Januar 2025, letnik 5, številka 1, ISSN 2738-6554
GLASILO DRUŠTVA EKONOMISTOV MARIBOR
Društvo ekonomistov Maribor, Razlagova ulica 14, 2000 Maribor, info@demb.si
Glasilo Društva ekonomistov Maribor, januar 2025, letnik 5, številka 1
KOLOFON
Glavni in odgovorni urednik: doc. dr. Dejan Romih, Univerza v Mariboru Tehnični urednik: doc. dr. Dejan Romih, Univerza v Mariboru
Uredniški odbor: mag. Aleš Borko, OTB banka, d. d.; zasl. prof. dr. Peter Glavič, Univerza v Mariboru; Borut Kancler, Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor; red. prof. dr. Žan Jan Oplotnik, Univerza v Mariboru; izr. prof. dr. Andreja Primec, Univerza v Mariboru; viš. pred. mag. Sabina Taškar Beloglavec, Univerza v Mariboru
Lektor: Mitja Brunec
Izdajatelj in založnik: Društvo ekonomistov Maribor, Razlagova ulica 14, 2000 Maribor
© 2025, Društvo ekonomistov Maribor Besedilo © 2025, avtorji
To delo je licencirano z licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna (CC BY-NC-SA 4.0) https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0/
Glasilo Društva ekonomistov Maribor, januar 2025, letnik 5, številka 1
UVODNIK
Spoštovani bralci!
Pred vami je nova številka Glasila Društva ekonomistov Maribor, ki vsebuje poljudni članek o Salvadorju kot kriptoturistični destinaciji, poročilo s posvetovanja Ekonomija 2024, ki je potekalo decembra 2024, poročilo s posvetovanja Ekonomija in umetna inteligenca 2025, ki je potekalo januarja 2025, in poročilo o projektni nalogi Laboratorij za ekonomijo in umetno inteligenco. Ob tej priložnosti naj omenim, da revija izhaja že peto leto.
V imenu uredništva vam želim prijetno branje!
Lep pozdrav Doc. dr. Dejan Romih
3
Glasilo Društva ekonomistov Maribor, januar 2025, letnik 5, številka 1
SALVADOR KOT KRIPTOTURISTIČNA DESTINACIJA: ŠTUDIJA PRIMERA
Doc. dr. Dejan Romih
Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta dejan.romih@um.si
Povzetek: Kriptoturizem je posebna vrsta turizma, ki se šele uveljavlja. V tem članku obravnavamo Salvador kot kriptoturistično destinacijo. Na osnovi študije primera smo ugotovili, da je kriptoturizem priložnost za razvoj salvadorskega kriptogospodarstva, ni pa rešitev za vse težave, ki pestijo državo. Projekt Bitcoin Beach je opozoril na prednosti in slabosti bitcoinovega krožnega gospodarstva ter potrebo po upravljanju kriptoturistične destinacije.
Ključne besede: kriptovaluta, kriptoturizem, Salvador, turizem
Cobiss: 1.05
4
1 Uvod
Kriptovalute, kot je bitcoin, so del kriptogospodarstva (angl. cripto economy), katerega del je po novem tudi kriptoturizem (angl. cripto tourism). Definiramo ga lahko kot gospodarsko dejavnost, ki se ukvarja z zadovoljevanjem potreb kriptoturistov, tj. posebne vrste turistov, ki plačujejo s kriptovalutami ali se udeležujejo kriptodogodkov (prim. Travala.com, 2024). Namen tega članka je zapolniti vrzel v literaturi, ki je nastala zaradi vse večje priljubljenosti kriptovalut. Pričakujemo, da bo vse več turističnih proizvodov vključevalo kriptovalute kot vrste plačilnega sistema, toda to še ne pomeni, da bo z njimi plačevalo tudi vse več turistov. Imetniki kriptovalut namreč pogosto uporabljajo strategijo HODL (angl. Hold On for Dear Life), kar pomeni, da niso naklonjeni plačevanju s kriptovalutami (Yang, 2023).
