Muenchenu, ki jc leta 1966 skupaj z dr. Berčičem izvedel zajetno anketo številnih tujih kjižnic, kjer je upal najti izvode najstarejših slovenskih knjig, skupaj s Trubarjevo "Cerkovno ordni-ngo" Kot priča po Trofeniku is-dana bibliografija slovenskih reformacijskih tiskov (1969), je bila anketa zelo uspešna. Vkljub velikemu prizadevanju obeh raziskovalcev pa jima takrat ni uspelo najti drag' cene Trubarjeve "Cerkovne ordninge , ki so jo v' Trubarjevih časih smatrali kot upor zoper zakonito državno oblast in jo kmalu po izdaji zaplenili. Šele leta 1971 je nemški raziskovalec reformacije Christoph Weissmann iz Tuebma povsem po naključju našel v. Vatikanski knjižnici, ki leta 1966 na dr. Tro-fenikovo anketo ni odgovorila, izvod Trubarjeve "Ordninge". VVcissmann jc na svoje odkritje takoj opozoril splošno znanega pospeševalca slovenske kulture v Evropi dr. Trolenika in slednji je poskrbel za faksmilirani ponatis te staroslavne in tako važne slovenske knjige. Pred dnevi je po prijaznosti dr. Trofenika prišel izvod Trubarjeve "Cerkovne ordninge" tudi na naslov Slovenskega instituta-Slovenian Research Centra v Ameriki, tako da nam jc mogoče to pomembno delo registrirati tudi v slovenskem ameriškem tisku. Ker je bila "Cerkovna ordni-nga" kmalu po svojem izidu leta 1564 zaplenjena in uničena, je danes znan poleg med vojno uničenega dresdenskega original e-dino še originalni izvod v Valti-kanski knjižnici, na katerega se opira sedanji dr. Trofenikov ponatis. S tem ponatisom je dr. Trofneki daroval slovenskemu narodu in zainteresiranim, neslovenskim strokovnjakom enega najbolj dragocenih tekstov 16. stoletja, istočasno pa nam je v številnih izvodih po univerzitetnih, javnih in zasebnih knjižnicah ohranil za dobočnost nadvse pomembni slovenski kulturni spomenik. Uvod v Trubarjevo delo je v slovenščini in nemščini napisal dr. Trofenik sam, zaključno poglavje pa je prispeval njegov sodelavec VVeissmann. Po besedah dr. Trofenika je "Cerkovna ordninga" po vsebini in zasnovi najbolj zanimivo delo slovenske reformacije, saj bi lahko postala, kakor je po pravici jovdaril Mirko Rupel, vodnica k upravno samostojnih deželah, ki so živeli razcepljeni po raznih prvi lastni cerkveni red protesta-... V svojem bistvu je cerkveno-pravni spis, prvi tiskani slovenski pravni spomenik, ki ureja osnovna vprašanja cerkvene organizacije, bogoslužja in šolstva, krščevanja, poroke in ) ogreba V njem se slovenščina prvič javno uveljavlja kot cerkveni in znanstveni jezik." Zgodovinar Weissmann pa pravi: "Trubarjev slovenski cerkveni red, ki je hkrati tudi prvi lastni cerkveni red protestantov v avstrijskih dednih deželah, ni pomemben samo kot slovenska inkunabula v avstrijskih dednih deželah, ni pomemben samo kot slovenska inkunabula v zgodovini knjige in tiskarstva, temveč je predvsem nadvse važen dokument cerkvene in kulturne zgodovine slovenskega ljudstva." Ta dragoceni dokument je rešil za bodoča stoletja dr. Trofenik s svojimi zvestimi sodelavci. Kot se bravci naših "Kulturnih drobtinic" gotovo šc spominjajo, je dr. Trofenik podobno ponatisnil že dolgo vrsto dragocenih najstarejših slovennskih tekstov, od Brižinskih spomenikov, Dalmatinove Biblije in prve slovnice slovenskega jezika (Bohoričeve "Arcticae horulae" iz leta 1584) pa tja do bibliofilske izdaje Valvasorjeve Topografije Kranjske iz leta 1679. Poleg ponatisov se vrstijo tudi številne tehtne razprave vodilnih slovenskih in tujih slovenistov, ki so bili voljni in zmožni zagrabiti za to prepotre-bno delo. (Človeku je samo žal, da se nekateri slovenskoarmeri-ški profesorji vkljub vabilom skozi zadnji dve desetletji niso nikdar hoteli pridružiti tej ali kakšni drugi obstoječi slovenski ustanovi, kjer je bilo vedno dela preveč, a delavoev premalo.) Dr. Trofenik, ki je vsa leta igral in še igra osrednjo vlogo pri tako važni narodni nalogi, bi gotovo zaslužil poleg naše hvaležnosti in vsestranske podpore tudi eno najvišjih slovenskih kulturnih nagrad. Pa je ravno obratno! Ko so drugi pozabili nanj, je on mislil na druge in ustaovil Trubarjevo plaketo kot nagrado "za posebne zasluge pri širjenju slovenske kulture v svetu". V imenu svoje založbe je prvo plaketo v navzočnosti slovenkih in tujih dostojanstvenikov podelil Trubarjevemu dalje-mu nasledniku, protestanstkemu župniku Walterju Doettlingu, ko so letos poleti na Trubarjevi cesti v tuebingskem predmestju De-rendingeu svečano odpirali Trubarjev dom ,za katerega se je skozi več let Doettling tako vztrajno boril. Mi pa poklanjamo reševalcu slovenske kulture v Evropi dr. Trofeniku in skupaj z njim najplodenejšemu slovenskemu zemejskemu prevajalcu in predsedniku Slovenske kulturne ustanove EURAM dr. Nandetu Ko-ledniku in vsem slovenskim kulturnim ustvarjalcem in pospeševalcem, ki niso prespali ali predremali niti enega samega leta, ampak so posvetili vsako prosto minuto delu za rast in večji ugled slovenske kulture, dar svoje globoke in trajne hvaležnosti. Zavedamo se, da bo na koncu koncev najlepše plačilo za ves njihov trud in prestane tegobe zavest, da njihovo življenje ni bilo prazno in bodo ostaliza njimi bogoti sadovi, ki bodo še poznim slovenskim rodovom v čast, navdih in ponos, vsemu svetu pa v opomin, da mu je tudi slovenski narod poklanjal bogate darove. Edi Gobec Rumunske zadruge so bile gost 2. mladinske konference, ki jo je organizirala Mednarodna zadružna zveza (ICA. Tema zborovanja je bila: "Možnosti za mladino v zadružnem givanju". Udeležilo se ga je 63 oseb iz 19 držav. mmmmmmmmmmmmimmmkmmdMmmi« • ■ ' ■ : v 'Stolp miru" na parlamentskem griču v Ottawi „ •.„ Cleveland 12. nov. 1973 Uredništvu "SLOVENSKA DRŽAVA" Prilagam ček $5.00 za tiskovni sklad .......... Dopisi so mi všeč, če so res izrazito slovenski, oz. da želijo S'ovenm d- .- jrtrn'.