79. številka.
Trst, v sredo dne 8. aprila 1903.
Tečaj XXVIII
„EDINOST"
izhaja enkrat na dan. raznn nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina zna£a : za vse leto 24 K; za pol leta 12 K. za četrt leta 8 K in za en meseci. 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbft*\ brez priložene naročnine »e upravni-itvo ne ozira
Po tobakarnah v Tr«tu »e prodajajo posamične. , tevilke po 6 stot. (3 nvč.t; izven Trsta pa po 8 st. J)
Telefon številka S70.
glasilo političnega Društva „čdinost" za primorsko.
V edinosti je moč !
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrauko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo. Naročnino, reklamacije i in oglase sprejema uprav-ništvo:v ulici Molin plccolo it. 3, II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvd In tiskarna . ulica Carintia Štev. 12.
Politično društvo ,,Edinost".
Vabilo
na
volilni shod
katerega priredi
politično društvo „E d i 11 o s t"
t LoDjerju v Jonu driitvf
v ponedeljek dne 13. aprila t. I.
DNEVNI RED :
Razgovor o prihodnjih občinskih volitvah.
Začetek oh 4. uri popoludne.
Na obilo udeležbo vabi
Odbor.
Politično društvo ..Edinost^.
VABILO
VOLILNI SHOD
katerega priredi
politično društvo ,,Edinost"
v gazovici
? gostilni ..Pri lipi" gospoda Josipa Urbaiciča
v ponedeljek dne 13. aprila t L
DNEVNI RED : Razgovor o prihodnjih občinskih volitvah.
Zadetek ob 4. uri popoludne.
Na obilo vdoležbo vabi
ODBOR
Javni shod
politične?« društva »Edinost« v skednju dne 5. aprila ISttt.
(Dalje.)
Za beseda »e je oglasil na to gosp. dr. Edvard Slavi k. lati je izvajal:
■ i	... m■■	—
PODLISTEK.
Na rojstni zemlji.
bpifeal Ka&ver-Š&ndor-GJ&lakt ; prevel K. C.
XXV.
Kar čutil je, kako je poBtal ves drugi v kratkem času. Ah — ali najbolj rnu je plavala pred dušo slika Verina in o tem mu je sree vstrej>ečalj in usta so m p šepetala goreče in vroee kakor v vročinici : »Jaz jo ljubim !< — In .^edaj ni več pomišljtd na nobeno zapreko. S^nca Blanšina kakor da se ne f ostavlja več med njega in Vero. Egoizem ljubeče duše ni mogel pojmiti, da bi taka »mladeniška zmota« mogla pokvariti njegovo srečo. In v duhu je zlagal l>e?ede in do'ge izreke, kako cdKrije Veri, kako jej prizna svoj greh nasproti pokojnici — kako bo ona ! — »Ali — ali pa ona ne ljubi že koga druzega ? — Da — zakaj ni imel noorj pr.like, da bi jo vprašal v tem pogledu ! Ne — ne — ona ne ljubi. — Na deželi — kje bi imela prilike ! — Ne — ona ne ljubi !« — In tako je * raahoval med en;m ia dru«: m domnevanjem, no, slednjič ga je povzdigalo z nekem zadovoljstvom spoznanje, da — ljubi!	^	*
Gcsfodo v večini je gnala huda vest, da so sedaj, tikom pred volitvami, sestavili neko knjigo, katero so nazvali »libro d'oro« in v kateri poročajo na dolgo in široko o svojem delovanju. Jaz pa bi rekel — nede-lovaDju. To pa priznavam : ta knjiga je uhj-veče delo njihovo. Kajti — napisati kakih 400 strani o nedelovanju, to je vsakako velika umetnost, ki zahteva napornega dela. Jlz sem sicer le površno pregledal to knjigo, uveril pa sem se, da je lepo tiskana, da ima lepih slik in da je moral torej g. Caprin le pega denarja zaslužiti žnio. Govori tudi o tramvaju pod zemljo, ki — še le pojde, če poj de.
Videl p<t« tudi številke o ljudskem štetju in videl sem jako grdo reč. Izvedel sem, da v Skednju je jako malo Slovencev, a veliko Ital janov. Slovencev je baje samo 1700, Itaiijanov pa 3400. (Veselost in vskli kanje.) Torej Italijanov je dvakrat toliko, nego Slovencev.
Ali čudne se mi zde te številke ljudskega štetja, ako jih primerjam e razmerjem glasov na zadnjih volitvah v tem okraju za mestni, oziroma deželni zbor. Takrat smo padli mi le za 15 glasov. Kako je bilo mogoče to, ako je v tem okraju dvakrat toliko Italijanov ?!
Zato menim, da bo tudi številke ljudskega štetja eno del večine mestnega zastopa v zadnjih treh letih. Če bi bili mestni organi pošteno šteli, bi bil rezultat gotovo ves drugačen i d bt bili našteli več Slovencev. — Številke zadnjega ljudskega štetja so re zultat kr.vic, prevar in nasilja. Zadnje volitve sj jih torej postavile na laž. A tu treba se pomisliti, da ni niti en Italijan glasoval za slovenskega kandidata, dočim je — žal — gotovost, da je marsikateri Slovenec giasoval za Italijana. Lahko rečemo torej, da so že zadnje volisve dokazale, da je tu veliko več Slovencev, nego pa Italijanov — da bo torej volitve dokazale, da je ljudsko štetje grda ltž.
Zdaj se vam, prebivalcem tega okraja nudi prilika, da dokažete vi sami, da tista »zlata knjiga« leže in obrekuje.
Na volitvah pa ne gre samo za korist, ampak tudi za čast. To morate visoko držati, kajti : le če bo^te uživali spoštovanje, boste kaj dosezali za svoj>» korist. Kogar svet zaničuje, temu tudi nič ne daje. A spoštovanje si zagotovite le s tem. da nastopate možko in zavedno.
In, spoštovani zborovalci, ta vaš okraj je važen, najvažneji v okolici. Tu je tredišče tržaške industrije. In ta se bo povzdigalc
XXVI.
Se je bilo eolnee za goro in še je po kri vala vsa jesenska megla. In kakor da še vse počiva v lahkem jutranjem spanju in le nekaj <ia razteza zaspale ude. Z listja in streh je kapala goBta resa, nekje, oddaljeno, kraj ceste bo gakale gosi in race, v vrtu bo pevale sen ce in iz turščevine so čivkali vrabci. Sicer je bilo še vse mirno i a tiho. Vrata dvora v Draganeih so se napol odprla in na najviši stopnici se je prikazala Vera. Lice jej je bilo še porudeČelo od jutranje svežosti, iz pod rudečega robca je silil ovoj zlatih las in je padal od senc k vratu. Izgledala je zamišljeno, ali bila je mirna ; tiha zamišljenost je poč vala na krasnem licu. Pod nogama se jej je vil kodrast pes in mahaje živo z dolgim stojim repom po t'eh je dvigal dolgo glat o k Veri ter jo gledal z rujavimi svojimi cčmi zvestim pogledom, polnim ljubezni. Od želje, da bi ga Vera pobe žila, je cvilil in dvigal tace do krila. Ona je nepre rtano gledala v daljavo pred se in se ni me« nila za psa, a iz ž.tne košarice jej je padalo znje, da niti ni videla tega. No, pes je c vi -lil vedno glasneje in se je vedno bliže pritiskal k nogam.
— O — ti ai tu, koder! — je spregovorila Vera in se pripognila k psu, ki je
bolj in bolj, ako dobi mesto potrebno vodo. In vi veste koliko načrtov se je že delalo za to vodo !• Radi te vode — koliko vina ee je že spilo! (Hrupna veselost) Tu v vaši bližini bo tudi kolodvor tretje železnice, ki bo pri-haj la v Trst. Tudi na,luka, ki t bo stala kakih devetdeset milijonov, bo primaknena blizu k vam. Vaš okraj se more torej nadejati, da mnogo pridobi v nedaljni bodočnost'. Zato seia rekel po pravici, da je vaš okraj najvažaeji v okolici.