Kriptoturizem je priložnost za razvoj turizma, saj se ukvarja z zadovoljevanjem potreb vse širšega kroga turistov, ki se navdušujejo za kriptovalute (Travala.com, 2024). To povzroča potrebo po preoblikovanju starih in oblikovanju novih turističnih proizvodov. Izkušnje učijo, da se turistične dejavnosti prilagajajo novim razmeram, kar se kaže v tem, da jih vse več omogoča plačevanje s kriptovalutami. Lep primer je rezervacijski portal Travala.com, ki omogoča plačevanje z več kot 100 kriptovalutami. Kljub temu ne smemo pozabiti, da je kriptotrg volatilen in da je nagnjenost ljudi k plačevanju s kriptovalutami odvisna tudi od razpoloženja na kriptotrgu, kar zavira razvoj kriptoturizma.
Glede na to, da je kriptoturizem (sorazmerno) nova vrsta turizma, pričakujemo, da bo ponudba turističnih proizvodov na trgu, ki bodo vključevali kriptovalute kot (alternativne) plačilne sisteme, vse večja, toda to še ne pomeni, da bo kriptoturizem postal prevladujoča vrsta turizma. V tem članku podajamo rezultate študije primera, v kateri smo proučevali Salvador kot kriptoturistično makrodestinacijo (angl. crypto tourism macrodestination). Ugotovili smo, da uvedba bitcoina kot zakonitega plačilnega sredstva ni povzročila kripoturističnega buma (angl. crypto tourism boom). To velja tudi za mesto El Zonte, ki je kriptoturistična mikrodestinacija (angl. crypto tourism microdestination).
Ta članek je strukturiran tako, da ima še štiri poglavja. V poglavju 2 podajamo metode, v poglavju 3 rezultate, v poglavju 4 razpravo, v poglavju 5 pa sklep.
2	Metode
V raziskavi smo uporabljali študijo primera (angl. case study), ki se lahko uporablja tudi v turizmu. Pri tem smo se omejevali na Salvador, zlasti pa El Zonte, ki sta znana po uporabi bitcoina kot največje kriptovalute. Ker je bilo o tem malo napisanega, smo si pomagali s prebiranjem spletnih komentarjev, ki so lahko dodaten vir informacij za oblikovalce (turistične) politike in (turistične) raziskovalce (Mou & Wang, 2025).
3	Rezultati
Salvador je srednjeameriška država, katere glavno in največje mesto je San
5
Salvador (ust. 1525). Znana je po tem, da je septembra 2021 kot prva na svetu uvedla bitcoin kot zakonito plačilno sredstvo (Alfaro, Larangeira & Costas, 2022; Alvarez, Argente & Van Patten, 2023; Beyer, 2024; Crespi, 2023; Msefula, Hou & Lemesi, 2024; Pérez, 2024; Pérez & Ostroff, 2021; Oxford Analytica, 2021; Vázquez, 2022). Pobudo za to je na konferenci Bitcoin 2021, ki je junija 2021 potekala v Miamiju, dal salvadorski predsednik Nayib Armando Bukele Ortez (roj. 1981), ki je znan kot zagovornik bitcoina (The Wall Street Journal, 2021). Svojo pobudo je utemeljil s tem, da bi uvedba bitcoina kot zakonitega plačilnega sredstva olajšala (denarna) nakazila iz tujine in razvila salvadorsko gospodarstvo (Alfaro, Larangeira & Costas, 2022; Alvarez, Argente & Van Patten, 2023). Toda njegova pobuda je naletela na kritiko, ki je opozorila na volatilnost cene bitcoina (Msefula, Hou & Lemesi, 2024; Vyas & Pérez, 2022).