- - amostojna d -žcva. p.s . «1 "Naj Vam betlehemska zvezda prinese sporočilo obljube in upanja, naj vam razsvetli božično sezono in naj prinese Vam in Vaši družini naše najprisrčnejše želje za blagoslovljen in vesel božič ter polnost miru v uspešnem novem letu". -a -a s* -a ^ 3* S* 3* S* * S* 10 S* 3* S* •a -a vt # S* 3* JS 3* S* STEPHEN B. ROMAN Chairman of the Board DENISON MINEŠ LIMITED TORONTO, CANADA A Cnristmas to tU jfterrp SLOVENSKIM KOROŠCEM V OPOMIN "Smer v Slovensko Državo", ki izhaja v Argentini je v svoji 48. številki letos, 31. okt. objavila naslednji zanimiv članek, ki ga v vednost čitateljev ponatiskujemo v celoti. Smer je bilo prvo glasilo, ki je že pred meseci opozorilo na nevarno pot, na katero so krenili koroški Slovenci, ko so osnovali za občinske volitve tkzv. skupno listo neopredeljeno po ideološki, pa nič manj po narodni plati ali po gospodarski skupnosti. Skoraj smo zapisali preveč: neopredeljeno? Ne, prav to niso bile skupne liste, temveč so bile vse jasno usmerjene na levo, na rdeče. Izključitev dr. Inzka iz Narodnega sveta pred kratkim je to smer podčrtala v kričečih barvah. Proklamacija na vse Slovence v svetu h graditvi slovenskega kulturnega doma v Celovcu ima drug nedvoumen pomen in namen: uničiti vpliv Mohorjeve na Koroškem. Zato je prav in čas, da tisti, k smo po nesrečni usodi danes prišli v privilegiran položaj, da lahko na polna usta vpijemo svoje svobodno prepričanje in mnenje, ta privilgiran položaj tudi svobodno prepričanje ir, mnenje, ta privilgiran položaj tudi vzamemo kot resno dolžnost in da vsem Slovencem po svetu prikažemo, kaj se godi za kulisami nenarodne potilike na Ko roškem in da posebej tudi slovenske Korošce opozorimo na nevarnost, ki je menda sami ne izprevidijo ali pa — videti nočejo. PRED PRVO VOJNO Za uvod je potrebno-nekaj pogleda nazaj v bližnjo preteklost. Do leta 1918 je bila usoda Koroške enaka kot drugih slovenskih porajin, Kranjske, Štajerske, Goriške in Trsta. Koroška je imela prednost, ker je bila sedež Družbe sv. Mohorja, tedaj še enotne in nad vse pomembne kulturne ustanove za vse Slovence; tudi je bila politično dovolj prebujena, da so Slovenci stalno izvojili svojega poslanca ali dva za dunajski parlament in vsaj J ali več za koroški deželni zbor. Kranjska je imela prednost j pred Koroško šele po 1. 1908, ko i sta deželna vlada in deželni zbor bila v slovenskih rokah. Toda doba 10 let — med njimi 4 vojna leta — ni bila zadostna, da bi Slovenci vzgojili svojo politično elito, ki bi bila na višini v politični tehniki in taktiki in še manj seveda, da bi ustvarili močne gospodarske temelje, ki bi bili najbolj potrebno zaledje politikom. Vse te pomanjkljivosti so bile vzrok, da Slovenci v Avstriji, kljub temu, da sposobni posamezniki niso bili prezrti, temveč so dosegli zavidljiva mesta v javni upravi, kot skupnosti niso imeli težav. Nemška in madžarska nadutost sta silili naše politike v stalno vse sile izčrpu-jočo in nerentabilno borbo za jezikovne pravice v šolah, cerkvi in javnih uradih, vse v škodo vsem — tudi Nemcem in Madžarom, ker so s tem rahljali samo okostje ostarele države. NACISTICNO PREGANJANJE Razdobje med obema vojskama je bilo boleče za vse Slovence. Oki -njeno telo je krvavelo na treh mejah, Srbi pa so črpali sproti nove sokove mlade rasti nove države. Zato koroški Slovenci tedaj niso imeli od domovine kaj 1 več, kot sprejemati tople utripe src vseh, ki smo skupno zase in tudi zanje trpeli. Toda v primeri s 1000 let koroške zgodovine teh 20 let ni bilo posebno usodnih. Korošci so v glavnem ohranili narodnostno mejo, svoj jezik, svojo pesem — to še oplemeniteno — Svoje običaje in svojo vero. i Navai nacizma je zajel Ko j roško komaj 3 leta pred nami Vendar pa je Hitler vse do 1. 1941, do aneksije večjega dela Kranjske in vse Štajerske, bil manj nasilen kot od aprila 1941 dalje. Politična igra z Jugoslavijo je bila vzrok za to. Z zasedbo Kranjske in Štajerske so vsi taki oziri prenehali. Nacizem je bil na' višku svoje moči in ni poznal meja ne na bojnih poljanah ne v zaledju. In zdaj sledi, kar nameravamo — in mislimo, da tudi moramo — glasno povedati: # Nemško nasilje na Koroškem je težko zadelo zlasti slovenske duhovnike, ki so morali največ na nemške fare; okrog 400 preseljenih družin, ki so v izganstvu imele tudi smrtne žrtve, ter nekaj tragičnih žrtev policijskega režima, zlasti onih iz Sel, obglavljenih na Dunaju. Imeli so tudi smrtne žrtve med padlimi na frontah ter druge, med partizani, kjer je treba ločiti prisilne rao-bilizirance od prostovoljnih. Večina teh, kot tudi selske žrtve, je bilo nepotrebnih. Kajti' metoda boja tkzv. Osvobodilne fronte je bila zločinska. Zato si pred zgodovino odgovornost za te žrtve delita v enakem delu Freissler in Prušnik. Slovenci, ki so doživeli zasedbo Kranjske in Štajerske 1. 1941 Korošcem po vsej pravici lahko rečejo: vse to in mnogo več je zadelo nas. Isseljenih nad 400 družin razmerje po številčni moči prebivalstva 1:10), pregnanih 98% duhovnikov, zaprte vse šole, učitelji zaprti Šli izgnani, verjetno do 10.000 pobitih talcev od Ges-tapa, na javnih cestah in križpot-jih, (za primer onih 171 obešenih na mesarke kljuke pri Fran-kolovem kot sankcija za umor celjskega Kreisleiterja) po ječah in taboriščih ali pa sežganih: v cerkvah, javnih ali zasebnih hišah ob priliki zločinskih požigov celih naselij in vasi, ki jih je bilo do 100 ali več. Žrtve Osvobodilne fronte — spet ločimo med prisiljenimi in prostovoljnimi — ne mobo primerjali, ker si v vseh deželah drže ravnotežje, saj je bil, za vse na vrhu odgovoren le eden — Stalin. NACIZEM IN OF — PROTI SLOVENCEM Za naše kraje naj bo ponovljeno: za vse to si dele odgovornost pred zgodovino: Tito, Kardelj, Kidrič, Kocbek in duržba z Rai-nerjem, Roesenerjem, trižaškim Globotschnikom in štajerskim Uebereiterjem. Naj pokličemo v spomin le nekaj dejstev: Iz komunistične povojne literature