Tem veča je vaša dolžnost, da ga ohranite okolici, da ga ohranite Slovencem in da ga ne izpustite v roke sovražnikov ! Le dotlej, dokler bo ta okraj slovenski, bc. vaš (Viharno pritrjevanje)! Čim neha biti slovenski, ne bo vaš, ampak sovražnikov. Na vas je torej, da zakličits na volitvi z glasovnico v roki : Tu smo eni doma ! Mi hočemo tudi ostati tu ! Ta zemlja je naša ! Nikdo naj se ne drzne, da bi jo nam hotel iz -trgati !
Vi ste že sami in med seboj razpravljale o vprašanju kandidata. In tudi sporazumeli ste se. Jaz eem pa uverjoa, da tudi zmagate sporazumno. Mi smo uverjeni, da bi si vi nikoli ne izbrali človeka, ki vas ni vreden ! Ne tacemu ne smete poverjati svojega zaupanja, ker tak človek bi vam tu<ii ne mogel koristiti. Uverjeni smo torej, da mož, katerega ste si izbrali, je vreden vašega in našega za-ipanja. (Navdušeno pritrjevanje in živio-klici.)
Mi od pol. društva »Edinost« ne iščemo za se nikake keristi, tni nimamo nikacega dobi-čka od svojega javnega delovanja. Naša jedina želja je, da bi pomogli našemi zatiranemu in teptane m i nirodu. Zato pa tudi smemo reči, da tisti bo pravi kandidat, ki Be pridruži programu, ki stremi za tem, d a se slovenska okolica ohrani bIo venskemu okoličanu! (Ploskanje in živio-klici.)
Tacega moža po naši želji ste si tudi res izbrali. Vsi torej zanj na volišče, vsi, ki hočete ta okraj ohraniti sebi, naši okolici, i.a-sem u narodu ! Vsi v boj, ki smo zvesti sinovi svojega naroda ! Nikdo naj nas ne pripravi do tega, di bi zatajili Bvoje rojstvo! Mi ne smemo dovoliti nikomur niti misli, da bi nas mogel spoditi s te zemlje. Tu smo in tu hočemo živeti dalje kakor zavedni sinovi svojega naroda — to bodi naša bojna parola na teh volitvah (Djlgotrajno ploskanje in pritrjevanje.)
Na to je govoril dr. Gustav Gregor in:
Časti ti volilci in zborovalei ! Jaz ne bom
začel sedaj poskakovati v krogu od same la-dosti. Vera ga je pomirila in je potem začela klicati perutoino. Hkratu je oživelo vse dvorišče. S pristave in hlevov, 8 skednja, od povsodi je pritrčala, mahHje s perotmi, žival, dvigajoča silen krik. Piščeta bo kričale, kokoši kokodakale, purani podili piščeta, pritorkljale so tudi race, debelušaste goske, in vse se je zgatilo v gost kup med Vero motajoče se brez stiahu pred nogama.
Najdrzneji bo ce o zletavali Veri na roko sileči ee svojimi kljuni v košarico, polno žita, a neka drobna kokoška, najmanje lepa in najpriprosteje vrste jej je skočila na ramo in je, popravljaje si perje, mirno čakala brane. Še ni bilo zbrano vse ; Vera je začela klicati močneje. Se le, ko se jej zdelo, da je vse tu, počela je metati zrnje med krdelo in navstalo je trdo trganje, kdo prvi kaj vjame. S streh in ograj so prileteli tudi vrabci in so se, kakor nepovabljeni go3je, mešali med perutnino. Vera je ljubila to žival, katero je ona sama vzgojila in je pazila sedaj, da ne bo nikomur krivice. Silovite purane je vsaki hip silila na red, a najbolj plaš jivim pišče-tem je metala posebej in v strani od veče živali, a drobni kokoški na rami je z roko podavala zrnje.
Po poti iz hleva je šel pr^ti dvoru mlad
govoril lepo in odusevljivo. To mi ni dano. Ali, zanimalo vas bo — nadejam ee — vendar, kar vam hočem povedati.
Govoriti vam hočem namreč nekoliko o tem, česa se imate nadejati od slovenskih in česa od italijanskih zastopnikov ? !
In na to vprašanje bi vam mogdl odgovoriti prav na kratko. Reči bi vam mogel : slovenski zastopniki goje vsaj najpoštenejo voljo, da bi vam pomagali, pri italijanskih zastopnikih pa popolnoma pogrešamo te poštene volje !
Najsjajneji dokaz za to mojo trditov je podal vaš dosedanji zastopnik g. Banelli.
Gospoda predgovornika sta trdila, da gospod Banelli ni nič deloval. Jaz ne pritrjam temu, jaz pravim marveč, da je delal ! ! Na nekolikih i^gledin vam hočem pokazati, da je delal pozitivno — proti vaši koristi. Dokazati vam torej hočem, da prr g. Banelliju ne smemo govoriti o nedelovanju, marveč moramo govoriti o pozitivnem delovanju vam na škodo.
Znano vam je, da je naš mestni svet ob enem tudi deželni zbor. V tem se ustvarjajo zakoni.
Ali značilno za delovanje te zbornice je,, da navadno sklepa zakone, ki so ali — v direktnem navskrižju z državnimi zakoni, ali pa tako monstruozni, da jih vlada ne more predložiti v sankcijo. In ti njihovi zakon.ski načrti so v glavnem zato taki, ker so prikrojeni le na korist gospodovalne stranke in so često obrnjeni proti interesom okolice in slovenskega dela prebivalstva te pokrajine ! In za vse take zakone, obrnjene proti vaši koristi, je v sik d ar glasoval tudi gospod Banelli! (Čujte ! Čuj te !)
Vzemimo le vprašanje zemljiške knjige ! Ta knjiga je že od začetka minolega stoletja in se vrhu tsga cela desetletja ni vodila pravilno. Nujno je torej potrebna uredba, kajti iz sedanjega groznega nereda izvira velikanska škoda za posestnike zemljišč. Ustvaril se je bil drž. zakon za urejenje zemljiških knjig, a deželnim zborom je prepuščeno, da sklenejo izvrševalae zakone. In res se je povsodi drugod zemljiška knjiga uredila pri nas v Trstu pa ne! In zakaj ne ? Jedino zato, ker bi gospoda hoteli spraviti v zakoa ^tako določbo glede jezika, v katerem je vknjiževati, ki je v nasprotju s § 19. drž. temeljojih zakonov ! To je določba, da je smeti uknjiže-vati le v italijanskem jeziku ! Zato vlada ne more tega načrta predložiti v sankcijo, zato traja nered dalje, radi te narodne nestrpnosti morajo okoličanski posestniki zemljišč dalje trpeti škodo.
kiavar. Na glavi ie nesil škaf mleka, a v roki je držal posodo za žito. Nekako nasme-hoval so je.
—	Nekcj novega — gosp:ca ! — je rekel mladi kravar že od daleč.
—	Kaj za Boga ?! — je vprašala Vera prestrašeno, vedn.o boječa se kakega slabega sporočila — saj je redko čula kaj ugodnega.
—	Rmenka se je otelila nocoj — krasno tele je.
—	Tako! Pa zakaj nisi prišel raneje povedati tega ? — Daj mleko v kuhinjo — ali v omaro ; je poshranimo pozneje — a sedaj pojva v hlev.
