I*h*ja"T8ikk drn{i tttrtuk. N»ročniki „Slov. Gospoduj«0 dobivajo sastonj. Posebej naročen v«\ja s pošinino vred •no krono za celo lato. Posamezne itevilka veljsjo 4 h. — Naročnina se pošilja na npravništvo „Našega Doma* v tiskarni sv. Cirila v Maribora. — Za oznanila sa plačuje od aavadne vrstica (petit), če s« enkrat natisne, po 16 h, dvakrat 25 h, trikrat 36 h Naša zveza. Mnogi izmed nagih prijateljev ee še živo spominja velikanskega mladeniškega shoda predlanskim na Brezja pa lanskega velikega zborovanja v Maribora meseca septembra. Tam se je jasno videlo, kaj se doseže z združenimi močmi. Prijatelji in ne prijatelji so nas občudovali. Te shode in ono navdušenje je omogočila iveza našib nepolitičnih društev, ki je imela do sedaj svoje središče v Ljubljani. Toda slovenski svet je prostran in težko je iz enega kraja dajati navodila za društveno delovanje po vsem Slovenskem. Temu se je sedaj odpo-moglo. Za Štajersko se je ustanovila posebna zveza nepolitičnih društev, ki je imela dne 29. novembra svoj prvi občni zbor, kjer so je izvolil osrednji odbor in napravil sploden načrt za društveno delovanje. Shod je počastil in mn predsedoval predsednik ljubljanske zveze dr. Janez Ev. Krek. Na Spodnjem Štajerskem nas čaka v bližnjem časa ogromno dela. Z novo volilno postavo in z novo tiskovno postavo, ki tudi kmalu pride, se bo začelo v Avstriji novo življenje, ki bo zahtevalo veliko pobtično zrelost in razsodnost, sicer ntegne postati škodljivo, kar je namenjeno v blagor ljudstva. Pametna in zrela politika mora Božična povest. i. Približali so s« zopet veseb božični prazniki. Vsak kristjan se jih raduje, zlasti imajo otroci o Božiču mnogo nedolžnega veselja z jaslicami. Povsod po krščanskih družinah se pozna, da se bližajo lepi prazniki. Ako le mogoč«, snidejo se ob tem časa vsi udje družine pod domačo streho, da ondi pri gorki peči kramljajo o nokda-pjih časih, ko so tudi sami imeli še toliko nedolžnega božičnega veselja, kakor ga imajo sedaj njih otroci. Za družino rokodelca Ivana Vlaba, ki je prebival na severa v primorskem mesta Hamburgu, bili so pa ti prazniki polni brid-kostij, kakor nam pričajo ti-le dogodki iz njegovega drnžiaskega življenja: Bilo je nekaj dni pred Božičem. Vse P^lno ljudi je zbranih na morskem obrežju. Buvnokar je zapnstil parnik luiiio, da. pre-P*ljt potovalce čez morje v daljno Ame-j °' »Spanje* je ime parniku. Krasno ^sevajo črke tega imena na ladiji. Pomenljivo imel Da, upanje, poslednje upa-*Je jo bila mnogim popotnikom na ladiji ** Pot ▼ Ameriko. Njej so darovali sadijo 8 imeti trdno podlago in to je le poštenost | in izobraženost ljudstva. Namen naše aepo-I litično organizacije bo torej: prešiniti vse S sloje z vzvišonimi nauki krščanske vere, ker /l brez tega ni prave poštenosti, pospeševati ■J umstveno naobrazbo in gospodarski na-f pred ek. Ce bomo Slovenci pošteni kristjani, | pa vsi svojemu stanu primerno izolikani, ? varčni, delavni in dovolj premožni, potem jjj nas ne zatre nobena sila na svetu. Kako žalostno je še sedaj v mnogih | krajih pri nas! Tu in tam ljudje ne be-1 rajo nič, tisto, kar so se v šoli naučili, i kmaln pozabijo, tu in tam nomčurske sole | itak nalašč puščajo ljudi v neumnosti, ves prosti čas po nedeljah in praznikih zapravi mladina pa tudi odrasli — v krčmah. Surovi pretepi in poboji so na dnevnem redu, ker šnops ljudi čisto poživiui, vsak krajcar, ki si ga kdo prisluži, odnese v nemčnrsko snopsarijo. Vse drugače bi bilo, ako bi vsaka župnija imela svojo posojilnico, kjer bi si shranjevali svoje prislnžena krajcarje, prosti čas po nedeljah pa bi porabili s čitanjem dobrih knjig in časopisov, s petjem, z ljudskimi predstavami, s predavanji, s govorniškimi vajami in s telovadbo. Ta in tam so seveda razmere za društveno delovanje silno težavne: ni blizo ^ sposobnih oseb aa vodstvo, ljudje so preveč raztreseni po hribovja in zakotnih dolinah, 1 ni primernega prostora, a največkrat je naj- i hujša ovira pomanjkanje resne volje in ve-] selja do dela. Talum kratkovidnežem bodo nove razmere kmalu odprle oči, če le ne bo prepozno. / Novo ustanovljena krščansko-aocijalna zveza bo delovala na to, da se po celsm Spodnjem Štajerskem razprostre nepolitična ! organizacija. Vi mladi naši prijatelji in prijateljice pa skrbite, da pridobite svoje znance in to-| variše, ki še niso spoznali, kaj je za nje > v resnici dobro in koristno, da tndi pristo-r pijo v kako društvo in začnejo brati dobre knjige in časnike. Kjer ni nikakšnega društva in sploh ne da ustanoviti, tam bo zveza poskušala ' ustanoviti vsaj knjižnice. Zato pa tndi taksne ii knjige, ki jih ne rabite, pošljite v Maribor na odbor krščansko-socijalne zveze, da se pošljejo v druge kraje. |--------------------------------------------- Volilna pravica. Dne 1. decembra se jo v poslanski zbornici sprejela sprememba volilnega reda. SloTonci morejo biti v obče zadovoljni z novo razdelitvijo volilnih okrajev, le zahteve štajerskih in koroških Slovencev sa n so v svoje imetje, njej izročili svoje življenje, katero jim je bilo neznosao v starem svetu. Gospodarji razprodanih kmetij in ubožni rokodelci — teh je bilo največ na ladiji — iskali so rešitve sebi in družinam v novem svetu. Nadejali so se sreče v Ameriki in zato so se pogumno izročili „Upanju*, ki sedaj tako ponosno plove po prostranem morju, kakor da bi same bogatine preseljavalo v Ameriko. Toda se li bodo ti npi, te nade izpolnile, to je drngo vprašanje. Res je! Mnogo jih je šlo v Amariko iskat sreče in našli so jo; še več pa jih je, ki je niso našli, katerim je tudi splavala po vodi zadnja rada: videti še ked&j domače trate in gorice, počivati v domači zemlji!... Na bregu stoji mlada žena in bridko joka. Z njo plaka tndi milo dete v njenem naročju. Neprestane se ozira za la-dijo, ki se vedno bolj oddaljuje od brega; tudi ta žena ima vse svoje nade na tej ladiji. „Oh, sedaj sem sama, zapuščena! Oj zakaj si mo zapustil, zakaj si se ločil : od svojega deteta?* vzdihuje vsa obupana j mlada mati. Zakaj jo je zapnstil ? Vedela je dobro, zakaj. Ni se ji izneveril, ni jo pregovoril ne zapeljal. Zvest mož ji je bil tndi sedaj, ko se je ločil od nje. „Ves, draga moja*, govoril ji je pred ) odhodom, „skupno sva dosadaj delila veselje. Poznaš me, da bi rad skrbel za to in za | drago mi dote. A razmere so ti znane; odkar jo pogorela tovarna in so delo v njej opustili, jaz v tem kraju za svoje rokodelstvo ne najdem primernega dela. Po svetu torej moram iti ia ker pravijo, da se v Ameriki dobro zasluži, poskusim tam svojo sreč). Prvi denar, katerega prislužim, pošljem tebi, da prideš z otrokom za menoj. 'j — Med tem pa bo Petrovče, prijatelj moj j od mladih nog, skrbel za-te, da boš imela i najpotrebnejše; obljub# mi je pod prisego; j njemu sem izročil naslov na so, n jemu bom , tudi pošiljal denar, da ti ga oskrbuje iz pošta.