je znano, kar smo domoljubni Slovenci že odkrili vsaj julija 1943, sta se Velebit in Aleš Bebler sestajala po Titovem nalogu z nemškim vrhovnim komandantom v. Lehrom v Zagrebu za dogovor, da skupaj g partizani preprečijo zavezniško invazijo v Dalmacijo ob priliki kapitulacije Italije. Iz medvojnih časopisov in drugih javnih obvestil na občinah, javnih uradih, železniških postajah in drugo.je znano, da je Glo-botsehnigg v Trstu s slavno Osvobodilno vojsko sklenil nenapa-dalni pakt ter obenem gospodarski dogovor o medsebojni izmenjavi dobrin: mleka, jajc in pod. iz "osvobojenega ozemlja" ter cigaret, kave, sladkorja in pod. iz Trsta. Te vrste osvobodilnemu boju se je ves slovenski narod uprl. z mislijo na Matijo Gubca, na tolminske puntarje, na vse, ki so kdaj za domovino sklenili žrtvovati vse, tudi svoje življenje. In ves narod je vedel, ker je to z materinim mlekom vsajeno v naša srca, da s komunisti ni dogovorov in ne sporazumov. Zločin se upira našemu pogledu na življenje. Sila domobranske vojske in zdrav čut vseh Slovencev za sa-mo-ohranitev sta dosegla 1. 1943/ 44, da je — da se izrazimo z mo- svojo vlogo z zadnji vojni. Kljub vsej tragediji, ki nas je zadela ob koncu smemo stati pokoncu in vsakomur mirno gledati v obraz. Malo jih bo, ki ob našem pogledu ne bi povesili svojega. Martin Krpan je še enkrat dokazal svojo moč in še enkrat ni dobil pravičnega plačila Pa nam Slovencem še ostaja veliko upanje: ni še vse izgubljeno. Danes je Slovencem domovina skoraj ves svet. Kjer bije pravo slovensko srce. lam je košček naše domovine. Tudi na Koroškem. In še prav posebej na Koroškem, zibelki slovenstva in danes — upajmo, da se zave svojega zgodovinskega poslanstva — zametku nove in pristne Svobodne Slovenije. Tisti, ki smo se borili za zedi-njenje tudi Koroške z ostalo Slovenijo — Tito, Prušnik in njegovi so se borili proti, na strani Nemcev in Gestapa —, smo po čudnih poteh zgodovine, ki pa jo vseeno vodi božja Previdnost, dosegli,da je Koroška ostala pri Avstriji. Ker trdno verujemo v božjo Previdnost, tudi verujemo, da je bilo tako prav in da je Bog zato Koroški namenil to novo in veliko poslanstvo. In če ji je namenil, ji bo dal tuli pota in sredstva, da ga vrši. Potrebna je le volja, delo in žrtev. Predsvsem pa seveda jasno spoznanje tega poslanstva. V skupni fronti z rdeči- dernim izrazom, ki ga med vojno i mi za nobeno ceno. Treba se je namreč trajno zavedati enega dejstva, enega aksioma: komunist ni Slovenec. Trije občinski odborniki danes manj — 3 deželni poslanci jutri več. To mora biti drugi koroški aksiom. Vsi nadaljnji, tudi Kulturni dom, bodo prišli. Predpogoj: komunistu so vrata zaprta v Slovenski kul-truni dom. Nekaj dinarjev manj iz Ljubljane ne bo nikjer manjkalo. NOVO RJAVO-RDECE ZAVEZNIŠTVO NA KOROŠKEM Borba današnjega Našega tednika in Narodnega sveta koroških Slovencev za napisne table in proti nacistom, ni legitimna. Pozivamo koroške voditelje, da najprej v lastnih vrhovih odstranijo nekdanje naciste in gesta- še nismo poznali — okužen je slovenske zemlje po OF padlo na minimum. Samozvani voditelji Kidrič, Kardelj in podobni so v svoji korespondenci priznali, da jih bo kmalu vse hudič vzel, če bi jih domobranci še naprej tako tolkli. Ta poročila so prišla do Tita in od Tita do Stalina. Po te meljiti presoji položaja je Stalin prišel do zaključka, da Slovenija po vojni ne bo njegova. Zato nič bolj naravnega kot njegova obljuba Avstrijcem in zato sklej v Teheranu: Koroška bo ostala v Avstriji. Izdajstvo zahodnih zaveznikov je Stalinu samo odvzelo del krivde. Ni lahko pisati zgodovine, še težje je zgodovino ustavarjati. MIRNA VEST PRED ZGODOVINO Slovenci smo lahko ponosni na povce ter njihove priganjače. Po- tem bo atmoskera znosenejša. Tito, Kardelj .Bebler in ljubljanski izvedenec za manjšine Hartman, po izdaji v Teheranu, kjer so se odpovedali Koroški, po izdaji v Londonu pri pogajanjih za avstrijsko državno pogodbo, po 17-letnem molku ko niso ničesar zahtevali, kar predvideva 7. člen državne pogodbe, ker jim je bil ta člen sploh nesimpatičen, saj je bil vključen v pogodbo predvsem po prizadevanju pravin Slovencev, nimajo pravice karkoli zahtevati, očitati, priporočati, ukazovati, bodisi Korošcem, b.o disi kateremukoli Slovencu na sVetu. Tischler in njegovi naj dobro premislijo, kam vodijo koroške Slovence: v novo življenje v vsej svobodi duha ali v grob rdečega nasilstva. Iz zadnih akcij ne čutimo vv svetu nič slovenskega. Da bi se Korošci za nekaj dinarjev prodali za rdeče priganjače mednarodnih zločincev v današnji visoki gospodarski konjunkturi v Avstriji, menda res ni potrebe, niti v Ljubljani ne dovolj denarja. Svodobni Slovenci spošujemo spomin tudi nasprotnih šrtev. Tudi tistih v Borox ljah, ki so morali še pasti po zločinski zaroti OF, da so nam odprli pot v svobodo. Ne spoštujemo pa odpadnikov! Dr. Tischlerja in druge moderne heroje v donkihotski borbi proti nacistom na Koroškem vprašamo: Je Tito po končani vojni obesil kot vojne zločince generala Le-hra, vrhovnega komandanta za Balkan? Je obsil Hitlerjevega vrhovnega političnega svetovalca za Balkan, posjanika dr. Neu-hausena, oba solidarno odgovorna za grozodejstva po Jugoslaviji, posebej za množični pomor v Kruševcu? Je Hitlerjev agent, Korošec dr. Rainer, Gauleiter in pozneje Visoki komisar zai ladransko Pri-morje, odgovoren za množične umore talcev in drugih nedolžnih žrtev na vsem slovenskem ozemlju, ki se je za odgovornega sam priznal s podpisom teh množičnih nezakonitih umorov na lepakih, razširejenJh tedaj po vsem slovenskem zašetfenem ozemlju; je bil Rainer po vojni obešen? Je bil obešen Ueberreiter, štajerski Gauleiter in odgovoren, enako z lastnim podpisom, za vse istovrstne zločine na Štajerskem? Je bil obešen Obergruppen-fuhrer Globotschnigg v Trstu, odgovoren za množične zločine na