I Se svojo kokoško v roki je hitela Vera po stopnicah nizdoli in potem proti hlevu, in ni čakala, da bi ee kravar vrnil iz dvora. Sla je naravnost, ne pazeča na roso in pa vlažaost, ki jej je prihajala na noge. V hlevu je bilo vedno temno, a še posebno tega jesenskega jutra. Zrak notri je bil napolnjen od toplega dihanja živine. Širil se je tudi vonj otave in slame. Po/sodi je šumelo od prežvekanja živali, kateri je bila nametana krma po jaslih.
Iz zadnjega kota je prihajalo zamolklo mukanje krave.
(Pride še.)
loza takov načrt, naperjen proti vaši koristi, je glasoval tudi gospod Bančili. Deloval je torej pozitivno proti vam.
(Pride še.)
Politični pregled.
V Trsta, 8. april* 1903^
Deželni zbor kranjski. Včerajšnji »Slovenski Narod« trdi, da ni res, da se deželni zbor kranjski radi »*ga ni sklical, ker se med deželnozborsko večino ia manjšino ni doseg'.o soglasje glede točk, o katerih je imel razpravljati deželni zbor, marveč, da so bile v«e tri ztranke složne in da dr. Koerber ni »klical deželnega zbora kranjskega le radi tega, ker bi bil potem moral sklicati tudi češki deželoi zbor.
mladočeškem taboru.
dr. Spindler izvaja v svoda je mladočeški klub le od obstrukcije in da se zopet povrniti k njej. Za
Dogodki v
Državni poslace? jem »Podripanu«, začasno odjenjal more vsaki čas
gledališču »Pietro Cossa« v Rimu velik shod delavcev^ na katerem je bil soglasno vsprejet predlog, da se v Rimu proglasi generalni štrajk.
Po shodu prirejali so čtrajkovci demonstracije, a vojaštvo je skrbelo, da se niso nabrale prevelike gruče demonstrantov. Dogodilo se je več aretiranj, do spopadov med demonstranti in vojaštvom pa ni došlo.
Sinoči je vlada izdala objavo, v kateri se zatrjuje, da je zagotovljeno redno funkci-joniranje vseh javnih naprav. Sinoči je imelo mesto popolnoma normalen obraz.
Tržaške vesti.
f Dr. Josip Kemla. Včeraj je
tamošnji K e n d a. v Vipavi
umrl v ugledni Pogreb jutri
začasno spremembo taktike so bili tako važni in prepričevalni razlogi, da zadoščajo že eni, ki smejo v javnost, a je vrhu tega -e takih, ki iz politiške ićcone niso za javnost. Čim je mladočeški klub spoznal, da bi le vladi napravil uslugo z obstrukcijo že v prvem čitanju nagodbenih predlog, je bilo to zadosten razlog za spremembo taktike. Kako važni so bili razlogi za to sprein°mbo, izhaja že iz tega. da je bil dotični sklep storjen s pretežno večino in da je bila manjšina uprav neznatna. Id da se klub ne plaši sedanjega — kakor pravi dr. Spindler — umetno za-netenega vznemirjenja, priča dejstvo, da je soglasno sklenil zaprositi izvrše valni odbor stranke, naj skliče shod zaupnikov, katerim predloži odkrito in iskreno razloge, ki so bili odločilni za spremembo taktike.
Vrešen v — Avstriji. I seveda: če naši državniki že v vsem posnemajo pruske izglede, zakaj naj ne bi oblasti posnemale pruskih oblasti v preganjanju nenemške šolske mladine ! Če se že posoemlje, naj se dela to temeljito in v vseh pogledih*.,
(" 11 j te torej: tudi Avstrija se more ponašati, da ima svoj Vrešen ! Kakor mirajo poljski otrcci na Pruskem trpeti muke (in njihovi star ši težke kazni), *ko hočejo Boga moliti v materinem jeziku, tako se je zgodilo te dni na nemškem gimnaziju v Crnov-cih (Bukovina), da so nekemu d jaku prisodili s ur karcerja in mu podelili ukor pred vsemi tovariši, ker je v poljskem jeziku — molil očenaš!!
Poljske novine pišejo ogorčeno radi tega dogodka, katerega oznsčujejo kakor >principijelno stvar« vseli Poljakov. — »Dziennik I*>bki« pravi, da je poljskemu zastopstvu v parlamentu na Dunaju v neizogibno dolžnost, skd', či členi:
Vipavi po dolgi bolezni zdravnik g. dr. Josip pokojnika se bo vršil zjutraj.
Umrla je v Ločah mati našega poznanega trgovca in rodoljuba, gospoda Ivana P r e 1 o g a. Uzornemu možu in narodnjaku naše iskreno sožalje.
Mestne volitve v Trstu. Danes že konstatujamo nasproti mestni gospodi in na sproti c. k. vladi, da bodo prihodnje volitve nezakonite!
Konstatujemo namreč, da so volitve za IV. razred določene za dne 14. t. m.;
konstatujemo, da je bila seja mestnega zbora, v kateri so se rešile reklamacije, dne 1. t. nt. pozno zvečer, da so se torej tsga oziroma naslednjega dne vršile spremembe v imeniku voliicev ;
konstatujemo, da je od 1. oziroma 2. (ker je bila seja dne 1. pozno zvečer) le 13, oziroma 12 dni;
konstatujemo, da določa mestni štetut, da se v zadnjih štirinajstih dneh ne sme nič spreminjati in vtikati t volilno listo.
Zato konstatujemo končno, da se je kršil mestni statut s tem, da so se v zadnjih
14 dneh pred volitvami vršile spre membe v volilni listi.
S tem je torej dokazano, da se je grešilo proti fjrmalniin določbam mestnega šta-tuta in da bodo mestne volitve, ako se izvrše na taki podlagi, nezakonite ter da jih vlada ne sme odobriti. I a ako bi jih tudi odobrila, morala bi jih uničiti vsled korakov, ki se gotovo store.
Morda pa je vladajoča stranka šla v šolo na istrfka volišča, kjer vladajoča stranka — in sicer v sporazum ljenju z vlado — nalašč napravlja kako formalno napako, da more potem rekurirati, če volitve niso izpale po njeni volji !
Volilne komisije za okolfeo. V včerajšnji seji mestDega svtta bili so za predsto-eče mestne oziroma dtželne volitve določeni
da nemudoma zahteva satisfakcijo. To da ni nikaka bagatela, ker gre za svobodo poljske molitve in narodno čast Poljakov!!
Prevrat v Srbiji. Nenavadno, omam
I. okraj: Predsednik : Lovrenc Ber-
r
nardino ; njegov namestnik : Alojzij Mosconi, členi komis»je: Valerij Demarchi, Jcsp Gri-son, Josip pok. Josipa Paulica, Josip od Jo-
ijivo nairiico se je izvršil naj no vej i prevrat v sipa Sancin ; namestniki : Andrej pok. Matije
primere v B'zjak, Tom&ž pok. Tomaža Čač, Edvard ene četrti pok. Josipa Cossutta, Ivan od Ivana Sancin.
II.	okraj: Predsednik: Ferruccio dr. Cimadori; rjegov namestnik: Anton Suttina, členi komisije : Ivan pok. Matije Gtrdol, Anton pok. Lorenca Purich, Josip pok. Ant. Roitz, Matej pok. Ivaaa Stoifi ; namestniki : Anton od Antona Desco, Blaž pok. Antona Ferluga, Josip pok. Josipa Jellusig, Ivan pok Iv. Mar. Cok.
III.	okraj: Predsednik : Mihael Bra-tos ; njegov namestnik : Henrik inž. Vivante, členi komis;je : Matej od Jakoba Gustincicb, Fran pok. Antona Kermetz, Josip pok. Ant. Levitz, Iv. Mar. pok. Adrea Senizza ; namestniki : Fran od Frana Černigoi, Jurij pok. Sebattjana Derman, Ivan pok. Dragotina Fer-folja, Anton o i Act>na Negode.