* Tako je tolažil mladi mož potrto svojo ženo, ki s s je naposled vdala, češ, le malo časa in tndi jaz se popeljem z detetom v novi svet, v boljše življenje. — Najela si je v velikem mestu stanovanje pn drugih ljudeh in kar mogoče varčno gospodinjila s krajcarji, katere ji je mož izročil dotlej, da ji, kakor je apal, zdatnejših pošlje iz novega sveta. Dolgo časa ni bilo nobenega pisma, denarja je bilo vedno manj, torej stiska vedno večja. Prijatelj Petroveo jo je za- vseh točkah n slišalo. Slovenci smo imeli desedaj 15 poslancev, odsedaj jih bomo imeli 24. Štajerski Slovenci smo imeli do-sedaj 4 poslance, po novem volilnem reda pa 7 poslancev. Koroški Slovenci imajo npanje na zmago samo v enem okraja in sicer v okraja Borovlje, K&plja, Dohrlavas in Pliberk. Vseh poslancev bode v novi zbornici 516, od teh 233 Nemcev, 259 Slovanov, 19 Italijanov in 5 Romunov. Slovani bodo torej imeli večino čez Nemca, Italijane in Romane. V naslednjem navajamo one volilne okraje na Štajerskem in Koroškem, v katerih je pretežno število Slovencev. Štajersko. 1. Volilni okraj: Maribor lovi breg, Sv. Leno.rt, Gornja Radgona, Ljutomer. 2. Volilni okraj: Maribor desni breg, Slov. Bistrica, Konjice. 3. Volilni okraj: Ptuj, Ormož. 4. Volilni okraj: Šmarje, Rogatec, Kozje. 5. Volilni okraj: Brežice, Sevnica, Laško. 6. Volilni okraj': Celje, Vransko. 7. Volilni okraj: Gornjigrad, Šoštanj, Slovenjgradec, Marenberg. Keroške. 1. Volilni okraj: Borovlje, Železna Kaplja, Dobrlavas, Pliberk. Nadalje še volijo koroški Slovenci v naslednjih okrajih: a) Volilni okraj: Velikovec, Svinec, Stari dvor. b) Volilni okraj: Okolica Celovec. c) Volilni okraj: Rožek, Trg, filHitat. d) Volilni okraj: Beljak in okolica. e) Volilni okraj: Podklošter, Šmohor, Trbiž, Paternijon in Kotiče. Navedli smo te okraje, ker bodo v nekaterih koroški Slovenci odločilnega pomena in se jim je torej treba organizirati. Mladinska organizacija. JSIov. kršč socijalna zveza za Štajersko. V zadnji odborovi seji se je načeloma sklenilo, da se to zimo priredi v Marihorn socialni tečaj za društvene voditelje. Ni sklen- četkoma večkrat obiskal, a prišel je vselej brez pisma. Tedaj ga žena naprosi, naj mn on piše na kraj, kjer se je mislil ustaviti. Tako je poslala žeua prvo pismo, drugo in tretje. — Težko je čakala odgovora, čakala nanj tedne in mesece, toda odgovora ni bilo nobenega. Naposled napiše obupno pismo, pojasnjuje v njem veliko svojo revo, da je popolnoma zapnščeaa, ter da bo morala vbogajme prositi, ako ji kmaln ne pošlje pomoči. Tudi na to pismo ni bilo odgovora. Tedaj pa se je silna žalost polastila njenega srca. Vedno bolj jo je težila grozna misel: „Mrtev jel* Skoro bi bila obupala, da je ni na življenje vezala majhna Marica. Oi deteta ni mogla, zato je ž njim prosila po mestnih ulicah. Tako je minilo leto dni; približali so se zopet božični prazniki in Vlahova žena jib je v silnih bridkostih praznovala sama kot — beračica! — In take božične praznike je obhajala še večkrat. 2. Pet dolgih, bridkih let je minnlo, polnih gorja za nbogo zapuščeno ženo. Kdor jo je videl pred petimi leti, lepo, mlado ženo v cvetju svoje dobe in kdor bi jo bil sedaj opazil, bledo, bolehno in starikavo jeno, a bržkone bo točaj začetkom meseca febrnarija. Opozarjamo že danes vso društvene voditelje, da se pripravljajo za to prireditev. — Zveza ustanovi več ljudskih knjižnic na narodno-nevarnih krajih. Prosimo v to svrho tndi prispevkov v knjigah in denarjih. Oboje se naj pošilja na Z resi nega blagajnika Fr. Špindler, Maribor. — Žveza bo svojim društvom kmaln vpo-nlala seznamek predavanj, ki se lahko v naših drnštvih uporablja. Slovenska izohraievalna drzštva opozarjamo: 1. da pristopijo k Slov. kršč. socijalni zvezi za Štajersko; 2. da prirejajo sedaj pridno poučne tečaje; 3. da prirejajo društvene shode s poučevalnimi govori; 4. da pri bližajočih občnih zborih zvolijo delavne, za krščansko-socijalno delo navdušene Ijndi v odbore. Ne nazaj, ampak naprej! Društveni govornik. Že v dosedanjih letnikih je objavil „Duhovni Pastir* več času primernih priložnostnih govorov, odslej bo pa imel posebno prilogo z naslovom „Društveni govornik*. Namen „Društvenemu govorniku* je, pospeševati delovanje v naših izobraževalnih, strokovnih in mladeniških drnštvih. Zato bo prinašal času primerne govore, ali pa bogate osnove socijalno-vzgo-jevalno, pončne, deloma tudi strokovne vsebine za razna predavanja po naših društvih. V „Društvenem govorniku* bo redno objavljal svoje govore tudi prof. dr. J. Ev. Krek. — „Duhovni pastir* s prilogo „Društveni govornik* stane na leto 8 K. Naročila sprejema „Katoliška bukvama v Ljubljani*. Zbirka Ijndskik iger. Ravnokar sta izšla peti in šesti snopič „zbirke ljudskih iger* s sledečem! igrami: Garcia Moreno. Žaloigra v petih dejanjih. (Možke vloge). — Krčmar pri zvitem rogu. Burka y enem dejanju. (Možke vloge.) — Sv. Cita. Sika iz njenega življenja v treh dejanjih. (Ženske vloge.) — Kukavica — modra tiča ali: Boj za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (Zenske vloge). — Pri gospodi. Šalo-igra v dveh dejanjih. (Ženske in moške vloge.) — Čevljar. Veseloigra v treh de- janjih. (Možke vloge.") — Kmet in fotograf. Komičen prizor. (Možke vloge.) — Kovače* študent. Burka. (Moške in ena ženska vloga.) — Oba sešitka v enem zvezku veljata 1 K 60 v. Kdor naroči 10 zvezkov ob jednem, dobi enajstega kot nameček. Naročila sprejema „Katoliška Bukvama v Ljubljani*. Domače novice. Naše misli. Snovatelji mlade liberalne stranke, ali kakor jo imenujejo „narodne* stranke, se opravičujejo pred ljudstvom na vse mogoče načine zaradi razpora, ki so ga zanesli med štajerske Slovence. Na shodu v Rajhenburgu je govoril dr. Kukovec o tem, ali je bilo treba ustanoviti narodno stranko. Hodil je „po ovinkih*, a pravega razloga ni povedal. Čudil se je, zakaj se snovanje „narodne* stranke ne pozdravlja povsod z navdušenjem? In vendar sam dobro ve, da zaradi tega, ker ta „narodna* stranka noče vsega slovenskega naroda v svoji stranki, ampak ona izbira, izbira le liberalne elemente! Ooa izklučuje rodoljube, ki niso liberalnega mišljenja! Zatrjuje, da se je ustanovila nova stranka, ker so poslanci priporočali dr. Korošca kandidatom povodom zadnje volitve in da se moramo otresti komande poslancev. Na njeno mesto pa naj stopi sedaj komanda Kukovca, Špindlerja m Serneoa! Znano je, da zdravnik dr. Serneo največ dela za novo stranko zaradi tega, ker se ga je pri za-npnih shodih v Celju, ko se je postavil kandidatom dr. Korošec, njega in njegove ožje somišljenike premalo upoštevalo. Torej užaljeno samoljublje je tudi en razlog za novo stranko. Pravijo, da hočejo v stranki take ljudi, ki bodo narodno delali! Kdo jim je