Tržaškem, Goriškem in v Istri? Je bil obešen še Rosene-rjevega štaba "fur die Banden-bekampfung" Rosumegg na Bledu? Katere šefe Gestapa med vojno na slovenskem ozemlju, na Bledu, v Trstu, Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Kamniku — centrih najstrašnejših grozodejstev —, je Tito po vojni zahteval kot vojne zločince in jih obesil? Med vsemi edini Rosener, ki pa ni bil obsojen zaradi zločinov, ki jih je po svojih rdečih agentih— prvi in najpomembnejši med njimi prav dr. Franz Neuhausen. po vojni vrhovni Titov gospodarski svetovalec — Hitlerju su-gerirala dolga Stalinova roka — temveč prav zato, ker vsaj osebno ni bil dostopen za vpliv teh agentov. Ni pa odkril rdeče zarote niti v svojem najožjem krogu, saj je do zadnjega dne pridržal ob sebi Rosumegga. Ne bomo iskali, kje so se skrili manjši gestapovci po svoji funkciji, pa pomembni po svoji krvoločnosti in obenem uslužni v predanosti Titu, kateremu so dajali vse informacije, orožje in druge pomembne objekte, kot npr. Korošci Schramm, Zimmer, Zimmerman, Woginger in mnogi drugi. ODGOVORNST PRED ZGODOVINO Slovenci, ki smo v najusodne jših dneh svetovne in najsla-vnejšin dneh naše zgodovine spoznali pravo igro vseh zakritih • igralcev, jo odkrivali in jo po svojih skromnih močeh, toda neustrašeno n z dotlej neznanim pogumom katerekoli vojske skušali zaobrniti imamo pravico tudi danese pokazati na temne sile, ki skušajo uničiti še ono malo, kar je v Evropi ostalo zdravega po vojni. Zato trdimo, brez strahu da bi se motili: če eksistira danes na Koroškem nacizem, potem je ta nacizefri * r&eče "barve." Sicer' pa'' že,vrhovi koroških titovcev pri-(dalje na 5. strani) VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI ANTOffS HAT MffiET ANTON BAVDEK PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU Imamo vedno sveže meso, okusno prekajeno meso, krvavice in klobase. Posebnosti: "nadevani želodci". Ce pripravljate gostije, bankete ali slično, se priporočamo. Na zalogi bučno olje in Radenska slatina. Dostovaljamo /na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah vam napolnimo hladilnike. 633 VAUGHAN RD. na vogalu Oakwooda TEL. 783—0423 in 783—0312 V JU eA "Tretji svet" Jugoslovanska "kominter-na" "Smer v Slovensko Državo (30.10.1973) "Sredinstvo" smo Slovenci med dvema vojnama, zlasti pa po tridesetih letih / z vdorom komunizma v Slovenko politično in predvsem kulturno življenje imenovali — ideološka neodpredeje-nost, z nastopom OF in njene komunistične revolucije pa enostavno OR. Slovenska "sredniška" katoliška inteligenca s pesnikom in pisateljem Kocbekom na čelu je rada zatrjevala, "katoliška skupnost, da, pa samo v cerkvi" Z drugimi besedami — ne vedno niti z Bogom, pa tudi s hudičem. V mednarodni politiki se pa "sredinstvo" pojavilo kmalu po izključitvi Tita iz "kominforma". Jugoslovanski rdeči diktator, če-' prav po šstevilu prebivalstva poglavar ene izmed manjših komu-1 nističnih držav, se ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi po svoji "legendarni osvabodilni vojni" proti fašizmu in nacizmu utonil v senci "genialnega osvododitelja narodov" Stalina. Zato je svoje delo pod vplivom glavnega ideologa titoističnega komunisma — Edvarda Kardelja — usmeril pro- j ti skupini držav, ki so se zdru-j žile v tkzv. Tretjem svetu. Je to 1 pestra in zmedena družba zlasti po drugi vojni nastalih afriških in azijskih držav, ki jih družijo same negativne skupne lastnosti: sovraštvo revščine do bogastva, nevoščljivost, neučinkovitosti proti učinkovitosti, sovraštvo ne- j razni tih proti razvitim. Vse te pri korenini negativne lastnosti je jugoslovanski komunizem izbrabil in jih še izrablja | z namenom ustanoviti neke vrste i lastno "kominterno", kjer bi Ti-1 ova zvezda še naprej blestela v konstelaciji mednarodne politike Poleg Tito so si očetovstvo Tretjega sveta lastili .še indijski Ne-hru, egiptovski Nasser in indonezijski Sukamo. Vsi so morali brezpogojno skozi Kardeljev laboratorij intenzivnega "pranja možganov". Po smrti prvih treh je predsedniški sedež te pisane druščine ostal nezaseden in se Kardelj na vse kriplje trudi, da bi ga mogel ponuditi "rdečemu maršalu" Titu, zdaj že več kot osemdesetletnemu diktatorju Jugoslavije. Kardelj je svoja prizadevanja za vodsvo Tretjega sveta stopnjeval zlasti še, ko je prišel dO spoznanja, da je "delavsko samoupravljane" tkzv. "jugoslovanska pot v socializem" dokončno propadlo. Tito je dolga leta spretno izrabljal spor med ZDA in Stalinovo Sovjetsko zvezo. Dobil je več milijard dolarjev posojila, ki pa jih je, kot vsak komunističen re-1 žim, zapravil, kajti Jugoslavija j je danes gospodarsko in politično [ v razsulu. 'Da bi le razvaline jugoslovanskega komunizma pred! svetom zakril, Edvard Kardelj, vodja Zveze jugoslovanskih komunistov danes spretno dirigira razglašeni in zmešani zbor Tretjega sveta. Namesto nekdanjih voditeljev (Nehru, Nasser, itd.) danes pod Kardeljevo taktirko SLOVENSKIM KOROŠCEM V OPOMIN . . . (dalje s 4. strani) čajo o tem. Rdeči nacizem je moderno okuženje koroškega ozračja, tistega, ki je doslej bilo kot zdravilo za vse prave narodove delavce, ki je Slovencem dajalo zdravje žq v zibelki in jih ohranjalo zveste narodu in veri do smrti. Ce današnji Narodni svet koroških Slovencev hoče okužiti to zdravo ozračje s sirupom, ki ga dobavljata iz Ljubljane OZNO-vca Ribičič in Hartman, naj se zaveda, da bo moral pred zgodovino prežeti za to svoje delo plačanih pomagačev morilcev slovenskega naroda vso in polno odgovornst. Korošcem danes ni potreben pristradani denar domovine, iz-žete od brezdušne ljudstu tuje klike. Potrebna jim je višja mera narodne in socialne moralne gospode, ki prihaja z dunajske univerze, kjer se navzame rdečih strupov, potme ko jo je tja v varnem okrilju domače Mohorjeve prepaljala nova gimnazija Hic Rhodus, hic salta! Tu naj dr Tishler