IV.	okraj: Predsednik : Artur dr. Rusconi ; njegov namestnik : Gustav \Viesel-berger ; členi komisije : Ivan Mar. od Andreja Ferluga, Jakob Gasparo, Peter Parisi, Anton Schepitz ; namestniki : Josip od Iv. Ferluga, Ivan od Josipa Petelin, Anton od Andrea Pogorel« c, Jakob Tobell.
V7, okraj: Predsednik : Cesire pl. Combi : njegov namestnik: Jakob Soletti, členi komisije: Anton od Antona Daneu, Ju*t od Štefana Grgič, Anton cd Matije K ral, Ivan od Ivana Ražem ; namestniki: Anton od Antona Milcovich, Anto od Josipa Ražem, Rok od Matije Sosič, Luka od Ga-špa-ja Vidau.
VI. okraj: Predsednik : Aleksander Cesare; njegov namestnik: Anton Grion, členi
Srbiji. Ta prevrat je morda brez zgedovini prevratov. V teku — ure je bila ustava razveljavljena in zopet uvedena — seveda spremenjena. Istotako naglo 6ta se izvršila odstop in zopetoo imenovanje rainisterstva. Ostali s j v službi vsi mimatri, raznn m nistra za vnanje stvari Ijo-zan ići , č^gar ponfelj je prevzel Pavel Den i<5.
Nekoliko minut torej je biia Srbija brez ustave in kralj Aleksander samodržec.
Ta uboga Srbija res ne more nikakor priti do stalnih in urejenih odnoš&jćv.
Iz francozke zbornice. Včerajšnja seja francozke zbornice je bila Bilno viharna vsled govera poal. Jam^ja o Drevfusovi aferi. Isti je govoril o nekem baje falsifici-ranem pismu nemškega cesarja, ki se je o procesu držalo tajno in je je general Mercier pokazal sami členom vojnega sodišča v Renntsu, katero pismo je baje upi ivalo na sodnike, da so Drevfutt obsodili.
Tekom tega govora vršili »o §e burni prizori med pristaši in nasprotniki Drevfuaa.
Za Jaoici om govorila sta bivša urni etra Gavaignac in Brisson.
Vojni minister A n d r e je izjavil, da se je v arhivu vojnega ministerstva že našle pismo, katero je cmenjal Janres v svojem"govoru ter je obljubil, da bo vlada skrbela za to, da se v t*j stvari pride na čiste.
Generalni štrajk v Rimu. Ker so se razbila pogajanja med štrajkujočimi tiskarji in delodajalci, vršil se je včeraj v
komisije : Anton od Antona Kapun, Anton pok. Luke Daneu, Martin pok. Antona Gu9tin, Jakob od Jakoba Tence; namestniki : Josip od Antona Košuta, Marin pok. Frana Lukša, Tomaž psk. Martina Regent, Ivan pok. Josipa Terčak.
Kamora na delu. Sinoči so imeli ka-moristi volilni shod, na katerem so proglasili kandidate za IV. in III. volilni razred in sicer za IV. razred sledeče kandidate:
Barison Antonio, Basshiera Rodolfo, Be-nussi Giorgio A. G., Bernardino Lorenzo, Bratos Michele, Comel Erminio, Cumar Gia-como, Rascovich Edgardo, Sandrinelli avv. Scipione. Spadoni dott. Ernesto, Venezian dott. Felice, Zanuttig Giacomo.
Za III. razred pa sledeče: Dott. Ferruccie Cimadori, Cesare Combi, avv. Aristide Castellop, dott. Camillo Depiera, dott. Giuseppe Mazorana, Giovanni de Ri-naldv, Domenico Risigari, Giacomo Carlo Soletti, Mario Strudboff, Antonio Suttina, Gustavo Wieselberger, avv. Alfredo Za-nolla.
Iz teh list je razvidno, da so se vsi glavarji kamore potegnili v četrti razred, v trdnjavo kamore, kar je v najbolji dokaz, da se gospoda v druz h razredih ne počuti prav dobro.
Mestni svet. Pod predsedništvom župana, dr. Sandrinellija vršila se je Binoči 8. seja mestnega sveta.
Po prečitanju in odobrenju zapisnika
svojim čitateljem pove tudi vzroke rečeni kandidaturi! Ker pa vemo že v naprej, da ne stori tega, mu moramo mi zalučati v obraz, da istotako, kakor je nekdaj v Rictnanjih, deluje tako tudi sedaj pri sv. Ivanu za razdor in razkol.
Mi se nahajamo sedaj v hudi volilni borbi, in ker smo rea »jedini čuvarji Slo-vanstva ob Adriji«, se v teh hipih ne moremo in ne smemo ozirati na polena, ki nam jih »Slovenec« meče pod noge. Njemu je to lahko, ker je — po lastni izpovedbi — privatno podjetje in nima za seboj nobene stranke in torej tudi ni nikomur odgovoren za svoje neslovensko početje.
Po dovršenih volitvah hočemo pa govoriti o gori omenjenih vzrokih in to bo nekaj, kar bo »Slovenca« s kolom bilo po zobeh!
Le potrpite malo, gospoda ! Reški »Novi list« o volitvah v Trstu. Reški »Novi list« piše : »Slovenci razvijajo žilavo borbo v okolici, da ohranijo in pomnože svojo dosedanjo pozicijo. Nadejamo se, da bodo Hrvatje in Slovenci delali zložno kakor eden človek pod vodstvom zaslužne »E d i n o s t i« in naših bori-teljev, ki so na čelu slovenskega gibanja v Trstu, med katerimi imenujemo v prvi vrsti dr.a Gregorina, profesorja M»ndic, dr.a Hv-bari in druge, katerim želimo vspeh.«
Kje je logika ? ! Pišejo nam
najlepši Zadnje
zadnje seje oglaBii se je za besedo svetovalec čase Čujemo, da ss od raznih strani izraža Dollenz in predno poteče triletni mandat j ogorčenje vsled tega, ker bo na prihodnjih sedanjega mestnega sveta še enkrat pripore- mestnih voliivah volilo zraven prejšnjih vo-čal, naj se postavi deset svetilk ob cesti, ki i lilcev tudi nekoliko redarstvenih nadzornikov vodi iz Rojana v Ško rkljo ter da se raz- | in drugih državnih uslužbencev ! Gospoda svetli tudi stara cesta iz Barkovelj na Kon-| v italijanskem taboru se zgražajo. Mi j h pa tovelj. Nadalje je govornik priporočal, naj I vprašujemo : kje je logika? Zakaj pa se niso se zgradi vozna pot iz Barkovelj do proseške zgražali na tem, da eo na dosedanjih volitvah ceste, naj se pokrije potok v Barkovljah in pometači, mestni sluge in gasilci nastopali naj se napravi ljudsko kopališče v Barkov- pod imenom: »impiegato comunale« (mestni Ijah ali pa pod Greto.
Župan je na to odgovarjal, d* od go-
uradoik) ter volili skupno z »visokimi« »nižimi« državnimi in mestnimi uradniki
in ? 1
vornika imenovana dela pretresuje mestni stavbinsici urad.
Na to se je prečital dopis društva »Domenico Roasetti«, katero zahteva, naj se tudi členi njegovega volilnega odbora imenujejo v
Je-li tako postopanje logično ? Ako se ta »velika« gospoda sramujejo nastopati v družbi z nekaterimi državnimi uslužbenci — zakaj niso imeli teh srednjeveških pomislekov ob času volitev v — p t» kurijo ? ! Ta vaša lo-
volilne komisije. Svet. dr. Spadoni je predla- gika, o gospoda, je jako čudna...!
gal, naj se preko tega dopisa ■ preide na dnevni red, ker je isti naslovljen na magi-
opraviti z volitvami, bil tudi VBprejet z vsemi gla-glasovom slavenskih sveto-
strat, kateri nima nič Ta predlog je glasovi proti valcev.