to dosedaj zabranjeval ? Vsakdo je imel proste roke! Toda ne mara se jim dela za j narod, ampak njihov cilj je komanda, se-’ vođa v liberalnem smislu. Nova stranka se ; boji hoditi po ravnih potih, njena pot je ! „po ovinkih*. Ali je te narodne? Celjski advokat-' ski koncipienti so si osnovali novo stranko in izdajejo nov list, ki ga imenujejo „Na- ženico, prosečo milodarov, ne bil bi je več spoznal. Pisala ni več v Ameriko. Petro-vec je pisal, kakor ji je rekel, na vse strani, a vse poizvedovanje je bilo zastonj, nobenega odgovora ni dobila žena od svojega moža. Zlasti rada je lazila z otrokom na breg, pričakujoč ladij v luko. Tukaj ji je bilo seveda srce posebno bridko. Toliko se jih je vračalo, a njega, po katerem je tako silno hrepenela njena duša, njega ni bilo od nikoder; „Upanje* se je vračalo, a zanjo nade ni donašalo. V take misli vtopljena stoji uboga žena nekega dno na bregu ter gleda na neizmerno morje. Rada bi opazila tam za moijem vsaj grob svojega ljubljenega moža, a niti groba ne more škropiti s svojimi solzami. Od daleč pa hitita konja, vprežena v lepo kočijo. Uboga žena ne vidi, da se ji bliža voz. Sicer vpije voznik, a zamišljena žena nič ne sliši. Voznik, videč največjo nevarnost, dvigne bič ter švrkne po tnji ženski. Udarec jo še le vzdrami, da zapazi voz ter se mn v naglici umakne. Ko pa pogleda v voz, strese se po vsem životu, v vozu namreč zapazi — svojega moža. Di, prav on je, ki bogato napravljen sedi v kočiji, poleg njega pa mlada, lepa ženska. Ta ravno išče denarja, da bi ga dala ubogi beračici, kateri se pozna na obraza hud udare« od biča. „Za božjo voljo 1* vsklikne ubožica in obstane kakor okamenela. Opozorjen vsled krika pogleda tudi gospod iz kočije, ter v trenotku obledi. „Kdo si, ženska?* zakliče. „Torej ti, moj Ivan, moreš še le vprašati, kdo da sem jaz, tvoja poštena žena, katero si ti zapustil v siromaščini, ter se ji nesrečnež izneveril*, odgovori beračica-„Žena, draga moja žena!* vsklikn« Iran, biti odpirat vrata pri vozu; precej j* zunaj, kjer ves iznenađen objema in poljn-boja svojo ženo. „Marija, za Boga svetega, Marija, torej vendar ni res, da si umrla, ni res, d* je umrla naša Marica. — Jaz sem prišel pomolit na tvoj grob!“ „Mrtva? Mrtva nisva, živiva še, a 1»' kota kmalu ukonča dete in mene.* „Moja draga Marica!* ter pestuje ▼ naročji svojo hčerko. Gospodična v kočiji pa je s čudovitim’ čutili spremljala ta prizor; bila je namre« Ivanova nevesta! rodni ligt“. Kako ^naroden“ je ta list, razvidirao iz tega, da pač v vsaki številki napada naš list, „Sl. Gosp.“ in „Slovenca* ter katoliško misleče Ijndi, a nemških veljakov in nemških listov ter tndi „Štajerca* >e ogiblje. Zares „narodno* delo! Nesaeliiame sirove piše zadnji „Sta-jero*. Vi se čuditi, če ljudje popolnoma podivjajo, ako berejo take surovosti. Vsakemu poštenemu človeku se mora gnusiti taka pisava. Kaj bo is otrok, ki berejo take stvari ? Dolžnost ne samo duhovnikov, ampak tudi vsakega poštenega človeka je, da kolikor mogoče satira branje tega lista. Stajerčeve laži. V zadnji številki „Štajerca* smo našli sledeče laži: 1. laž: „Sta-jerc* taji, da je imel lani 4375 K 30 v. dolga, mi imamo pa v rekah lanski računski zaključek, ki se je pisal v „Štajcrče-vem“ upravništvu, in to dokaže. Kdo je plačal dolgove, mi ne vtmo, pač pa vemo, da se je pobiralo po Mariboru pri trgovcih. Koliko je kdo dal, tega seveda tudi nismo zvedeli. V našem uredništvu jp dotični računski zaključek na vpogled. 2. laž je, da je imel Kaiser v naših Ustih inserate. 3. laž je, da bi trpeli naši denarni zavodi v Kaiserjevem konkurzu, pač pa bodo veliko izgubile nemške „šparkase*. 4. laž je, da pošilja dr. Gosak svoje otroke v nemško šolo. Dr. Gosak še niti oženjen ni, in nima nič otrok. 5. laž je, kar piše »Slajero* o slovenskih poslancih. To smo pa že itak ovrgli v zadnji številki. 6. laž j«) da se je prepevodalo Simona Gregorčiča brati mašo. 7. laž je, da bi bili Slovenci prosiU „Štajorčevo* uredništvo, naj ne prinese članka o slovenskih poslancih. 5. laž je, da je krščansko-socijalna zveza podkupljena od tovarnarjev. Takšno bu-dalost mora pisati le „Štajerc* — itd. itd. Uti napolnimo cel list, če se nadalje naštejmo „Stajerčeve* laži. Okrajni aastep ptujski. Sedanji za stop ge kaj rad hvaU po časopisih zaradi svojega delovanja in gospodarstva. Njegovo delo bomo šele prav spoznali, ko tkimo videli, kako driiio njegove naprave, razne cesto od Sv. Vida čez Leskovec do hrvatske meje proti Trakoštjanu; s to cesto se ne more meriti nobena v celem ptnjskem okraju! — O delovanju sedanjega okrajnega zastopa vemo le, da stane mnogo denarja, kateri gre v ptujske mestne žepe kakor n. pr. za mestne cevi. Novi zastop je baja poravnal dolg, katerega je zapustil stari z as top. Ta dolg je znašal 21.000 K, kakor so večkrat pisali nasprotni Usti. 10 odstotno zvišanje okrajnih doklad pa znaša v onem letn nad 30.000 K. Zdaj že tače tretje leto nemškega gospodarstva, torej bo zvišanje okrajnih doklad prineslo okraja v tem časa bliža 100.000 K več dohodkov. In s tem so plačali kakih 21000 K dolga! Ali je to vredno tolike baharije? Viničarski tečaji za sinove posestnikov in viničarjev bodo prihodnje loto na deželni sadjarski in vinarski šoli v Maribora, na de-žalnih viničarskih šolah v Ljutomeru, v Gornji Radgoni in v Spod. Bregu pri Ptuju. Obiskovalci dobijo vsa prosto in še 8 kron mesečne plače. Prošnje so koleka proste in se morajo vložiti na dsžslni odbor štajerski do 1. januarja 1907. Kebelj na Pokorju. Vajeni smo, da prinaša ptujski „Stajerc* laži in bndalosti. V svoji 20. številki nas je pa v tem ozirn presen stil. Zaganja se najbolj v našega organista tar kritiknje njegovo petje in or-glanje. Natančno odgovarjati na razne napade bi bilo pač odveč, da colo za nas nečastno. Torej le nekatere opombe v dokaz, kako neumen je dopis v „Štajerca*. V celi žapnjji se govori, da je organist spreten orglar. Dopisan ima menda kosmata ušesa, da tega ne ve. Kar pa piše od zvonca, ti pa mi povemo, da ti ga tako ne sUšiš, kadar te opominja k molitvi in službi božji, ker si v svojo bedarijo zamišljen. Organiste vi hčerki sta še pa zaradi tega bolj imenitni, ker nočeta v tvoj rog trobiti. Krčmar Rnpnik ima tndi prav, ako pravi, da v njegovi hiši ni prostora za „Štajerca*; kajti dokler ne bo s svojimi pristaši našel pri njem „Štajerc* zavetja, še bo imel zares vedno „device*. Ti se zaletavaš tudi v naše poštene može, od katerih praviš, da bi radi na županski stolec zlezli. Menda se močno bojita Jože in Jakec, da bi potem ne mogla tako brezskrbno svojega šnopsa prodajati, kar pa pišeš od pohnjševanja, ti povemo, da ni naša navada pobnjševati, kakor je navada to od ljudi, ki čitajo liberalne in nemškntarske liste in jih dragim vsiljnjejo. Praviš tndi, da