zastavi svoje sile, pa bo ohranil hvaležen spomin vseh Slovencev za prihodnja stoletja. VESEL BOŽIČ IN SREČNO 1974 želi vsem svojim ceh jen j m odjemalcem in rojakom 11 SLOVENIJA" MEAT and DELICATESSEN 2409 Dundas St. W. LE. 5-8946 Uvažamo dobra slovenska in jugoslovaska jedila. Direktno iz Slovenije uvažamo Radensko in Rogaško slatino ter bučno olje iz Slovenske Bistrice. Prav tako uvažamo kisle kumare iz Kamnika, Grocko paradižnikovo papriko iz Sprije, sardine in tuna ribe z zelenjavo od Jugo-ribe v Zagrebu. Nadalje dobavimo šipkovo marmelado, kamilice, lipovo cvetje in kislo zelje. Sc se nadalje priporoča ga. Tončka Zalar ski Blagoslovljen Božič in srečno novo leto Vam želi slovensko smučišče OLD S M 0 K E Y, Kimberley, Oni. old smokev Toronto office 923-1397 Kimberley (519) 599-5433 Vesel Božič in srečno novo leto JOŽE POGAČAR - REALTOR Member of Toronton Real Estate Board 57 Anderson Ave,. Toronto 7, Ont. 489-R331 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO TER ZADOVOLJNO 1974. želi vsem slovenskim prijateljem U*B*A* T rad s o« Ltd Wholesale Grocery, Tobacco and Confectionery Glavna pisarna in skladišče: 300 DWIGHT AVE. TORONTO 14, ONT. CASH AND CARRY: 41 Drummond Ave., Tel: 252-2120 138 Euclid Ave., Tel: 366-2324 41 Prescott Ave., Tel: 763-1921 TEL. 252-2246-7 ^^^^VbV^bV■"■"ii ""■'"■»»■»"•"■""■»■»M..............................................................................—«r Vesele Božič in uspešno 1974 VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM VESčL BOŽIČ rn srečno 1974. želi Vsem svojim članom in prijateljem ter podpornikom SLOVENSKA PRISTAVA Cleveland—Ohio PLATNAR BROS. PLUMBING & HEATING CONTRACTORS LTD Metro licence No. 176 20 Doddington Dr. Toronto 18 Tel. 255-6019 255-6406 niHiiiiiBin »biibiibihiii !l!WI!l!UH!iW!IIW!!j!l IIIHIIIIBIIIfIBIIIIIBIIIIinil ■ ■ M. poje Fidel Castro in še kakšen južnoameriški minister ali general. Vsa dosedanja zborovanja teh razdraženih in breznačelnih lovil cev ravnotežja med obema super-velesilama pa so pustila za sabo le ostanke banketov in cirkuške ropotije. Toda na zadnjem zasedanju v Alžiru so se ti "neopredeljeni" | morali soočiti z novim položajem, nastalim po sporazumu med Washingtonom in Moskvo. Jugoslavija je predlagala, da mora ta sporazum biti v soglasju z interesi vseh držav sveta, brez nevarnosti, da bi se te spremenile le v orodje svetovne hegemonije supervelesil. Ta predlog je sicer plemenit, toda brez pomena spričo desetine milijard dolarjev dolga, ki ga "neopredeljeni" dolgujejo Združenim državam. Dolžnik upniku nikdar pač ne more postavljati pogojev. Sestanek v Alžiru je bil toliko bolj brez pomena, v kolikor je "neopredljenosl" iz let "hladne vojne" izgubila ves svoj smi-, sel. Po sporazumu med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo, med Združenimi državami. Japonsko in komunistično Kitajsko so "neopredeljeni" izgubili vsako možnost "opredelitve", ker so ti sporazumi svaj delno zabrisali meje med včeraj še nasprotujočimi si tabori -er Vesel Božič in srečno novo leto 1974 žele iz Chicaga, III., U.S.A. • in okolice Družina Arkova, Chicago Družina Frank Martinčič st. Dr. Lojze in Krista Arko Lockport, 111. Družina Metod Žerdin Družina dr. Jože Goršič, Elmhurst, III. Otmar in Anica Tašner, Cicero Družina Frank Karner, Cicero Družina Ludvik in Mara Jelene, Benvin, III. Družina Janko Tayčman, Elmhurst, III. Družina Janko Burjek, Družina Ivan Buli, jnr. Družini Frank Sedlašek sn. In jnr. Družina dr. Frank Kimovec VVilmette, 111. Družina Pavel Lenassi Družina Jože Virant Branko Magajna Cieero, 111. DR. ME Profesor političnih ved na Duquesne University & California State University ter Claudia, Erika in Raymond žele vsem prijateljem širom sveta blogoslovljene božične praznik in mnogo uspehov v letu 1974._ Mesarija in klobasičarna DERMASTJA želi VSEM ODJEMALCEM in ROJAKOM VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO — Na razpolago imamo vse vrste svežega in doma prekaie-nega mesa, kranjske klobase, vse vrste domačih salam, šunk ; d. Dobite tudi bučno olje, kislo zelje, repo, radensko slatino Jtd. — Dostavlja brezplačno. - Trgovina z živili! Prostor 'a parkiranje! — Se pnporogamo! Sprejemamo naročila iž cele Kanade in pošiljamo C.O.D. 192—194 Augusta Ave., Toronto 2B, Ont. 366-2165 VESEL BOŽIČ IN ZDRAVO 1974 vam želi zdravnica M. IVA PRAPROTNIK-MIHIČ 15 RONCESVALLES AVE., TORONTO 156 (blizu križišča Oueen St.) Tel.: 535-4659. Loterija v pomoč olimpijadi v Kanadi. VESEL B02IČ in SREČNO NOVO LETO vsem skupaj želi SESAR STUDIO ATELJE ZA UMETNIŠKO FOTOGRAFIJO Se toplo priporoča za vaš obisk 524 BLOOR ST. YV., TORONTO Tel: 535-7926 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in srečno novo leto vam želi-ZDRAVNICA DR. GLORIA S. RRATINA ALRION GLASS CO. LTD. 1770 Albion Rd. Rexdale 749-2777 SLOVENSKA STEKLARNA ZELI VSEM STRANKAM IN ZNANCEM Vesel Božič in uspešno novo leto Lastnik: Frank Vlahovič Tako izgledajo loterijski listki v pomoč olimpijadskim izdatkom' V prodaji so od 5. dec. 1973. naprej Cena lisku je $10.00. Prodajali jih bodo do višine 2,500.000 komadov. ŠE NEKAJ PODATKOV: DR. FRANC POROVNE želi zadovoljno in blagoslovljene Božične praznike ter srečno novo leto 1974 vsem svojim znancem in prijateljem TORONTO — CANADA Organizira: 01ympic Lottery of Canada Corporation. Predsednik: Roger Rousseau, predsednik in commissioner-general, Organizing Committee za 1976 letno olimpijado. Podpredsednik in glavni poslovodja: Julien Cote, prej pri Loto-Quebec statut korporacije: Non-profit, federally-chartered. Namen: finančna pomočja 1976 tekme in amaterski šport v Kanadi. Sodelujejo province z izjemo: Manitoba, Saskatchewan in British Columbia. Glavni dobitek $1,000,000 prost davka; Drugi dobitek $500,000. Tretji dobitek: $250,000. Ostali dobitki: $200,000, $150,000, $125,000 $100,000, $75,000, $50,000 $25,000, 240 možnosti za $5,000 dobitke in 2,250 možnosti za dobitke po $1000, in 22,500 možnosti $100 dobitkov. Možnost zadetkov: $8,175,000 odvisno od prodaje. Možno število dobitkov: 25,000, ali eden ria Sto listkov. Maksimalno štv: listkov: 2,500,000. Cena litskom: $10 (Kanadskih). Začetek prodaje: 5. dec. 1973. Prvo žrebanje: 15. April 1974. Naslednja žrebanja: November 1974, April 1975, November, 1975, April 1976. Letna olimpijada: 1976. Dohodek za sodelujoče province: 59-6 gross—prodanih v provinci. Način žrebanja: elect-ronik, po načinu Loto-Quebec. Uradni naslov: Plače Dupuis 800 de Maisonneuve Blvd. East, Montreal H2L 1Y6. Komisija prodajalcem: 10% od prodaje. DRUGI SVETOVNI KONGRES UKRAJINCEV BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1974 ŽELIJO Fishingerjevi iz Chicaga bil V TITOVI SLUŽBI dr. MIHA KREK JE LE V zvezi z debato, ki se je razvila ob mojem preddlogu o Iliriji, sem v nekem članku, ki je izšel v Slov. državi dne 4. apr. 1. 1. med drugim trdil, da je bil dr. Miha Krek svoj čas v Titovi službi. Na to mojo trditev se je čutila prizadeto argentinska Svob. Slovenija in je v obrambo svojega najuglednejšega predstavnika in njegovega načelnega in nesebičnega protikomunizma dne 12. jul. t.l. objavila strupen članek, po katerem sem se upravičeno čutil prizadetega v mojem dobrem imenu in sem uredništvu že 31. jul. poslal popravek v smislu demokratičrfega tiskovnega zakona. Iz besedila! mojega dopisa in popravka bo prijazni bravec z lahkoto mogel razbrati, za kaj je šlo ih še vedno gre — da je dr. M. Krek res bil v Titovi službi, seveda ne zastonj. Besedilo mojega takratnega dopisa uredništvu Svob. Slovenije Buenos Aires je bilo sledeče: "Z ozirom na vaš članek, ki ste ga objavili v vašem cenj. glasilu z dne 12. jul. t.l. na str 2, v katerem me štejete med "tiste slovenske izseljence, ki znajo najbolj potvarjati zgodovino in najbolj brezvestno kle-vetati mrtve, za narod visoko zaslužne Slovence", in mi obljubljate, "da imam utemeljeno upanje, da bi dobil prvo nagrado, ali pa si jo delil vsaj še s kom . . ., če bi (za tako delovanje) podeljevali nagrade". ker sem v nekem članku v članku v kanadski Slov. Državi št. 4 april 1973 na str. 7 trdil, da je bil "tudi dr. Miha Krek v njegovi (Titovi) službi, pa mu niti v najbolj puritanskih klerikalnih krogih ni škodovalo," vas s tem dopisom pozivam, da v prihodnji številki vašega cenj. glasila, na enakem mestu. v enakem tisku objavite naslednji POPRAVEK: 1) Ni res, da bi bil g. Ilija izseljenec: on je begunec, ki bi se takoj vrnil v domovino, čim bi obpadli razlogi, ki so ga prisilili k begunstvu. 2) Res je, da je bil dr. Miha Krek v Titovi službi in sicer kot poslanik za časa Tito-šubašiče-ve vlade pri zavezniški nadzorstveni komisji za Italijo (s posebnim ozirom na takrat sporno tržaško ozemlje) in je v tem svo-jstvu 1. 1946 tudi poslal zavezniški komisiji za določitev meja Svobodnega tržaškega ozemlja zahtevo, da mora biti Trst jugoslovanski, dasi je to v takratnih okoliščinah pomenilo zahtevati Trst za sovjete (najbrž je bil to tudi najmočnejši razlog, da zahtevi ni bilo ugodeno), kakor je o vsem tem pisal Ta-bor-Zbornik umetnosti in razprav (Trst-Celovec 1951, natisnila tiskarna Carinthia-Celovec) na str. 11 in 29 in vse doslej teh trditev ni nihče ovrgel. G. Ilija smo torej neupravičeno šteli med izseljence in mu neupravičeno očitali, da spada med tiste, ki znajo najbolj pot-varjat zgodovino in najbol brezvestno klevetati mrtve, za narod zaslužne Slovence, in da ima utemeljeno upanje, da bi dobil prvo nagrado ali pa si jo vsaj delil še s kom, če bi za tako delovanje podeljevali nagrade, in obžalujemo objavo tako neresničnih trditev, toliko bolj, če smo mu s tem kaj škodovali na ugledu, dobrem imenu in prido-1 bitnih možnostih in se mu zahvaljujemo, da je odstopil od! tožbe." Ko sem Popravek pokazal nekemu prijatelju, mi je naravnost dejal: "Kolikor jaz poznam te gospode, popravek ne bo obja- V začetku novembra so se zbrali v Tororltu na drugi svetovni kongres švobodnih Ukrajincev zastopniki Ukrajincev iz vsega svobodne sveta. Zaradi bližine je bilo seveda največ udeležencev iz Združenih držav in iz Kanade, kjer predstavljajo Ukrajinci močno etnično skupino. Na zborovanju so govorili tudi zastopniki kanadskhi pro-vincialnih in federalne vlade. Iz dveh govorov prinašamo nekaj izvlečkov, ki se nanašajo tudi na druge etnične skupine v Kanadi. Predsednik Ontarijske vlade VVilliam G. Daviš je omenil v govoru sestav ontarijskega prebivalstva, ki je dokaj pisan, saj je n. pr. v Ontariju več ljudi nemškega porekla kot znaša prebivalstvo Bonna, več italijanskega porekla kot je prebivalcev Florence, v Torontu samem je več Grkov kot v Šparti. V Ontariju živi 44 etničnih skupin z 72 jeziki! Dobesedno je izjavil: "Ta vlada veruje, da ima vsaka etnično-kulturna skupina v Ontariju pravico, da razvija, v kanadskem okviru,' svojo lastno kulturno identiteto po svoji volji... Kulturna j raznolikost te države in te pro-1 vince se je izkazala v teku let kot pozitivna korist za razvoj te države kot celote: Dala je; svojim državljanom občutek identitete; navdihovala jih je do velikih storitev na vseh pod- j ročjih... Kanadčani delimo ta j kontinent z najmočnejšo drža-' vo na svetu — z državo, ki poseduje in izvaža kar je morda najbolj prodorna angleško govoreča kultura na svetu. Zaradi naše bližine je bil. njen vpliv na Kanado izreden in je vznemirjal mnogo stotisočev Kanadčanov brez ozira na njihov etnični izvor. Po mojem mnenju more postati sprejetje več-kulturonosti v tej državi močna pozitivna protisila, ki bo zagotovila, da bomo kot Kanadčani ohranili in razvijali lastno domačo kulturno identiteto in življenjski slog". " Predsednik Daviš je omenil tudi lanski kongres "Dediščina Ontarija", pri katerem je sodelovalo kakih 