Svet. dr.
Slovencu«. Celjska »Do-
R v bar izjavil je imenu in v imenu svojih somišljenikov, da se
»Domovina«
movina« piše :
»O naših državnozborsklh poslancih se v mnogih krogih izreka trpka sodba. Ugleden mož izven Celja nam je poslal zadnji teden iatotako svoje mnenje o naši delegaciji v svojem ter ge dotaknil tudi dr. Šusteršiča. Žalostno bi bilo, ako bi naša popustljivost morala se-
vzdrže glasovanja o volitvah členov v volilne gat; tako (lale^ da bi ta[co uglednim poli-komisije, ker je ta volitev prenagljena ia tikom, kakor je naš dopisnik, zapirali predale nepotrebna. Kakor je že izjavil vladni ko- na§ega H8ta, če bi njegova sodba bila ob-
misar v zadnji tajni seji, je postopanje z volilnimi reklamacijami neveljavno, ker veliko število reklamacij ni bilo ne pregledanih ne rešenih. Ker je neveljavno postopanje z reklamacijami, bodo tudi volitve same neveljavne. Vsled tega je nepotrebno imenovati komisiie.
Svet. dr. Spadoni je na to odgovarjal, da ni bilo rešenih kakih 100 rekur-zov, ker so bili napravljeni v jeziku, ki je nepoznan veliki večini mestnih svetovalcev, od katerih se ne more zahtevati, da bi poleg deželnega jezika morali znati tudi slovensko.
Na to so se izvolile volilne komisije. Imena členov komisj za okolico prinašamo na drugem mestu.
enem naperjena zoper kakega po mnenju nekaterih nedotakljivega moža, recimo dr. Šusteršiča. Naš program je jasno načrtan in prispodobljen našim specifičnim razmeram na narodoo vročih celjskih in sploh štajarskih tleh, kjer se utegne izbojevati boj, ki bo morda odločilnega pomena za štajarsko Slovenstvo. Zato se ne epuščamo radi v razprave o liberalizmu in klerikalizmu, da bi svojim dragim časniškim kolegom v Ljubljani ne izerpili snovi za vsakdanje zanimive tozadevne študije v njih časopisih. Tega načela se držimo, ker imamo resnejše opravke. Kakor ee nsm zdi, bi vsled gornjega našega dopisa ^Slovenec«, ali, kakor nekateri pravijo, urednik »Slov. Gosp.«, rad po ovinku dopisa v »Slovencu« z nami malo polemiziral
Predlogi mestne delegacije glede grad- o liberalizmu. Toda, kakor rečeno, nam se nje električnega tramvaja iz lesnega trga res ne ljubi in tudi ne utegnemo prazne skozi dva predora preko Skednja k Sv. slame mbtiti. Samo toliko mu svetujemo, če
že re* ne more v izboljšanje naših razmer nič koristnega storiti, da z dražbe tudi
Savi in od tam mimo mestnega pokopališča nazaj v Trat in glede najetja posojila
4,800.000 kron, ki se porabi za gradnjo tega tramvaja, so bili veprejeti z vsemi proti dvanajstim glasovom.
Slednjič je mestni Bvet soglasno vspre-jel predloge, tičoče se izdelanja načrta za regulacijo mesta.
Ko je še svet. dr. Venezian pov-darjal zasluge župana Sandrinelli-ja za naše meBto in hvalil njegovo Bolidarnost z mestnim svetom, bila je seja zaključena.
Nemško-latinskemu »Slovenca«. — »Slovenec« je povedal tudi, da pri bv. Ivanu vlada velika nezadovoljnost b političnim društvom »KJinost«.
»Slovenec« pa ve tudi dobro, zakaj so Svetoivančani postavili kandidaturo, kateri politično društvo ni pritrdilo. Po svoji 6tari nelepi navadi pa zavija vse in zaobrača. Da bo že enkrat jasno, ga poživljamo, naj
ni treba delati in nam lahkomiselno vsiljevati tako dolgočasna temata, kakor bo običajne razprave o liberalizmu in klerikalizmu. Tudi si prav nič ni treba domišljati, da bi se uredništvo našega lista ustrašilo, ako bi »Slovenec« v svoji lahkomiselnosti še nadalje občinstvu hudiča na steno slikal t£r nas s prisojo liberalnega mišljenja skušal odvrniti od našega jasno načrtanega narodnega programa. Še enkrat! Jerobstva ne priznavamo nad seboj, štud'je o liberalizmu in klerikalizmu pa prepuščamo začasno drugim. Naša pot je začrtana po drugih tirih, jasno in neomajno, nervoznosti pa ne poznamo!«
Ta odgovor »Domovine« »Slovencu« smo priobčili na tem mesta, ker velja, mutatin mutandis, tudi za postopanje »Slovenčevo« e tržaškimi »Slovenci«. Istotako herrstratično
e naperil » Slovenec < nasproti aam v naj-kritičnejem trenotku, in vzlic notorični istini, da v tej borbi, v kateri de nahajamo ravnokar, ni niti najmanje tendencije ni z<i ni proti kateri si bodi slovenski straatci, da je ta boj vzvišen nad slovenskim domaČim prepirom in da imajo naši tukajšnji boritelji v tem boju en edini cilj pred očmi : ohranitev te drage ped i zemlje slovenskemu narodu (in ne kaki stranki)!!
Boj za ekzistenco se bije tu, a »Slovenec« ce ve boljšega, nego da se boriteljem zaleta v hrbet. To je novodobno herostratstvo sa višku.
V zadoščenje. Včeraj smo v rubriki »Vesti iz Kranjske« priobčili, da ee je v Ljubljani ustrelil bivši pismonoša v Mariboru Josip Stok iz Dutoveli. Kakor vcrok temu činu smo navedli govorico, da je Stok v igri izgubil večo svoto denarja. Sinočaji »Slovenec« pa priobčuje brzojavko iz Maribora, ki javlja, da je bil Štok denar izgubil, a našla ga je neka vin čarka in si ga prisvojila. — Viničarko so že izrcčili sodišču.
Zabeleženo bodi to v zadoščenje spominu nesrečnega pokojnika !
Jlalo več uljudnosti ! Prejeli smo :
Stara navada je, da ee toliko po ulici Ro-magna, kolikor na Etarem senenem trgu, ustavlja vse polno radovednežev, ki s posebno pazljivostjo gledajo na trg velike vojašnice, kjer se vrše vojaške vaje.
Podpisana sta že kakor dečka rada gledala naše fante in delata to tudi še sedaj, kadar ju je prilika zanesla v obližje omenjene vojašnice. Včeraj okolo 4. ure popoludne nas je bilo na senenem trgu Laka stotina, ki smo iz daljave gledali na vojaško jahališče. Iznenada je prišel redarstveni pod-nadzornik Rosmann in je začel Da precej neuljuden način razganjati tam zbrano ljudstvo. »Proč od tukaj!«, je grmel, »ako nimate službe, v>t>n jo preskrbi m jaz!« itd. Neki gospod ti je naprav-ljal cigareto in se ni odstranil z vojaško hitrostjo, kakor je to zahteval gosp. redar in ta poslednji je bil takoj nad njim z neu'jui-nim svojim gromenjem ! Ker je gledalec opozoril redarja na tekoliao več dolžne uljudnosti, je isti odšel za kakih 'JO korakov strani, a se je na to vrnil k onemu, ki ga je na uljuđen način opozoril na dolžao uljudnost, in je istega — aretiral! Aretiranec je, kakor smo doznali, c. kr. uslužbenec in bivši veSleten — orožnik ! Podpisana sva temu zadnjemu ca razpolago, ako bi nastale kake posledice kakor ee mu je zagrozilo. Ob enem pa pro-testujeva proti tako neuljudnemu postopanju redaretvenega podnazornika Rosmanna. Ako je prepovedano, ustavljati pe in gledati na trg velike vojafnice, naj se to naznani ljudstvu na primeren način, da se bodo radovedneži znali čuvati pred Rosmannovimi nastopi. — Službo, ki jo je ponujal gosp. Rosmann — naj le obdrži za ee ! Mi ee mu zahvaljujemo na njej.