je še nekaj mle-čezobnežer. Seveda, saj so nas vse naše slovenske matere najprej z mlekom odgojile; tebe in tvoje pristaše pa so gotovo z norimi gobami krmile, zato si tako velik nemškutarski bedak. Dopisan, pasti cerkvene služabnike pri mira, saj oni tndi tebe postijo. Svetuješ organista, naj gre h Kokola kozje mleko pit. Mi pa ti svetnjemo, pij ga ti, kajti kravje je zate premočno. Naroden kmet Kokol pa ne redi koz, ampak vole za tisoč kron. Pač pa tvoj pristaš dre kozi redi, njegova žena pa „giftno kroto* doji. Tam dobiš ti izvrstno zdravilo zoper svojo bedarijo. Drngokrat pa idi rajši fižol loščit kakor pa tak neumen dopis pisat. Ce pa ne boš miroval, se bomo pa kaj dražega pogovorih. To bodi nekoliko v odgovor ke-beljškint naprej in nazaj bedakom. Gomilške. Velikokrat se piše po naših časopisih, tnkaj bodo vprizorih mladeniči igro, tam dekleta, tukaj bode predavanje itd. A pri nas se to zgodi le redko kedaj. Posebno bi moralo postati zanimanje za naše „Bralno drnštro* večje med mladino, mladeniči in dekleti, ki si naj vzamejo za vzgled vrle slovenske mladeniče dragih krajev, ki imajo svoje veselje z dobrimi in poštenimi časniki. Gomilški mladeniči, s kom pa imate vi veselje, ali tudi s časniki in knjigami? Nel Nekateri izmed vas so se udali pogubnemu „šnopsa* in nekateri ponočevanju. Ali nič ne premislite, kam vas pelje ta pot. Otresite se te slabosti! Nastopimo vendar enkrat med svet, da ne bodemo zaostali za dragimi. Kadar bode imelo „Bralno društvo* svoj občni zbor, pa pridimo vsi in se dajmo vpisati. Kaj ne, dragi tovariši?! Gomilški mladenič. Velika Nedelja. V enem dopisu piše Štajerčev dopisnik jako ginljivo, kako je baje žalostno gledati, da se v šoli igra teater. Na to javkanje odgovarjamo to-le: šolo smo si postavili Velikonedeijčani s Naposled vpraša Ivana: „Pojasni mi vendar, John, kaj vse to pomeni! Kdo je ta ženska in čegavo je to dete, ki je pelješ v naročji?* „Kdo pa je ta ženska v kočiji,, ki se vozi g teboj, kdo je?“ povprašuje Ivanova jtotsa. — Ivan pa, kakor od strele omamljen, obatoji; veselje, da je našel ženo, in 8krb, kaj bo z nevesto, ta čutila mn poltjo srce. „To je moja žena,* reče naposled v »očije. „To je moja nevesta*, odgovori Ženi. Ni m6či popisati čntil, ki so tedaj zavladala v sren nbožice na cesti in v srcu gospodične v vozu! Ubožica na ulici vzdiguje roko, kakor bi hotela groziti možn. „Osleparil si „me, pozabil si na-me, ne-*veatnež!« „Tyoja ^Marija, i tvoja draga, zvesta j^ua, katero si tohko ljubil in meni o njej toliko lepega pripovedoval in jo dve leti k°t mrtvo objokoval, ona tedaj še živi!* govorila '! je Amerikanka. Stopila je tndi iz voza k ubogi ženi: „Oh reva uboga, pač si morala ukusiti, koliko pre-“JtotL Toda sedaj je konec tvojim po-"kušnjam. John ti jo zvest ostal, on te ne bo nikdar zapnitil. Budi torej ž njim srečna!* „Srečna ž njim zraven tebe?* vprašala je nbožica. „Zraven mene? Kdo to pravi? Odkar je dokazano, da žena živi, mož nima pravice iskati si neveste. — Vendar, John, pojasni mi to uganko, saj, ko si mene snubil, si trdil, da ti je žena pred dvema letoma nmria. Pokazal si mi tudi njen mrtvaški list, torej sem ti . morala verovati.* „Pač sem moral verjeti, da je pravi, saj mi ga je Petrovec, moj prijatelj, sam doposlal,* pravi Ivan. „Kaj, Petrovec je to storil?* vzklikne žena Ivanova, „Petrovec, ki se ni niti zmenil za-mo, ki me je zapodil z grda od sebe, ako sem ga prišla prosit pomoči. Glej, Ivan, takemn prijatelja si ti izročil svojo ubogo ženol* „Je-h to mogoče?* vpraša Ivan. „Petrovca sem pošiljal za-te denar dve leti, da se pošteno preživita. Tretje leto sem mn poslal denar za pot in sicer za-te in za otroka. Na to mi je odgovoril Petrovec, da je Marica nevarno bolana in da s tako mati no more na pot. Ko mn zopet poš- ljem denar za pomoč v bolezni, piše mi, da je Marica nmria in da vsled tega tndi žena hira ter da se je bati najhujšega, la malo mesecev pozneje došlo mi je pismo od njega, da si res nmria. — Poslal sem mn zopet denarja za pogreb ter ga prosil, naj mi sporoči kaj o zadnjih trenotkih tvo-| jega življenja, o pogrebu in kam da so te i pokopali. — Vse to mi je doposlal in cel6 ( mrtvaški list, za katerega ga nisem prosil ; in katerega je, kakor se vidi, dal pona-| rediti.« „Ta zlobnež peklenski,* reče žena, „tohko denarja je prejel in jaz sem medlela v pomanjkanja.« „Tak je bil torej Petrovec, niti zlodej iz pekla bi ne mogel grše ravnati s pošteno, a zapuščeno ženo. In jaz, jaz kratko-vidnež sem mn vse zaupali Le počakaj, > da mi prideš y pest! Rzzmlel te bom v prab, da prejmeš zasluženo kazen za svoje izdajalstvol* Komaj so potolažili razsrjenega Ivana „John, bodi srečen s svojo ženo, jaz se vrnem v Ameriko. Bridko mi je bilo v trenutka pri srca, a ko sem se sedaj prepričala, da si ti pošteno ravnal, da so vse svojim denarjem, toraj imamo do nje meada tudi kaj pravic«. Ako so se gospod kaplan nekaterikrat trudili, da se je priredila v šoli igra, smo jim zato vsi pošteni župljani iz srca hvaležni. Pniž za to, ker so se prirejale v resnici vedno le prav posebno lepe predstave. In vsi, od Šhjercijancev malo bolj pametni ljudje vejo in priznajo, kako blaži in vzgaja človeško srce dobra gledališka predstava. Vsi, ki smo te predstave videli, smo bili vselej do solz ginjeni tar polni hvale o njih. Drugič so so dohodki teh predstav obračali v prid našim šolarjem. Nakupilo se je čez 80 šolskih knjig, do 100 katekizmov, nekaj molitvenikov za otroke, Zgodb sv. pisma ter tudi lepih po-dučnih knjig z* šolarje. Toraj koliko dobrega smo imeli Stariči tudi v tem oziru od predstav. In konečno vprašam, zakaj pa imats v Ptuju tisto veliko kobačo z napisom Mtsater“, in zakaj jih imajo po vseh drugih mestih? Ali misliš ti, B6tajerc“, da „teatre" smole igrati samo vi. nemškntarski gospodje po mestih ter v igrah, ki so po našem | krščanskem oknsn navadno prav rstndne, ijj samo vi iskati zabavo, za nas kmete pa je \ takoj največja hudobija, če si po težkem ] delu tudi mi poiščemo malo razvedrila. Ali si morda lahko tudi mi stavimo posebne „teatre", kakor jih imate vi po mestah, če bi ne smeli prirediti kake poštene predstave v šoli, ki »mo si jo postavili sami. Seve za štajercijanske pijance je boljša ».bara v krčmah in v šnopsarijah, toda vsi pošteni kmetje jim to zabjvo radi pustimo, za se pa si poiščemo zopet primem« ter se veselimo dobrih, podučmh, srce blažilnih iger. Mala Nedelja. Nedavno sešel sem se z nekim kmetom naše sosedne jurjevske fare. Najin pogovor se je zasukal na bralna društva. Oa začne: Kako je vendar to, da j« pri vsa vse nekam mrtvo, d« nimate ni kakega stežaga in zdravega društvenega delovanja, ko so vendar bralna društva v sedajnih časih neizmerne važnosti. Poglejte, pravi, k nam; prirejamo vedno različne poštene, pončijive gledališke predstave, veselice itd., ter tako vnemamo ljudstvo za napredek. Take prireditve nekaj nesejo, vsled Časar nam ja omogočeno nate spletke zakrivili še drugi, sedaj se lahko loč m od tebe.