1500 ljudi. Zborovanje je izdelalo vrsto predlogov za ontarijsko vlado. Vlada je pred kratkim imenovala osebe, ki sestavljajo Ontarijski večkulturni svet. Njegova na- vljen." — Pa je zadel: res vse doslej še ni bil objavljen in ni nobenega upanja več, da bi kdaj bil. Prepuščamo prijaznemu bra-vcu, naj si sam ustvari sodbo o moralni višini takega tiska. _ Loljze ILIJA loga je, da bo posvetovalni organ Ontarijske vlade v vseh zadevah, kjer so prizadete etnične skupine. Vlada bo podprla prizadevanja, staršev, da ohranijo otroci znanje materinskega jezika. Pouk jezikov bo razširjen v srednjih šolah tako, da bodo dane možnosti pouka v tretjem jeziku (poleg angleščine in francoščine) od 9. razreda naprej. Tudi pri imenovan-1 ju oseb na | važna mesta bo j vlada upoštevala večkulturnost province fti imenovala tudi kvalificirane osebe raznih etničnih skupin (kot je bilo nedavno imenovanje Mihaela Starra za predsednika Onta-rijskeg komisije za zavarovanje zoper industrijske nesreče). Zastopnik federalne vlade, minister za marodno zdravje in blagostanje, Marč Lalonde je poudaril prispevek Ukrajincev h gospodarskemu in kulturnemu razvoju Kanade in obenem ponovil vladno stališče glede ' večkulturnosti v Kanadi. "Kanada ima dva uradna jezika, nima pa uradne kulture". Glavni cilj vladne politike je pospeševanje razvoja družbe, v kateri bodo imeli vsi poedirici in skupine enako možnost za razvoj in izraz svoje kulturne indentitete kot integralnega dela kanadskega življenja. Temu glavnemu cilju naj služi zasledovanje peterih podrejenih ciljev: 1. Podpirati razvoj vseh kultur v Kanadi do mere, v kateri pokažejo poedine kulturno skupine željo in lastne napore za nadaljnnji razvoj in obogatitev Kanade; 2. Pomagati članom vseh kul- Od zaključku lista smo dobili obvestilo, da je v Argentini nenadno umrl prof. g. P. Verbic, eden glavnih zagovornikov Slovenskega državnega gibanja med tamkajšnjimi Slovenci. Naše prisrčno sožalje družini in sorodnikom. Drugič več! turnih skupin, da bodo premagali vse ovire, ki jim onemogočajo ali otežujejo polno udeležbo v kanadski družbi. 3. Vzpodbujati medsebojno serčanje in izmenjavo med kulturnimi skupinami samimi. 4. Opozarjati Kanadčane večinskih skupin na obstoj kulturne raznoličnosti Kanade in na prispevke manjšin kanadskemu življenju. 5. Pomagati priseljencem, da se nauče vsaj enega uradnih jezikov v Kanadi in da se vključijo v po polni meri v kanadsko življenje. Minister Marc Lalond je nato naštel vrsto programov, Jri jih vlada podpira v izvajanju gornjih ciljev. V govoru je omenil tudi vlo-' go jezikov. Iz praktičnih razlo-| gov sta priznana kot uradna jezika samo angleščina in fran-1 coščina kot sredstvo za dnevno I sporazumevanje med poedinci in poedincev z vladnimi organi. "Druga raba jezika, jezik kot nosilec kulture, ni uradno prinana in tu,di ni potrebe za to. Jezik v tem pomenu je praktično isto kot kultura — in v tem smislu zasluži podporo vlade, kar jamči njegov obstoj, kulturno bogastvo, mnogolič-nost in moč države". Minister je tudi mnenja, da je kanadska stvarnost bolje predstavljena z izrazom "živo drevo" kot pa "mozaik", ker predstavlja ta nekaj statičnega. "Realnost Kanade je kot živo drevo—trdno zakoreninjeno v preteklosti, ki pa raste v sedanjosti in raztega veje v bodočnost". - m v. Na ogledu razstavnih prostorov v Algonquin parku. DRUŠTVO ZA SLOVENSKE ŠTUDIJE V SEVERNI AMERIKI V marčni številki (1973) Slovenske države sino poročali o znanstvenem sestanku Slovencev v New Yorku, ki so priredili v okviru letnega zborovanja Ameriškega društva za južno-slovanske študije 18. aprila poseben program "Slovenija danes". Iz takih in podobnih nastopov se je razvila zamisel ustanovitve Društva sa slovenske študije (Society for Slo-' vene Studies.) Organizacijski predsednik je prof. dr. Rado, Lenček (Columbia University), začasni tajnik pa prof. dr. Tous-saint Hočevar (Louisiana State University). Pravkar je izšla prva številka organizacijskega vestnika (Nevvsletter), ki napoveduje prvo konferenco Društva, ki bo ob času Srednje-za-padne slavistične 'konference. Zborovanje društva bo v soboto dopoldne, 4. maja. Sestanek bo posvečen vprašanju možnosti raziskovanj v slovenskih študijah (na področjih antropologije, zemljepisa, zgodovine, jezika in slovstva) . Vestnik poroča podatke o tekočih preiskavah svojih članov na različnih področjih kot tudi bibliografijo objavljenih del, o raznih ustanovah, ki zbirajo slovensko gradivo, seznam publikacij Studia Slovenica, itd. Objavljeno je tudi sporočilo, da bodo izšla predavanja sestanka v New Yorku v tisku. Vestnik objavlja tudi imena članov kot tudi predlog pravil Društva. Novi organizaciji, ki pomeni važno afirmacijo slovenstva v znanstvenem svetu, želimo obilo uspeha! kitche r t-S^k.-..." .iiilsiig ' /^CROSS filS BROAD 5wegp OF CANADA, FROMfr!£ 0UTP0RT5 oF -NEWFOUWDUN0 TO OLD CfiOW IN THE VOKON, ?C^\CHRI$TMAS TAKES HOURSTO ARBlfB TO WELCOMES AS VARIEDA5-TMS PEOPLE 7UEM6&L\)S$. M'Th' W£ MUS1C OPCtfmZTMte EVEMMEAEM J3ASJC S0UN0 0f8£LU> P/ZE0OM/MT&. AS MUf/C &/) MUZJi&tl. LM6UA6E V/S PEAL/NG crvlEGJ?