Bukele Ortez je tudi pobudnik gradnje Bitcoin Cityja, tj. mesta (davčne oaze) na jugovzhodu države, natančneje ob vznožju vulkana Conchagua, ki bi bilo magnet za kriptorudarje, kriptotrgovce in kriptovlagatelje. Izkušnje iz El Zonta, tj. mesta na zahodu države, učijo, da takšni in drugačni projekti privabljajo tudi kriptoturiste. Glavna kriptoturistična znamenitost (angl. crypto tourist attraction) mesta je plaža El Zonte (špan. Playa El Zonte), ki je znana po vzdevku Bitcoin Beach. Ta je bila prva v državi, na kateri je bilo mogoče plačevati z bitcoini, za kar sta zaslužna neimenovani darovalec iz Kalifornije in Michael Peterson, ki sta na tem območju razvila bitcoinovo krožno gospodarstvo (angl. bitcoin circular economy) (Pérez &
Ostroff, 2021). Gre za gospodarstvo, v katerem gospodinjstva in podjetja uporabljajo bitcoin kot plačilno sredstvo, ki ga ne menjavajo za druge valute (ameriški dolar, evro ...), kar pomeni, da bitcoin kroži v gospodarstvu.
Izkazalo se je, da sta mesto El Zonte, zlasti pa istoimenska plaža, raj za ljubitelje deskanja (na valovih), ki hrepenijo po (popolnem) odklopu (prim. King, 2019). Iz spletnih komentarjev na spletnem portalu Tripadviser je razvidno, da so v mestu, zlasti pa na plaži, (nujno) potrebna vlaganja v turistično infrastrukturo, da bi povečali privlačnost turistične destinacije (za deskarje). Na osnovi spletnih komentarjev in literature lahko sklepamo, da je mesto El Zonte prehodna turistična destinacija (angl. transit tourism destination), kar pomeni, da privablja prehodne turiste. Zato je glavni namen projekta Bitcoin Beach ustvariti možnosti za nadaljnji razvoj tega kraja, katerega prebivalci so bili finančno izključeni (Pérez & Ostroff, 2021). To pomeni, da niso imeli dostopa do (osnovnih) finančnih storitev, kar pa se je spremenilo leta 2019 (prav tam). O tem so poročali domači (tj. salvadorski) in tuji mediji, kar je vplivalo na povečanje prepoznavnosti mesta kot bitcoinovega središča (angl. bitcoin hub). Zato nas ne preseneča, da mesto privablja tudi kriptoturiste.
4 Razprava
Izkušnje iz Salvadorja učijo, da je kriptoturizem priložnost za privabljanje domačih (tj. salvadorskih) in tujih kriptoturistov ter razvoj domačega (tj. salvadorskega) kriptogospodarstva (angl. crypto economy). Ni pa rešitev za
6
vse težave, ki pestijo Salvadorčane, kot so revščina ter finančna in socialna izključenost (Pérez & Ostroff, 2021). Poleg tega je kriptotrg volatilen, kar zavira razvoj kriptoturizma (The Wall Street Journal, 2021). Projekt Bitcoin Beach je v mestu El Zonte pospešil uporabo bitcoina kot plačilnega sredstva in razvoj kriptopodjetništva (angl. crypto entrepreneurship), ni pa izpodrinil ameriškega dolarja, kar potrjuje omejeno uporabo bitcoina (Pérez & Ostroff, 2021).
5 Sklep
Na osnovi študije primera sklepamo, da lahko razvoj kriptogospodarstva, zlasti pa kriptoturizma, prispeva k razvoju gospodarstva kot celote, saj omogoča povečanje raznovrstnosti (strukture) gospodarstva. Primer El Zonteja, kaže, da lahko razvoj bitcoinovega krožnega gospodarstva prispeva k povečanju podjetnosti v gospodarstvu, kar je koristna informacija za oblikovalce politike. Projekt Bitcoin Beach pa ni osamljen primer. Bitcoinovo krožno gospodarstvo najdemo tudi v nekaterih drugih državah, kot so Brazilija, Južna Afrika in Kostarika.
Literatura
Alfaro, L., Larangeira, C., & Costas, R.
(2022).	El Salvador: Launching Bitcoin as legal tender (Harvard Business School Case No. 322-055). Harvard Business School.
Alvarez, F., Argente, D., & Van Patten, D.