* Nekaj dni pozneje odplula je zopet ladij« v Ameriko in na njej se je vračala tndi amerikanska nevesta v s ve j o domovino, kjer je zaradi svoje poštenosti in pridnosti kmalu dobila žen*na sebi všečnega. In kaj je bilo s Petrovcem? — Ko so policaji, kamor je Ivan naznanil silno zlo-čisstvo, prišli v njegovo stanovanje, našli so je prazno. Petrovoc je izginit Ljudje so govorili, da je bežal v Ameriko ter tako ušel svetni pravici. Ivan pa se ni več vrnil v Ameriko. Prislužil si je toliko imetjn, ds j« srečno živel v krogu svojih domačih, katerim je mnogo vedel pripovedovati iz Amerike. Žena je polagoma ozdravela in počasi so se zgubile rane prestanih grenkih posku- « šen j. Vsaki dan so hvalili Biga, da je \ osramotil nakane sovražnikov ter združil < zopet src*, ki so si tndi ločena ostala s zvesta. Zlasti o kož č*ih praznikih so se radi spominjali p oslanih bridkostij ter pripovedovali jih svojim otrokom. ročevati raznovrstne poučne knjige itd. A pri vas vse spi. Kako je vendar to? No, ' jaz sem mn cd začetka hotel nekaj od- ( gcvarjnti, češ, da nismo tako mrtvi, da i tudi delamo, a hitro sem se prepričal, da J se ga ne bo dalo kar tako meni nič tebi nič speljati na led. Zato mn nisem hotel več ogovarjati. Dal mi je lep nauk. Naj gredo njegove, napram meni izražene misli tem potom širom naše župnije, želeč, da bi našle mogočen odmev v srcih Malonedelj-čanov. Brežiee. „Pafštajn", ta hiša, podobna ] gradovom ali gnezdom nemških klati-vitezev v časih kmečkih puntov, in „Narodni Dom" sta si lepa soseda. „Pufštajn* ali nemški „Holm" ima vknjiženega dolga nad 150.000 K, „Narodni Dom" pa nič. Breiiiki veliki Nemei gg. Matheis, Scbnidorschitsch, župan Faleschini (bivši član slovenskega dijaškega društva) in odvetnik dr. Janeach se pritožujejo, ker jim davkarija pošilja opominske liste; seveda to je hudo, davek plačati. Še hoje pa je, Če je na tem opominskem listu par slovenskih besed. In zato se pritožujejo! Pritožujejo se radi par slovenskih besed! Toda isti gospodje prav dobro znajo slovenski, kadar ni treba plačati, ampak kadar je treba v žep vtakniti slovenske kronice. Kako lepo slovensko ponujajo svojo robo. Tebi slovenski kmet, kako lepa in ganljiva pisma v slovenščini ti pišejo, kako dobre kapljice in mažo s slovenskim napisom ti dajejo, če mu daš slovenske kronice! Breiiiki »krajni zastop, ki že pol leta čez postavno triletno dobo „deluje", prav lepo gospodari. Radi nepotrebne pravde z gospodom dr. Josipom Strašekom, zdravnikom v Brežicah, kateremu se je samo radi tega odtegnila plača, ker noče plesati po nemškntaraki piščalki, radi te pravdo, katero je okrajni zastop izgubil, bodo morali davkoplačevalci šteti par tisoč kronic; vrh tega pa se je skozi 3 leta plačevalo tri zdravnike, mesto enega. Zopet par tisoč kronic! To pa še ni dovolj! Naši nasprotniki gg. Matheis, Šcbnideršchitsch, Faleschini in drugi zahtevajo, da naj okrajni zastop mostni občini Brežice povrne 100.000 K (stotisoč kron), katere je brežiška občina prispevala za novi most. Dalje zahtevajo, da okraj jamči mestni občini za mosto-vino do istega zneska, kolikor je preje brodovine dobivala, t. j. približno deset tisoč kron vsako leto! Kam pojde ta denar? Kdo bo to plačal? Seveda okraji Ti ubogi kmfit boš plačal! No, ti gospodje v Brežicah imajo dober tek; čimbolj so siti, tembolj se jim sline cede po groših našega slovanskega kmeta. Pozor, kmetje! Hodit« k sejam in tem Ijndem glejte na prste! Stvar ni še zamujena! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja vse zavedne Slovence, da so ▼ dveh raznih vrstah že izšle družbine razglednice, namenjene za božič in za novo leto. Posamezne razglednice se bodo prodajale pri trgovcih po 10 vin. komad. Trgovcem dovoljujemo radi primeren popust; vendar opozarjamo, da oddajamo razglednice le proti gotovemu plačila in ne pod 100 komadov sknpaj. Naročila naj se naslavljajo na: „Vodstvo dražbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Slovenci! Segajte po tem domačem in ob enem toliko domorodnem blagu. Iz južne Dalmacije. Že dolge mesece živimo slov. štajerski fantje v teh žalostnih krajih Dalmacije. Močen udarec za mladeniča, katerega je poprej veselil razgled po svoji prijazni, zeleni domovini, sedaj pa mora gledati pasto, sivo skalovje okoli trdnjave Kastelnovo. Tokaj leži drugi bataljon trd. topu. polka, pri katerem slnži okoli 60 slov. staj. mladeničev. Vsako leto pošilja se jih večje število iz lepega Staje rja. Od letošnjih novincev je gotovo ena tretjina Slovencev. Tisti, ki so dovršili svoja leta, odpeljali so se veseli dne 15. m. m. proti domu. Morje se je sedaj na jesen nenavadno vznemirilo. V začetku minulega meseca metalo je vodo črez 30 m. na visoko okoli, da je daleč po zraku škropila. Ljudska knjižnica. Sedaj sta izšla tudi II. in III. zvezek to knjižaice, v katerih se nadaljnje zanimiva povest „Znamenje štirih" in se v III. zvezka skonča. Ljudska knjižnica se pošlje le onim, ki pošljejo za 10 zvezkov naročnino to je 2 20 K naprej. Naročila naj sc naslovijo: Katoliška bukvama v Ljubljani. Na mesec izideta dva zvezka. V prihodnjem IV. zvezka se začenja krasna povest „Darovana", ki se godi v dobi pokristjanjenja Slovencev. Knjižnico toplo priporočamo našim bralnim in izobraževalnim društvom. Dobro bi bilo, Če bi si jo naročila vsaka kmečka hiša, saj je cena kolikor mogoče nizka. Koroške novice. Koroške misli. Naši državni poslanci niso imeli sreče, da bi spravili koroškim Slovencem še enega poslanca za državni zbor. Na Koroškem npajo torej Slovenci zmagati le v okraju Borovlje, Železna Kaplja, Dobrla vas in Pliberk. Ta novi volilni okraj šteje 37.600 Slovencev in 7000 Nemcev. Naša naloga je sedaj, da v tem okraju zastavimo vse svoje moči in bndimo narodno zavest. Kmet in delavec, oboje vabimo v naš tabor, za oboje bo skrb v naši slovenski koroški politiki. Čez par mesecev stopimo v volilni boj. Za to pa že sedaj pripravljajmo in prebujajmo jjndi po shodih, društvih in časopisih! Ne napadajmo rodnih bratov, ki nam morejo in hočejo pomagati, ampak združimo se v boj zoper nemške sovražnike našega kmeta in ljudstva! Kaj je storil dosedaj Lemiš za nas v državnem zboru? Kaj Sajfric? Nič nista storila, ker ne poznata naših potreb in nam tudi nočeta pomagati. Volimo si može iz naših slovenskih vrst, ne hodimo za poslance beračit med Nemce. Naši ljudje bodo skrbeli tudi za našega kmeta in zs našega delavca, ki je sedaj tako zapuščen! Duhovniške vesti. Nastavljen je kot kanonik v Velikovcu č. g. Martin Bauman, provizor v Melvičah v Zilski dolini; na nje-govo mesto pride č. g. Matej Trepal, provizor v Gorenčah. C. kr. okrajni šolski svet v Velikovcu in dežel, šolski svet sta tako dolgo odklanjala slovenske prosilce za katehetsko službo v Velikovcu, da je končno kn.