Ž. B., I. H. Se se dodajajo čudeži ! Pišejo nam : Zadnjič ste pieali, da se je »zovemo« na le-nem trgu kar čez ncč naučil slovenskega jezika, ker je začel to in ono posnemati iz »Edinosti«. Da vam dokaže, da ne govorite resnice, si je isti list po omenjeni vaši trditvi dal pisati od nekje iz Zagreba — neko notico, posneto i z »Edinosti«.
Sedaj pa se je dogodil — čudež ! Pisec teh vrstic se je bil namreč nadejai, da se mu sedaj, ko imamo v Trstu čisto slo ;enske eodne razprave; posreči postati poročevalcem za vse tukajšnje lahonske liste ter tako vstreči sebi in onim revežem, ki si morajo prevode iz »Eiinosti« naročiti celo iz Prage !
Ali — o joj !
Kar se ni dogodilo v teku 30 let, dogodilo se je sedaj :n to kar čez noč! Porodilo o razpravi, ki se je vrš la minoli ponedeljek pred tukajšnjim deželnim sodiščem v slovenskem jeziku — prinašajo včerajšoji lahonski listi skoro doeiovno! Cel<5 to eo povedali, da se je ta razprava vrš.la skozi in skozi v slovenskem jeziku! Vrh in Ma ver sta torej znala slovensko, a sta se le hlinila, kakor bi ne umela niti besedice našega jezika !
Ta »čudež« je višega poročevalca tako iznenadit, da hoče odslej večkrat govoriti z omenjenima gospodoma in to — ako Bog da in sreča junaška — v slovenskem jeziku!
Izlet. Nekateri pevci in pevke pevskega društva »Ko!o« i»lete drugi velikonočni praznik v tržašKi Sv. Križ. Odhod s zabavn;m vlakom do postaje Sv. Križ.
Izleti »Kolar. Naše »Kolo« namerava izieteti na binkoštno nedeljo v Ajdovščino in pozneje morda tuii v Ljubljano.
Občni zbor »Delavskega podpornega društva« ne bo dne 2G. t. m., kakor že javljeno, ampak prvo nedeljo meseca maja.
Odbor.
Odbor ruskesra kružka javlja č. gg. udom in udinjam, da v četrtek ne bo pouka ter ee isti prične zopet v četrtek po praznikih.
Zastava sv. Cirila in Metodija. Od sv,
Jakoba nsm pišejo :
Že zopet so hoteli poskušati nove napade na našo blagoslovljeno zastavo. — Po-četek teh napadov je bil v listih znanih tržaških reformatorjev in njih čifutskih zaveznikov. — Že precej časa so neki »gospodje« in neke »gospe« š rili vesti, da novi tržaški škof zaukaže odstraniti slovenski napis na naši zastavi — in ako se to ne izvrši, da ne dopusti bratovščine sv. Cirila iu Metodija na nobeno procesijo. Take glasove so trosili že dlje časa, posebno pa so si v zadnjem času hoteli kar polomiti jezike. Slovenski delavci in delavke so se emejali temu. Predobro znajo, kako daleč s;za mcc nekih gospodov, a znajo tudi, da tržaški škof ne more prokleti in prepovedati tega, kar je cerkev že dovolila in blagoslovila. Slovenski delavci, ki so združeni v bratovščini sv. Cirila in Metodija. imajo pravico do svoje cerkvene zastave in te pravice ei ne puste vzeti od nikogar ! — Tako so bili zaetonj vsi napadi na bratovščino sv. Cirila in Metodija in na njeno lepo zastavo.
Sedaj je mir. Pred nami se že velikonočni prazniki. Priprave za procesijo Vsta-ienja so v najboljšem teku — a tudi naši slovenski možje in mladeniči se zbirajo skupaj, da stopijo ponesno pod svojo zastavo. Sveta brata C\ril in Metodij zoveta slovenske delavce in delavke na branik za vero in jezik našik očetov ! Mil in sladek je glas sv. Cirila in Metodija — a vendar tako mogočen in jak ! Zato pretresa vse vrste Slovencev in vzdiguje povsod vihar! Na noge, slovenski delavci, na noge !
Zbirališče na trgu pred cerkvijo sv. Jakoba ob 4. uri in pel zjutraj.
Slepars'vo s ponarejenim denarjem. H krčmarju in veleposestniku go*p. Maksu Ukinarju v Avberju je došel te dni 67 letni Jaktb Pipan iz Tomaja in mu ponujal na prodaj ponarejene bankovce, a mu za vzorec pokazal prave bankovee.
Povedal mu je na to, da ima v Trstu prijatelja, ki ee bavi s ponarejanjem bankovcev, na kar sta se dogovorila, da o prvi priliki, ko pojde Ukmar v Trst, napravita v Trstu kupčijo s ponarejenimi bankovci, katere je Pipan ponujal po jako nizki ceni.
V ponedeljek došla s;a oba v Trst in Pipan je T kmarja od vel v neko krčmo v ulici Sjlitario, kjer ju je čakal oni, ki je baje ponarejal denar. 1'kmar je dotičniku izročil 200 K in zihteval, naj mu izplača 600 ponarejenih, a dotičnik se je takoj odstranil iz krčme, zatrdivši, da ee v par minutah povrne z denarjem. Ukmar in Pipan pa eta zaman čakala; in ko je slednji videl, da Ukmar odlečno zahteva denar, mu je iz lastnega žepa izplačal 1»>0 pravih kron in trdil, da ga je oni drugi opeharil. Ukmar je na to Pipana odvedel na inšpektorat v zagati Moro, kjer so ga vzeli na zapisnik ter potem odveli v zapor. Uimar je izjavil, da ni mislil kupiti ponarejenih bankovcev, marveč da jih je le hotel dobiti v roke, da bi bil oba krivca izročil oblasti.
Draftbe premičnin. V četrtek, dne 9. aprila ob 10. uri predpoludne se bodo vsleu aaradbt tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilna stvari vršila sledeč« dražb« premičnin : Corso 20, železna blagajni, ogledala, ure, klopi, hišna oprava in razno ; ulica Media 5, hišna eprava : Cots> 18, obleke in razno.
kakor je splošno znano, dajajo Mauth-nerjeva semena a* repo in klajo velik dobiček. Ravno tako izvrstna in nedosegljiva so Mauthnerjeva semena za zelenjavo in
cvetljice.
40.000 kron znaša glavni dobitek loterije za ogrevalne sobe. Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da bo srečkanje nepreklicno dne 23. aprila 1903 in da se vsi dobitki izplačajo od dotičnih zalagateljov s 10% odbitkom v gotovini.
(liaču, Piltpica, rtdi ponarejanja dtnarja. Izdal je bil 393 komadov ponarejenih desetkron-skih not.