(2023).	Are cryptocurrencies currencies? Bitcoin as legal tender in El Salvador. Science, 382(2844), eadd2844.
https://doi.org/10.1126/science.add284 4
Beyer, A. (2024). El Salvador adopted Bitcoin as an official currency; Salvadorans mostly shrugged. Yale Insights.
https://insights.som.yale.edu/insights/el -salvador-adopted-bitcoin-as-an-official-currency-salvadorans-mostly-shrugged
Borri, N. (2019). Conditional tail-risk in cryptocurrency markets. Journal of Empirical Finance, 50, 1-19. https://doi.org/10.1016/jJeiripfin.2018.11. 002
Crespi, S. (gostitelj). (2023, 21. december). The hunt for a quantum phantom, and making bitcoin legal tender [podkast]. Science Podcast. American Association for the Advancement of Science. https://www.science.org/content/podca st/hunt-quantum-phantom-and-making-bitcoin-legal-tender
King, M. (2019, 28. junij). A luxury surf vacation where you'd least expect. The Wall Street Journal.
https://www.wsj.com/articles/a-luxury-surf-vacation-where-youd-least-expect-11561740722
Mou, T., & Wang, H. (2025). Online comments of tourist attractions combining artificial intelligence text mining model and attention mechanism. Scientific Reports, 15, 1121. https://doi.org/10.1038/s41598-025-85139-3
Msefula, G., Hou, T. C. T., & Lemesi, T. (2024). Financial and market risks of Bitcoin adoption as legal tender:
7
Evidence from El Salvador. Humanities and Social Sciences Communications, 11, 1396.
https://doi.org/10.1057/s41599-024-03908-3
Oxford Analytica. (2021). El Salvador bitcoin experiment comes with risks. Expert Briefings. https://doi.org/10.1108/0XAN-DB262686
Pérez, S. (2024, 18. december). El Salvador made Bitcoin an official currency. Now it's backtracking for IMF loan. The Wall Street Journal. https://www.wsj.com/world/americas/el -salvador-made-bitcoin-an-official-currency-now-its-backtracking-for-imf-loan-874c6623
Bitcoin in El Salvador. South Atlantic Quarterly, 721(3), 6 0 0-611. https://doi.org/10.1215/00382876-9826018
Vyas, K., & Pérez, S. (2022, 16. februar). Can Bitcoin be a national currency? El Salvador is trying to find out. The Wall Street Journal.
https://www.wsj.com/articles/bitcoin-
national-currency-el-salvador-
11645026831
Yang, C. C. (2023). Does crypto HODL culture make sense? http://dx.doi.org/10.2139/ssrn.4645687
Pérez, S., & Ostroff, C. (2021, September 7). El Salvador becomes first country to adopt Bitcoin as national currency. The Wall Street Journal. https://www.wsj.com/articles/bitcoin-comes-to-el-salvador-first-country-to-adopt-crypto-as-national-currency-11631005200
The Wall Street Journal. (2021, 7. september). What El Salvador's Bitcoin Experiment Looks Like [video]. YouTube. https://www.youtube.com/watch? v=MhUthIeQGbw
Travala.com. (2024, 4. januar). A guide
to crypto tourist attractions: Exploring
digital destinations.
https://www.travala.com/blog/living-
with-crypto/travel-with-crypto/crypto-
tourist-attractions-travel-with-digital-
currencies/
Vázquez, E. (2022). The technical fix:
8
Glasilo Društva ekonomistov Maribor, januar 2025, letnik 5, številka 1
POROČILO S POSVETOVANJA EKONOMIJA 2024
Društvo ekonomistov Maribor info@demb.si
Društvo ekonomistov Maribor je tudi leta 2024 organiziralo posvetovanje, ki so se ga udeležili člani Društva ekonomistov Maribor in drugi ekonomisti. Posvetovanje Ekonomija 2024, Posvetovanje o gospodarstvu, politiki in tehnologiji, je potekalo 5. decembra 2024 na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru in na daljavo s pomočjo aplikacije Microsoft Teams. Društvo ekonomistov Maribor je posvetovanje organiziralo v sodelovanju z Ekonomsko-poslovno fakulteto Univerze v Mariboru, s katero društvo navadno sodeluje. Na posvetovanju je sodelovalo osem avtorjev z Ministrstva za finance Republike Slovenije, Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, ki so predstavili sedem znanstvenih prispevkov s področja ekonomije. Veseli smo, da so se posvetovanja udeležili tudi oblikovalci ekonomske politike.