-šk. ordinariat napravil Salamonovo ra*' sodbo in odločil, da pride v Velikovec ne* odvisen kanonik in ne katehet, s katerim bi mogli njegovi višji pometati. — Da® 29. novembra je bil inštaliran v knezoško-fijski kapelici v Celovcu č. g. Anton Stre« kot žnpnik za Podklošter. , Koroški deželni zbor bo sklican m®11 Božičem in Novim letom na kratko za*e' danje. Slovenski nočejo zaslišavati. Dne novembra je bila pri velikovškem sodišč zaslišana neka priča in zahtevala elovens zapisnik, toda sodnik je kratkomalo izjavil, da oi vzroka, ker priča razimo nemški. Tako se tepta ravnopravnost Proč i nemSkimi uradniki! Dne 26. novembra se je zaslišala v Velikovca neka nemščine nezmožna priča v slovenskem je lika. Med dragimi kozli se je ustrelil tudi ta-le: sodnik vpraša: „Kodo ga je zanaj metal?" (mesto: kedo ga je vnn vrgel?) Priča na to nerazumljivo vprašanje ni mogla odgovoriti, dokler se ni oglasila zadaj druga priča v pravilni slovenščini. In tu se gre za obsodbo ali oproščenje. Će bi slovenski sodnik tako slabo govoril nemški! Slovenci na noge! Nemci so že postavili za naš slovenski volilni okraj svojega kandidata in sicer potovalnega učitelja Šumi. Istočasno bodo seveda začeli z agitacijo za njega. Naj se ne da premotiti noben Slovenec. Volitev je tajna, torej se ni treba nikogar bati. Slovenci bomo volili svojega kandidata. Slovenci zmagali. Občinski zastop v Spodnjem Dravogradu je bil do zdaj v rokah nemškonacijonalnih purgarjev. Dne 22. novembra t. 1. smo ga pa dobili mi Slovenci v roke. V tretjem razredu smo imeli mi 100, nasprotniki samo 52 glasov; v drugem razredu 30, nasprotniki samo 11, in v prvem razredu je bilo število 11 proti 12. V prvem razredu so izvoljeni kmetje, s katerimi nai združuje versko mišljenje, med tem ko nas a prejšnjimi občinskimi zastopniki ni vezala niti verska niti narodna vez. Prav po jugoslovansko bomo tamburali od zdaj v trgu, katerega so s« drznili prištevati nemški lastnini, in nasprotniki bodo plesali, kakor bomo tamburali mi. Dajali jim bomo priložnost, da v svoji lovski strasti streljajo kozle, kakor so vajeni. Velikega kozla so ustrelili tedaj, ko so zahtevali v lastno škodo ločitev okolice od trga. Zdravnika dr. Hofmana hočemo prepričati, da nismo manjvreden narod, ampak vsaj toliko vredni, da on brez nas in brez onše volje obstanka v Dravogradu ne bode imel. Inteligenco pa kažemo mi v svojih uspehih, v svojih zmagah. Zmožni zmagujejo, propadajo nezmožni. Po končanih volitvah smo napravili v „Narodnem doma" shod, na katerem sta nastopila dva govornika. Trg Dravograd je zdaj nas ! Živio 1 Čudež! Pri občinskih volitvah v Spod. Dravogradu so zmagali Slovenci v tretjem razredu s 100 proti 62 glasovom, v drugem razredu s 30 proti 11 glasovom, dočim so si Nemci obranili prvi razred z enim glasom večine (12 proti 11). Uradna ljudska štetev po občevalnem jeziku je izkazala 1. 1900 v Spod. Dravogradu 703 Nemce in 61 Slovencev. 61 Slovencev (všteti so tudi otroci, žene etc) je dobilo pri obč. volitvah 141 glasov. To je zopet dokaz, kako so takrat šteli Slovence. Slovenska zmaga na Koroškem. V Selah nad Borovljami so pri občinskih volitvah dne 6. grudna 1906 v vseh treh razredih — torej na celi črti zmagali katoliški Slovenci. Nemčurji in njihov agitator učitelj Lulek sijajno pogoreli. Živeli zavedni branitelji slovenske trdnjavo obmejnih Slo- | vencev. Delavska šola na Jesenicah. Slovensko krščansko socialno delavstvo je priredilo dne 8. in 9. t. w. delavsko šolo (akademijo) v Jesenicah na Kranjskem. V šolo so prišli tudi vrli Korošci v jako častnem števila. »Slovenec11 piše o njih: „Bili so to mladi tticžje, polni nknželjnosti in veselja do dela. Ko smo jih gledali, bili smo prepričani, da koroški slovenski živelj še ne bo iznmrl, dokler bo imel tako nadebudno mladino". V predsedništvo sta bila izvoljena tudi dr. Erlih in Ravnihar iz Celovca. Pro- Možiea. V nedeljo dne 23. decembra ob 3. uri popoldne ima kat. slov. izobraževalno in pevsko društvo „Peca" v Možici svoj ustanovni občni zbor v društvenih prostorih davalo so je o naslednjih predmetih: Zgo- ; s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev pred• dovina delavskega varstva, Zadružništvo in delavstvo, Delavska izobrazba, Delavska higijena, Delavsko varstvo, Delavci iu politika, Zgodovina strokovnega gibanja in | strokovnih društev. Ubij&kc oproščen. Od celovškega porotnega sodišča je bil oproščen uboja hlapec Berhtold, kateri je 1. julija 1.1. nekega dninarja v Selah tako s kamenjem obdeloval, da je čez dva dni potem umrl. Oproščenje je obudilo veliko pozornost med poslušalci v sodni dvorani. Oproščeni je bil opisan kot trezen in marljiv človek. sednika; 2. Volitev odbora in pregledovalcev računov; 3. Govori in slnčajnosti; 4. Vpisovanje udov in prosta zabava. K obilni udeležbi vabi sklicatelj. Škocijau. Narodna dolžnost nas zopet opominja, naj so tndi letos zberemo v obilnem številu na občnem zboru podružnice sv. Cirila in Metoda za Skocijan in okolico, ki bo 26. t. m. na sv. Štefana popoldan ob 3. nri v prijazni gostilni pri Majerju. Da bo poučno združeno z razvedrilom, nam je obljubljena pomoč. Na obilno udeležbo vabi odbor. Železnica Svetna vas-Borovlje je iz- ! St. Štefan. Poročil se je tukaj dne 19. ročsna prometu. Vlaki bodo vozili sledeče: j novembra vzgleden kmet Kolman More po Odhod iz Svetne vasi ob 5. uri 18 min. j dom. Kauh v Vatnivasi z Rozalijo H ari c h, zjutraj, 8. uri 30 min. dopoldne, 12. uri 25 min. in 4. uri 45 min. popoldne, slednjič ob 7. uri 46 min. zvečer; prihod v Borovlje ob 5. uri 34 min. zjutraj, 8. uri 47 min. dopoldne, 12. uri 42 min. in 5. nri 2 min. popoldne ter ob 8. uri 2 min. zvečer. posestnico na Vcdovnici. Novoporočencema želimo najobilnejše sreče! Podsinjavas. Javen shod je imelo pri nas izobraževalno društvo v Svečah dne ! 2. t. m. Predsednik se je spominjal rajnega ‘ delavnega gospoda kaplana Laknerja. Z bo- FUlUNlv Lvl vU (J* lili A lUIMt. AvvHfd« .OD« * tf Blazna ukradla otročje truplo. Na rovalci so stoje poslušali govor in zaklicali celovškem pokopališču je dne 25. novembra ‘ frl^a.tm 8lava ajfgovemu spominu. O ka-popoludne vzela v mrtvašnici iz rakve šest- ‘olJ8kl organizaciji je na to govoril g. Za-mesečnega mrtvega otroka neka ženska,^?