£/)T0ELL$ //J TtJE PSACE TOW£Z A//6MA80PE PAGUAMEUTti/U TAHBS (WA0DE0M64M6 M CM/STMS m/i>E$ M KJE N/)T/OtJ'$ 04P/m ■ TJ/E JOVfUl GREETIAI6S JhflO 0UTTOAU M TMMMVMOTftER 72>mES 0PC4MPM C/T/Z£MS,80WM7lV£'"°N5tf ©sTO-^^ms 12 23 Vesel Božič in srečno novo leto 1 974 vsem prijateljem in znancem po Ameriki in Kanadi, zlasti pa slovenskim rojakom na Koroškem . želi Armin Kurbus z družino, Fairfield, Conn. Vesel Božič, srečno leto 1974 Slovenska državna misel napreduje, raste — ostanite ji zvesti tudi v prihodnje. Podprite list "Slovenska Država"! Z združenimi močni na delo tudi v letu 1974. Mirko Geratič 1937 W. Cermak Rd. Chicago, III. 60608 Mesto običajnih božičnih kart z voščili, želita vsem prijateljem in znancem v Chicagu in drugod, prav vesele božične praznike in srečno novo leto 1974. DR. LEOPOLD in FANI HUMAR N. Riverside, 111. Praznična voščila in srečno novo leto 1974 želi dr. Ludvik Leskovar in družina ter AMERIŠKO SLOVENSKI RADIJSKI PROGRAM V CHICAGU llilliliL^lllllllllillSIIIIIIIHIIl® Vsem prijateljem- v Kanadi in širom sveta, še posebej pa onim v domovini želita vesele božične praznike in obilo uspeha in sreče v novem letu 1974. Francka in Milan MARTINČIČ 787 Euclid Ave. Toronto Ontario, Canada Telefon: 532-5817 S!l!lllllliliilllllllllillllg!llllllllllli KOSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO ' OARUJTE V ' 'OVNI SKLAD ' \ŠEGA—VAŠEGA LISTA. Pred cerkvijo v kraju Vilno—vzhodno od Aigonquin parka. POTOVANJE SKOZI OSREDNJI, VZHODNI IN JUŽNI ONTARIO V sredi avgusta meseca je Ontarijska etnična tiskovna zveza priredila pet dnevno potovanje po osrednjem in vzhodnem ozemlju Ontaria. Najeti avtobus ontarijskega pokrajinskega ministerstva za industrijo in turizem je odpeljal z okrog 30 udeleženci izpred pokrajiske vladne palače na University AvCnue ter nas po cesti štv. '400' pripeljal v Barri, kjer smo si ogledali uradne prostore, in tovarniške prostore pivovarne "Formosa Spring". Povabili so nas tudi na kosilo. Popoldne smo se ustavili v Hunstvillu, kjer smo bili gosti mestne občine, sodelovali pri kampanji za novo bolnišnico in končno odšli k počitku v hotel "Holliday In", v "Skriti dolini". Naslednji dan smo obiskali vsemogoče zanimivosti v Algonkin parku ter si ogledali naravoslovni muzej. Iz parka smo potovali dalje proti vzhodu. Ottavvi bliže in bliže. Ustavili smo se v kraju Dacre (križišče cest švt. 41. in 131.), kjer smo "preizkušali z avtobusom" ontarijski "Magnetski i Minister za industrijo in turizem g.č. Bennet, govori udeležencem 10 ture urednikov etničnih hrib". Ta še ni doživel pogrebne ' Hst°V pl"ed ontariiskim parlamentom v Torontu. propagande, ker še nove ceste, . r....................-........................ ,......:.................# ___.... ki vodijo do njega, nišo povsem urejene in se boje prometnih ? j| ' zastojev. . ' '. . V Ottavvi sami smo bili prav v hipu demonstracij železniških delavcev na Parlamentskem hribu in bili blizu glavnih vrat v parlament, katere so demonstranti razbili in vdrli v parla-mentno poslopje. Po tem incidentu smo bili povablljni za dobo dveh ur k odprtju in debati parlamenta, ki je bil poklican v zasedanje za sprejetje zakonov za končanje štrajka, ki je začel povzročati škodo pri narodni ekonomiji. Sprejeti smo bili tudi pri različnih ministrih, si ogledali novi center Umetnosti, prisostvovali predstavam, si ogledali Poizkusno farmo in druge zanimivosti kanadske prestolice, vključno zanimivo izmenjavo straž pred parlamentom. Konča postaja je bili Bell-ville, z obiskom v pokrajinskem parku "Sandbanks" in "Jezero na groi", ki leži čez 100 čevljev na dgladino Ontarijskega jezera in dobiva, baje, po podze-zemskem toku vodo iz Niagar-ske reke. Zvečer smo pa po petih dnem bili spet doma. To deseto potovanje je bilo poučno, zanimivo in je odprlo nove poglede na ontarijsko turistično industrijo. Predno Potujete kam v druge pokrajine in države, — ogletje si lepote in zanimivosti Ontaria. —r Počitek ob Ontarijskem jezeru v Bellvilu. in gdč. Irena Ogled muzeja v "kovnici" kanadskega drobiža v Ottavvi. Sprejem pri ministru za mnogokulturnost g. Dr. S. Haldaszem, M.P., v Ottavvi. Ogled "Art Centra" v Ottavvi. Pred odhodom iz Algonquin parka. Odmor ob jezeru buzu Ottavve. Z leve na desno: ukrajinski gdč. Oksana Pelech Makaryk ter finka ga. Raakel Anneli Laitinen. BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO želi IZ PAVLIHE NERESIZMI Ni res, da dinar nima vrednosti. Le množi se hitreje kot naše delo! Ni res, da alkohol ni hrana! Od česa pa potem živijo gostilničarji?! Ni res, da damo premalo za kulturo, temve je le kulture premalo! Ni res, da nimamo hitrih cest. Saj nihče ne vozi počasi! ■Ni res, da zapravimo več, kot zaslužimo! Stvar je v tem, da premalo zaslužimo! Ni res, da je pri nas nizek standard. Samo življenski stroški so visoki! Sploh pa ni res, da je naša jadrasnka obala res naša! Izraz mlaposti in veselja Ob ontarijski obali— "Ontario Sands"— južno od Bellvilla. Giordana Bruna danes ne bi sežgali na grmadi zaradi tega, ker bi trdil, da se zemlja vrti okrog sonca. Toda nekaj bi se že našlo. Da bi prej dobil telefonsko zvezo, je po izkušnjah v življenju metal v telefonski avtomat namesto kovanca za 50 par — cel dinar! ki je edini zavod vseh Slovencev v Torontu in okolici. Na hranilne vloge plačuje višje obresti kot banke in daje osebna in hipotečna posojila (mortgage) pod ugodnejšimi pogoji/kot drugi denarni zavodi in finančne družbe. Slovenska hranilnica in posojilnica zavaruje na lastne stroške hranilne vloge, osebna in hipotečna posojila (mortgage) za slučaj smrti. Posluje v lastni hiši na 646 Euclid Avenue, blizu slovenske cerkve, pet dni v tednu. Uradne ure: Nedelja od 10—12h; torek, četrtek, petek od 10—lh in od 5—8h. V soboto odprto \ * od 10—3h. Zaprto: ponedeljek in sreda ves dan. PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO! UPRAVA S.D. ZGODBICE ZA VSAK DAN Pri javil sc je v službo in rekli so mu, da bo najprej dobival ^manjšo plačo, kasneje pa večjo. Dobro, je rekel, potem pridem kasneje. Vprašali so ga, zakaj ne neha pijančevati. Dejal je: Iz eknom-skih razlogov v to reč sem namreč vložil že preveč denarja. . . SLOVENSKA HRANILNICA in POSOJILNICA Janeza E. Kreka, V SKUPNOSTI IN ZAJEMNOSTI JE MOČ! SLOVENSKAHRANILNICA IN POSOJILNICA 646 EUCLID AVENUE, TORONTO 4, ONTARIO Telefon: 532-4746 Pomožni urad: vsak petek zvečer (7—9 ure) 747 BROWN'S LINE, TORONTO 14, ONT. (v sesterski hiši polea cerkve) "Kosilo na prostem" ob "Jezeru na gori" jušno ob Bellvilla. /fV RISTMAS X. REETINGS Z londonskim autobusom na ogledu Ottavve.