X Velika nesreča na morju. Iz Cresa nam pišejo dne 6. aprila 1903:
Danes popoludne ee je v bližini našega mesta dogodila velika nesreča. Iz tukajšnjega pristanišča je odplula mala ladija, v kateri je bilo 13 oseb. Ladija je bila naložena z nekoliko živil, namenjenih za vas Valun, ki ee nahaja na tem otoku. Ko je ladija priplula ob rt imenovano Križiće, potegnil je močan tok vetra, brila je namreč precej mrzla in močna burja. Sapa je potegnila tako silno, da se je ladija preobrnila in je vseh 13 oseb padlo v morje, a rešilo se jih je le 7, 6 pa jih je utonilo. Dve od rešenih 03eb sti znali plavati in eti sami priplavali do bližnjega obrežja, drugih f> oseb pa je rešila neka veča ladija, ki je vozila razno blago za tukajšnje hrvatsko konsumno društvo v Valun. Ta ladija je postavila samo sebe v nevarnost, da je rešila onih 5 oseb gotove smrti. Utonili so: Ivan Muskurdin iz Pernata, starec od 72 let, -letna Marija LovrečM, 60-letna Marija Krivičic, 40-letna Marija Dlačic, 3o-letna Dumica Domijanovic in 50-letni Ivan Sablid, vBi iz Lubenic, podobčina na otoku Cresu.
Trupli dveh utopljenk so nišli po dve-urnem iskanju in ju prepeljali v Cres. Iskanje ostalih se bo nadaljevalo, ko poneha burja.
Prebivalatvo mesta Cresa je v veliki žalosti vsled te grozne nesreče. Ojsfcro se kritizira tudi brezbrižnost oblasti, ki bi morale bolj paziti, da ne bi take male ladije preobložene odhajale iz pristanišča, posebno pa ob taki hudi burji, ko se ce!6 druge veče ladije Lojijo podati se na morje.
Vesti iz ostala Primorske.
X Ponarejalee denarja. Na Reki so aretirali bivšega dijurnista na tamošnjem so-
Vesti iz Štajerske.
—	Volitre v celjski okoliški občini
so se pričele dne 6. t. m. s tretjim razredom. Po tej veliki občini stezajo nemškutarji pohlepno svojo grabežlj vo roko. No, nadejamo ee, da slovenska zavest prebivalstva celjske okolice temeljito zavrne to nemško agresijo. Udeležba od slovenske strani je bila v tretjem razredu ogromna. Dočim je bilo pred tremi leti v vseli treh razredih oddanih le i45 glasov, je bilo to pot samo v III. razredu oddanih 270 glasov. Upati je, da sta se včeraj tudi II. in I. razre 1 istotako junaška držala.
—	Neverjetno posurovljcnje Čutstvo-vanja kažejo celjski nemškutarji. To so pravi kanibali in vandali. Da so z nesnago oblatili napis zaloge piva laško žalske pivovarne — to je sicer grdo pobalinstvo, ali temu smo že vajeni od ttrani nemških gosp dov.
Ali v nebo kričeče je, daje slovenskemu komenoseku Ćamerniku namškutarska tolpa, najeta od znane strani, onesnažila en nagrobni spomenik in novo izdelano podobo Matere božje iz najdragocenejega kararskega marmorja.
In da živimo med civiliziranimi ljudmi in v moderni državi ! ! A kje je tista slavna celjska policija, ko se gode taka barbarjtva ! Če kak slovenski novinec zapoje slovensko pesem, je hitro po koncu ! Ali, ko se na nezaslišan način žali verski čut ogromne večine prebivalstva — te laj je te policije ni nikjer.
Opravičeno vsklika »Domovina« :
»In ti slovensko ljudstvo, pridi in poglej si početje te podivjane družbe, ki ob tvojem denarju živi, in podpiraj jo še nadalje, če hočeš pljuvati v lastno skledo — samo sebi v obraz. Vi c. kr. uradniki, ki vzdržujete celjsko nemško stranko in nje umazano glasilo: ko smo pozvali vašo stranko na odgovor, ali namenoma slepari ali ne sle-pari, takrat ste molčali ! Na vprašanje glede napovedi boja s pasjim bičem nasproti Slovencem ste tudi molčali! Mar se vam vsaj zdaj jezik razveže ? Vprašamo, ali je celjska nemška stranka v zvezi z dogodki zadnje sobote ? Ali odobrava ali obsoja take sadove kulture, katere je v CJju dozorila se svojo večletno gonjo ! Odgovora, odgovora zahtevamo!«
CARIGRAD S. (B.) Porti je bila obveščena zaupnim potim, da macedonski odbori namerjajo z dinamitom napasti in opleniti zaloge orožja. Izdane so stroge odredbe. Te atentate z dinamitom označa porta kakor čine anarhistov. Porta bo zahtevala mednarodne pomoči v preprečenje dobavljanja dinamita in je že izdala potrebne odredbe z a zadostno nadzorovanje vseh evropskih železnic, tako, da bo obrat brez nevarnosti.
Delavsko gibanje v Rimu.
RIM 8. (B) Mesto je mirno. Večina prodajalnic je odprta. Stavcem so ee pridružili tudi izvoščeki in uslužbenci cestne že-lezniee. Obrat do kolodvora se je vzdrževal.
Iz franeozke zbornice.
PARIZ 8. (B) Zbornica je vsprejela dnevni red, predložen po posl. Chapuie, ki pravi, da zbornica sicer zaupa vladi, a je odločena, da afere Drevfus ne odtegne ju-et ei in da torej prehaja na dnevni red. Ta dnevni red je bil vsprejet s 250 glasovi proti 75. — Zbornica se je odgodila do 19. maja.
Delarsko gibanje v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 8. (B) Snočno zborovanje uslužbencev cestne železnice je sklenilo, da stopijo že danes v štrajk, ako ne bo že tekom neči ustreženo njihovim zahtevam.
Generalni štrajk na Nizozemskem. ROTTKRDAM 8. (B) Na velikem zborovanju, ki se je vršilo sinoči, so sklenili stavbinski rokodelci, da stopijo v štrajk. Peki so sklicali zborovanje za jutri zjutraj. Štrajk železniških uslužbencev ee širi. Nekaj strojevodij se je zopet priglisilo v službo. Vlada popolen mir.
Aretiranje anarhista.
LYON 7. (B.) Policija je aretirala anarhista Serrutija, ki je pred dvema letoma z večioni som šljeniki skušal odvesti iz ječe Luchen ja (morilci naše cesarice). Seruttija so sretirali v hipu, ko je hotel izvesti neko tatvino.
Demonstracija proti semenišču.
BREST 7. (B) Iver je bil neki redovnik, obtožen radi večih pregreškov proti nravnosti, od porotnega sodišča rešen obtožbe, je kakih 2000 delavcev demonstriralo po ulicah in obmetavalo semenišče s kamenjem. Končno je policija razpršila demonstrante.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G0DNIK.
Lastnik konsorclj lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsts
Brzojavna poročila.
Dogodki na Balkanu.
CARIGRAD 8. (B.) Srbski odposlanec Bakič je dobil nalog, naj opozori porto na grozeče vedenje Albancev in na nevarnost, da bi isti napadli srbsko mejo. Komisija, določena za pomirjenje Albincev, je dospela v Peč.
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
ulica Tesa št. 25.
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
A.
Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikakc konkurence.
Sprejemu jo se vsakovrstna dela tudi
po posebnih načrtih.
Uustrovan cenik brezplačno in franko.
XX*XXX *XXXXXXX*X
Svoji k svojim!
K
ZALOGA
S
* pohištva*
H	dobro poznane	jg
X toTarns mizarske zadrnge 7 Gorici (Soltan) ac
JJ vpisane zadruge z omejenim poroštvom
S prej ^Inton Černigoj £
X Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario)
št. 1. hiša Marenzi.	jI
S HalTečja tovarna poMstva prlmorste dežele, g
S Solidnost zajamčena, kajti les se osufii v to nalažč pripravljenih prostorih a tem-W peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobns, Jf S	denil sestav. Konkurenčne cene.
2 Album pohištev brezplačen. ^
XXXXXXXXXXXXXXXX

Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovrslnejših kombinaei-jah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in »mrt z zmanj^ujočimi nf vplačili.