Posvetovanje je potekalo od 10.00 do 13.50, pri čemer sta njegove udeležence pozdravila dr. Dejan Romih, podpredsednik Društva ekonomistov Maribor, in dr. Borut Milfelner, prodekan za raziskovalno dejavnost Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, ki sta udeležencem zaželela uspešno
posvetovanje. Uvodno vabljeno predavanje je izvedel dr. Marko Grobelnik z Instituta »Jožef Stefan«, ki je predaval o umetni inteligenci, pri čemer je predstavil rezultate raziskave o umetni inteligenci, ki jo je izvedla Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj.
Na posvetovanju so prvič sodelovali dr. Andrej Kohont z Univerze v Ljubljani, dr. Andrej Kuštrin z Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, dr. Gregor Polančič z Univerze v Mariboru, Gregor Rihtarič z Ministrstva za finance Republike Slovenije in mag. Sabina Taškar Beloglavec z Univerze v Mariboru, ki so prispevali k razpravi o gospodarskih, tehnoloških in političnih izzivih.
9
Glasilo Društva ekonomistov Maribor, januar 2025, letnik 5, številka 1
POROČILO S POSVETOVANJA EKONOMIJA IN UMETNA INTELIGENCA 2025
Društvo ekonomistov Maribor info@demb.si
Društvo ekonomistov Maribor je organiziralo posvetovanje Ekonomija in umetna inteligenca 2025, ki so se ga udeležili študenti Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru, člani Društva ekonomistov Maribor in drugi. Posvetovanje je potekalo 24. januarja 2025 s pomočjo spletne aplikacije Microsoft Teams. Društvo ekonomistov Maribor je posvetovanje organiziralo v okviru projekta Študentski izzivi Univerze v Mariboru (NOO) - ŠI:UM (NOO). Na posvetovanju je sodelovalo štirinajst do-in podiplomskih študentov Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru, od katerih pet sodeluje pri projektu Problemsko učenje študentov (PUŠ), v okviru katerega proučujejo kibernetsko varnost pokojninskega in zdravstvenega sistema v dobi umetne inteligence. Posvetovanje je potekalo od 16.00 do 17.00, pri čemer je njegove udeležence pozdravila mag. Sabina Taškar Beloglavec z Univerze v Mariboru, ki je p os vetovanje tud i v odila. Pri tem sta ji pomagala dr. Andreja Primec in doc. dr. Dejan Romih z Univerze v Mariboru.
11
Glasilo Društva ekonomistov Maribor, januar 2025, letnik 5, številka 1
POROČILO O PROJEKTNI NALOGI LABORATORIJ ZA EKONOMIJO IN UMETNO INTELIGENCO
Društvo ekonomistov Maribor info@demb.si
Društvo ekonomistov Maribor je od 1. novembra 2024 do 31. januarja 2025 sodelovalo v projektu Študentski izzivi Univerze v Mariboru (NOO) s projektno nalogo Laboratorij za ekonomijo in umetno inteligenco (Econ&AILab). Pri nalogi je sodelovalo osem študentov Univerze v Mariboru, od tega pet študentov Ekonomsko-poslovne fakultete in trije študenti Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
V projektu so sodelovali tudi trije visokošolski učitelji: red. prof. dr. Žan Jan Oplotnik, doc. dr. Dejan Romih in viš. pred. mag. Sabina Taškar Beloglavec. Namen projektne naloge je bil raziskati možnosti uporabe umetne inteligence v ekonomiji, financah in turizmu.
Člani projektne skupine so rezultate svojega dela predstavili na posvetovanju Ekonomija in umetna inteligenca 2025, ki je potekalo januarja 2025 na daljavo s pomočjo aplikacije Microsoft Teams.
12
Društvo ekonomistov Maribor, Razlagova ul. 14, 2000 Maribor, Slovenija