™ O govoru dr. Oblaka boljše da »t«* miti tern otrok*, ter ie 7 ni im odšl* molčimo. Gostinčar jo potem govoril o bla- stara mati tega otroka, ter je z njim odšla proti mestu. K sreči je to takoj opazil po- > kopališki vrtnar, kateri je z nekaterimi po- ; 8tanove. godejstvih krščanskih načel za delavske močniki tekel takoj za njo. Ker je ženska dete ljubkovala in tolažila, so opazili, da je blazna. Na prigovarjanje možkih je sled- Prevalje. V Celju imajo zdaj zaprtega onega „kerlca", ki je v spomladi vlomil v tukajšnje župnišče ter odnesel g. župniku njič le oddala mrliča, njo pa so oddaU v P?leg drugih reši tudi svršnik in prstan. blaznico. Mesečno zborovanje krščamko-soeial- Pise se Jožef Oset. Kradel je po mnogih krajih na Koroškem in Štajerskem iu sicer nega delav. društva v Celovcu. V nedeljo najrajši po gradovih. Našli so pri njem 2. t. m. zvečer se je vršilo v prostorih : mnogo ukradenih stvari in posrečilo se Otičeve gostilne v Celovcu mesečno zboro- \ j® co^° dobiti svršnik nazaj. — Ni še dolgo vanje našega krščansko-socialnega delav- | °d tega, ko smo poročali o nesreči na skega društva, ki je bilo prav obiskano. I Lešah in že moramo pisati o dingi: Ple-Prvi govornik č. g. Fr. Laaser je govoril : sučnikov hlapec, L. Barič, je vozil že več o slabih časnikih, ki so posebno nevarni za ' let s konjem vozičke s premogom iz jame. delavca. Oni ugonobijo v narodu spoštovanje | P” t®® delu je prišel dne z7. nov. po ne-do vere. Milijoni in milijoni ljudi jih vsak f 2 gl*™> “®« dva vozička, ki sta mn dan berejo in srkajo iz njih svojo duševno brano. In kobkim je že slab časnik vzel vero. Drngič škoduje slabi časnik posebno tudi narodu. To občutimo na Koroškem. Povsod se bere „Bauernzeitang" na kmetih glavo zmečkala. Rajni zapušča ženo in dva otroka. N. v. m. p.! — V najnovejšem časa smo dobili nemški otroški vrtec, v katerega baje zahaja 15 otrok. Če je __________imenovani vrtec ustanovljen res samo za in drugi slabi listi, ki’hočejo "koroške Šlo- Nemce in se bodo nemški otroci v njem vence kar utajiti. Nekaj dogodkov iz lastnega življenja gospoda govornika je lepo oživljalo celi govor. Dragi govornik gospod predsednik društva Ravnikar je govoril o socialni demokraciji, ki zmiraj vpije po svobodi, a vendar ne pusti nikomur, razven sebi, prostega mišljenja. Govoril je tndi o njih nauka o enakosti, ki jo hočejo vpeljati med vsemi sloji. Z navdušenjem pozdravljen je nastopil kot tretji govornik g. deželni poslanec Fr. Grafenauer, ki nam je v toplih in ▼ srce segajočih besedah slikal nevarnost, ki preti delaven od vseh strani. Le krščanska misel in dobri časniki, kakor tudi dobra društva mn morejo ohraniti največji svetinji: vero in narodnost. Živahno ploskanje je sledilo vsem gospodom govornikom. Hvala jim za plačljive besede. Za zabavni del so skrbeli tamburaši pod spretnim vodstvom gospoda Ravnikarja in pevci. Predsednik je bil gospod Kržišnik. Dholica. Mati vlč. g. župnika, Marija P e r č, je umrla v 78. letu svoje starosti. N. v m. p.l poleg igranja učili tudi križ delati in moliti .. . potem vsa čast, ako je pa samo za ponemčevanje ... se pa njegovi ustanovitelji že lahko »daj obrišejo. Zakaj, slovenski st ariši so že toli ko trdni, da vedo, komu smejo in koma ne smejo svojih otrok zanpati. — Giftna krota „Štajerc" hoče tndi v naši občini širiti svoj „dnh". Ne prihaja je sicer veliko, mislim štiri iztise, a grdo je za celo občino, če sploh kdo to nemčnrsko in protiversko „cunjo" naročaje. Tudi „Šta-jerčev" brat „Mlado-Slovenec" hodi na ogled. Upamo, da bodo dotični poslali „obadva" nazaj, odkoder priha-jata. Za danes samo toliko. Leie pri Prevaljah. Na prvo adventno nedeljo obhajali so tukajšnji rudarji god svoje patroniuje sv. Barbare. Prišli so v polni paradi in z godbo v cerkvico s- ete Barbare, kjer je bila zanje slovenska in nemška pridiga in sv. maša. Res vse hvale je vredno, da tako lepo častijo svojo vaši ruhinjo, ali ples bi imeli v tem času opustiti. Upamo, da se to drogo leto zgodi. Kazne noviee. Uien vsi. V Ljubljaoi je nmrl mimoli teden raški profesor dr. V. pl. Sirci. Znal je 45 jezikov. Papežev zdravnik umrl. Dr. Lapponi, zdravnik papežev, je dne 7. t. m. nmrl. Zanimivo je to, da mn je neki bolnik že pred tremi meseci smrt prerokoval. Pred tremi meseci je namreč rekel dr. Lapponi nekima ■a smrt bolnemu v bolnišnici, da bo čez tri dni okreval. Bolnik je pa rekel strežnika, ko je zdravnik odšel: Umrl bom v treh dneh, vi (straž tik) v enem meseca in dr. Lapponi v treh mesecih. To prerokovanje se je aresničilo. Bolnik je nmrl v treh dneh, strežnik v enem meseca in dr. Lapponi je nmrl sedaj po pretekn treh mesecev. Hadomnšni urar. Neka gospa bi bila rada doma na Basko-Poljskem kapila bu-dilno aro, toda cena, katero ji je postavil urar, zdela se ji je previsoka, zlasti ker je vedela, da se čez mejo v Avstriji dobč are ceneje. Pri neki priliki, ko se je madila v Avstryi, kapila je bndilnik prav po ceni. Slučajno zadeneta na tem pota skupaj z domačim urarjem. Temo se seveda gospa, razkazujoč mn nro, pobaha, kako lepo aro in kako po ceni jo je dobila. Urar jo seveda ogleduje in v naglici, ko ga gospa ni opazovala, navije bndilnik po priliki na tisto nro, ho bode šla čez mejo. Na meji je gospa pri carinskem prrgledn skrila ba-dilnik v svojo obleko. In ravno ko na vprašanje paznikovo gospa odgovori, da ničesar dražega ne nosi seboj, sproži se bndilnik ter glasno ropota in izdaje svojo gospo. Temo je seveda sledil silen smeh in za nameček kajpada tudi kazen! t Simon Gregorčič. O veliki izgubi, ki je zadela naš slovenski narod, smo že na kratko zadnjič poročali. Umrl je naš dični pesnik Simon Gregorčič. Naš narod je pač nesrečen, vsakega boljšega moža mn vzame zgodna smrt m ostanejo ma samo — grobovi. Rajni je bil skromnega značaja in tih ter se ni nikdar silil v ospredje, a vendar ga je v Gorici in po celi Sloveniji vse spoštovalo. Njegove pesni so bile tako prisrčne in mile, da so si takoj priborile srca ljudstva. Saj se že skoro povsod pojejo njegove pesmi: Nazaj v planinski raj, Eno devo le bem ljubil, Nikar, nikar se me ne boj itd. Kao še ni slišal deklamovati prekrasnih njegovih pesmi: Naš čolnič otmimo, Pepelnica, Oljki itd. Mislimo, da ostrežemo našim čitateljem, še nekoliko natančneje opišemo njegov sprevod, kateri se je vršil iz Gorice v njegovo domačo vas Vrsno, kjer je želelel počivati. Predno so vzdignili krsto, govoril je prof. Barbič sledeče ganljive besede v olovo; (Obrnjen proti krsti.) In sedaj tudi Ti, dragi Simon, nas zapuščaš, — tudi Ti se vračaš nazaj v planinski raj, kamor Te je vedno vlekel „zlatih dni spomin* 1 In zakaj ravno sedaj, ko tam zimski dan visi nad bregom, šez dol besni leden vihar, m gozd in plan ječi pod snegom*? Zakaj ravno sedaj? „Glej, th ta dolinski svet, te zlate vinske gorice, Te nič, Te nič ne miče njih jnžni sad in cvet?* „In tadi to Ti nič ni mar, da prijatelji srčnovdani Ti kličejo: — Ostani, Nikar od tod, nikar!* (Obrnjen proti občinstvu.) Prijatelji dragi, zastonj so vsi naši vzdihi, zastonj je moj klici Nesprosna smrt je za vedno zatisnila oči pesnika, ki th spi, zatisnila oči apostola mira, oznanjevalca Ijabezni do Boga, do domovine in do slovenskega naroda. Noben klic ga ne vzdrami. Prenehalo je biti srce, ki se je neizmerno veselilo vsakega napredka med nami, vsakega nspeha, srce, ki je živelo le za Boga in za srečo in slavo slovenskega naroda. Umrl je mož, jeklen značaj, katerema ni bila osoda nikdar mila, a vkljub temu ga ni nikdar upognila. Umrl je pesnik Simon Gregorčič in se vrača nazaj v svoj ljubljeni planinski raj ter nas zapušča za vedno. f Simon Gregorčič. Za vedno? — Nel Nikakor ne! Le njegovi zemeljski ostanki se vračajo v domovino, da najdejo mir v domači gradi, dočim ga svet njema ni privoščil, ni dal; a proizvodi njegove maze bodo vedno živeli med nami, njegov dah bode vedno plaval nad slovenskim narodom, ter nčil njegove sinove še v poznih letih Ijabezni do Boga, do domovine in do naroda. A On je bil naš, je naš in ostane naš, vedno bode živel med nami in med slovenskim ljudstvom. Nikdo, tadi smrt, ta krata smrt, ga ne iztrga temo ljudstvu. V očigled tem dejstvom, kaj naj ta razpravljam, o čem naj govorim?; Naj bridko zdihnjem za njim, ko „— našel je na božjem neba, kar tokaj je zastonj iskal* ? — kakor je sam peval o svojem prijatelja Stresa. Naj pojem slavo moža, katerega dela slave? Naj nstvarim — bodisi tudi le majhno sliko o njegovem zlatem značaja, o njegovem trpljenja in življenja, o njegovi Ijabezni do naroda, o njegovih delih itd.? Menim, da ta ni pravi čas za to in tndi ne primerno mesto; nverjen sem tadi, da nikdo tn tega ns pričakuje. Namen mi je le in naloga, da se v malih in pri- prostih besedah poslovim od velikega genija zemeljskih ostankov, ki se izročajo materi zemlji. (Obrnjen zopet proti krsti.) Izvršujoč ta namen in to nalogo, obračam se zopat do Tebe, dragi Simon: „Kmalu boš mirno tam spal, na griča zelenem ob Soči, Vam mrtvim živo šušljajoči, tam gori pri svetem Lovrenca, Kmala stal Ti bo grob, „kjer Tvojih pradedov nebrojen spi [trop*. Obljubil si, da tačas vsak dan ob polnoči zaposliš svoj ^rob hladan in gledal bodeš, kaj dela Tvoj rod. A jaz dostavljam še prošnjo: Blagoslovi tudi iz nebeških višav svoj rod, blagoslovi slovensko ljudstvo! S to prošnjo preidem h konca. V imenu Tvojih prijateljev, v imenu znancev in čestilcev, sploh v imenu slovenskega naroda izročam Ti zadnji pozdrav: Z Bogom, Simon, z Bogom 1 Počivaj mirno v domači zemlji! Zemljica Ti bodi lahka! Pretresljiv je bil prizor, ko je zapel mešani zbor „Glasbenega in pevskega društva pesem: „Nazaj v planinski raj!* Tse se je solzilo! i-'" G. dr. 0»w*ld se je nato še v imena mladine poslovil od zemskih ostankov nepozabnega pesnika z besedami: „Veliki pesnik! V imena naše mladine Ti zakličem na poti „nazaj v planinski raj* srčni: Zbogom!* Glasno ihtenje je bilo slišati med govoroma. Več tisoč glav broječa množica je nemo, s trpko tngo v prsih, zrla na krsto, ki je krila zadaje ostanke aajvečjega slovenskega pesnika nove dobe. Ko se je premaknil voz z dragocenimi ostanki, je klicala množica: „Z Bogom!* Možje so vihteli klobake, ženske robce v zadnji pozdrav Simona Gregorčiča. Skoro pol are je trajal sprevod. Pogled na to veliko množico je bil velečasten. Po ulicah, koder se je sprevod premikal, so visele povsod črne zastave in prodajalne so bile zaprte. Samo najzagrizenejii Italijani so imeli odprto. Na celi poti so od vseh strani prihajali Ijadje, da ukažejo svojemu nepozabnemu pesnika zadnjo čast. Pesaik je nmrl, a njegove pesmi naj žive med rodom ter ga ngj vedno ipodbu-jajo k Ijabezni do domovine in do Boga. Večni spomin Simonu Gregorčiču! Terno! (Konso.) „Ne, tega ne prenesem,* zdihoval je Lesnik*. Poleg škode še ta strašna sramota 1 Prijatelje sem povabil na vesele in sedaj, kje me bo kedo videl, m mi bo smejal, se norčeval iz mene! Ne! Meni ni takaj ,obstati/ Tadi žena je bila silno potrta. Nova hiša, vrt in vse drage želje, o katerih je sanjala v svojem sren, vse je izginilo in ostala je le priprosta mizarjeva hišica in čvetero delavnih žnljevih rdk v tej hiši! Tadi ta novica se je bliskoma razširila po trga in prijatelji so hodili tolažit mizarjeve in povpraševat, kako se je vendar godila vsa stvar, da se je tako nesrečno dokončala. — Mizarja pa isti dan ni videl nobeden prijateljev; žena jih je na kratko odpravljala. Ni si opal Lesnik Ijndem pred oči prve dni. Bilo ga je sram, da bi bil naj' raje zlezel v zemljo. Zena se je preje strez- Bila, nego mož. Saj nas pravzaprav ni zadela nobena nesreča; izgubili nismo ničesar i in ako smo so poprej prerodili z delom r svojih rdk, bomo se tudi zanaprej. Seveda { tako ni, kakor bi si ždeli, toda vdati se moramo, česar ne moremo spremeniti. Tako se je žena tolažila. Lahko se sicer tako govori, a storiti to je veliko težji. To je skušala tudi mizariea. Ko je namreč nekaj dnij pozneje morala plačevati račune za bogato večerjo, za vino itd. bila je zelo potrta, ker je morala iz vseh kotov pomesti vse, da je stroške poplačala. Mojster Lesnik pa je ležal bolan na postelji in menil je, da mora umretil Toda tega mu ni bilo potreba. Tri tedne po teh dogodkih je namreč zopet prav pridno delal v svoji delavnici. Počasi se je tudi zopet približal ljudem in v nekaterih mesecih je bilo to vse pozabljeno. Svet pač dandanes zelo hitro živil Sedaj vendar Lesnik več ni sreče iskal v loteriji, mislil si bo masikateri bralec. — Bomo videli. Nekega dne pride namreč Lesnik zvečer od svojih prijateljev domov ter iznenadi ženo z novico, da bo zopet začel staviti, Češ, ako drugi dobi, tudi njemu sreča ne bo vedno lagala. — Lesnik pa se je tedaj zelo zmotil v svojem računu. Žena je vzrasla pred njim, kakor je še ni videl, odkar je oženjen in povedala mu je tako odločno, da si ni upal ugovarjati. „Veš, dragi moj, kaj ti povem ? Do sedaj si ti stavil deset let in iskal sreče. Prepričal si se, da nisi nič zadel. Ti torej pri tem nimaš sreče. Sedaj hočem jaz poskušati deset let svojo srečo. Upam, da bo v desetih letih sreča meui bolj mila, nego je bila tobi.“ — Mož je ugovarjal, pojasnjeval, se branil, a vse mn ni nič pomagalo; take odličnosti pri ženi še ni opazil. „Ko deset let preteče*, pravi naposled Žena, „boš pa zopet ti pričel, ako bo potreba.*1 — la to je obveljalo. Ostalo je vse pri starem v Lesnikovi družini, le žena je še z večjo strastjo iskala sreče, kakor poprej Lesnik. Vsak teden je gotovo šla v bližnje mesto. Nosila je tj e težke jerbase na trg in vse, kar je spečala, ostalo je v mestu, kjer je iskala svojo srečo; tudi mož ji je pri tem večkrat pomagal. Minulo pa je leto za letom, a terne Lesnikova le ni prinesla iz mesta. Mizar je bil že večkrat nevoljen, a tolažil se je, da deset let ni cela večnost in da potem zopet on pride na vrsto. Med tem sta pa vsa leta prav pridno delala, vzlasti žena;