Vsak član ima po pretek^ p^tih let pravico do dividende
„S L A VIJ A"
vzajemna zavarovalna banka v Pragi-
Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K.
Po velikosti draga t zajem na zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno opravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, eegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavarj e poslopja in premičnine prot požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuie takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in obČnokoristne namene.
| P RED NO kiiiti: !l
I ----PERILO
*	blagovolite ob'skati
I veliko skladišče angleške platenine in kotenine
t v r d k <*
Vittorio Cjasperini
TRST — ul Nuova 15. — TRST
kjer se prodaja po stalnih cenah z 10° u odbitkom.
Ur mm ta za 10 K vdobi x>cseDen aar.
vzorci sb NE dajajo
^ Jf_ V Jm	oseba zmožna poučevati
JLgS^^^^	knjigovodstvo v trgovskej
»trojki v slovenskem	in nemškem jeziku. Ponudbe na upravo -Edinosti".
Zahtevajte ■{■
lK)gato ilustrovsni cenik pariškega blaga od , giunija, ki obsega jako zanimive novosti tir se |>ošnia trratis in t' anko.
6ummivaaren Dablissement)(. Scnvarzmandel
L. DUNAJ, Kothenthurmstras>»e 1(».
I 1 V korist ! !
& , Osrednji šolsti Matici" -
w) Humpuleška sukna
'
... jn lodrsi. - - -
Moderno blago za obleke iz čiste ovčje volne po nizkih cenah priporoča
Karol ftocian
o oo
S Prodajalni ca obuval Julija Romanelli §
C O R S O 8,
Velikanski dohod za spomladni čas.
Obuvala za gospode	Obuvala za gospe.
črna, angleška po gld 3 20, mmeaa,	crni ali rumena, angleška po gld. 3.50
> }»o gld- 3 50	n zki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.90 Specijaliteta ubuval za deeke. Naroibe po meri.
Rujavi čevlji za moške ali ženske po gld. 2.50
:Q=______OO	=0
Najveća zaloga obuvala v deželi
^AA čevljarnice v Modling-u
Trst, Corso 27 IZZZIZZZZZZZZZ=Z=I=: Gorica ul. Caserma 9
Erni mofti Čevlji od gll	3.50	do 8.50
Bar?. „ „ ,,	5.00	„ 7.50
zensKi Ce?lji............3 50	„ 8.50
ifiBSia niiki odprti „ „	2.50	„ 4.75
MUZIKALIJE-
Katalogi za
Klavir
Harmonium
Gosli
Cello
Citre
Komorno g.)db?
Orkester
Kitaro
Pesmi
Humoristiko
Zbore
Duette, Teie^te
Dela za učenje
itd. razpošilja
brezplačno
in fran'io
OTTO MAASS
zaloga MuziMj DUNAJ VI/2, MarlaMlferstrasse 91
VHfk izbor oblivala za — deklice in deeke. —
V trgovini se govori slovensko, italijansko in nemško.
				
		mmmiammmm	•JAS--	P
s
tovarna sukna
Predzadnji
teden
Srečke za ogrevalne sobi
(Warnestuben-IiOse)
po 1 krono
kron
Glavni dobitek i
40.000
kron
liuiupolee
priporočajo :
Josip Bolaffio, Mandl & C.o, 3Iercurio Triestino, Neumann, Henrik Schiff m a ii n, S. Tavella, Ff^li di 0. Zueulin v Trstu.
ISRRESBE*
Prodajalnica rokovic in kravat.
A. HUBMAN
TI? S T Corso št v. 1». TUST.
Rokovice g'aća, pive vrate za gospe, 2
gumba po......gld 1. —
3 gumbi po.....ghl 1.20
Rokovice i z švedske ali bele kcže zi prati.
3 gumbi p ) . . . • . gld 1.20 Rokovice ravno take, za deklice, 2
gumba po.....gUl —.8(.»
Rokovice iz ponarejene kože, 3 gumbi
po........gld —.50
Rokovice glace za gospode <angleške vrste) po ..... gld 1 30 do 1.40 Rokovice pristne ungležke p»> . . gld 1*80 Rokovice za častnike gld 1.10, podčastnike 70 novč.
izbor kravat najnovejše mode.
„Ciprija Parizien- prah za gospe tvrdke Kieibauser v Gradcu po 10 nove. zavitek.
Pranje in popravljanje rokavic v 24 urah.
yi>. Rokovice se poskušajo ttr fpreje-m3jo narečbe po meri.
Uzorci zastonj in trato.
lesko Hvsi dobitki se od prudajalcev izplačajo z 10% odbitkom v gotovini.
Opčine—Repentabor
Da ugodi željam in udobnosti p. n. občinstva je podpirani zače\ ši zjutršnjim dnem organiziral vežnje z »žardinjeram!« vsake ntdelje. Vo žnje bodo v zvezi s prihodi električnega tramvaja na Občine. — Odhod i t Trata ob urah 8.36 in 10.28 pred pol. — Odhod iz Hepeatabra ob urah 3.50 in 6.30 popoludne. Cena zs vtžojo z Opčin v Kepentabor in cazaj 30 nvf. V Repentabru najdejo izletniki vsako urlobnrst, izborna vina in isto tafro kuhinjo — vse p> zmernih cenah. V nadi, da ga slavno občinstvo pedpre v t^m podjetju, beleži
Štefan O z b i č.
FERDO GUŠTINČIČ
klesarski mojster
TRST ?la Mani 11) — BARK07LJE mm pifcopUišJa
Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna d< la kakor n. pr.: oltarje, spo-meDike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in pibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Već slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah.
Lastni kamenolom v Petroviči (Repen).
Žage na motor.
Cene po pogodbi ln jako nizke. 'Vi
Priporočuje se slav. slovenskemu občin stvu za obile naroćbe udani
Ferdo Guštinčič
klesarski mojster.
lof^nskj . , >*■■ J J," *><> t. Z*Sltl2ek
C
' H'lor
Z*8tl



' On!


,'rov; "'vamp*.
Gulielmo Brod & C.°
poznana tvrdka s
OHIŠTVO IVI
najeleganfnejše vrste
ZAJAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah Via S. Giovani štv. 14 "TRS T vogal Piazza S. Giovani.
KATALOGI BREZPLAČNO IS GRATIS
'''"tli
oni
ul
J°e
• —

TOUflRNfl POflISTUfl
IGNACIJ KRON
Varstvena znamka: SIDRO.
LINEMENT. CAPSICi COMP.
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod pri ljubljenega domačega zdravila na ee pazi edino le na originalne steklenice v zavitkih z naio varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se Bprejme originalni izdelek.
EicHtenera lekarna tri zlatem levu v Pragi
I. Ellzabetlne ulloe 6.
C <
c <
<
<
i <
< <
C <
C
JAKOB BAMBIČ
trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7.
dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848.
H 70 W
H
Rioiloie Alriatica Si Sicnrta t Trstu
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in resen-: društva dne 31. decen^r 1892.:
gl.l. i.000.000 —
n 13,326.3
i,«;;} 2.24S-22
Priporoča svojo zalogo jestvin, koloni jali j, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Naj fine je testenine po
jako nizkih eenali ter moke, žita, ovsa |glic3 CdSS3 đi l(iSp3rilliO in otrobi. Razpošilja naročeno blago j tudi na deželo na debelo in brobno Cenike razpošilja franko
Glavnica društva.....
Premij na rezervu zavarovanja na
življenje .......
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju....... ■
Premijna rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju.....
Rezerva na razpolaganje . . Reserva zavarovanja proti preuii-
njan u kurzov, bilanca (A) . Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (li) Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje Občna reserva dobičkov . .
49.4U507 500.000-—
333.S22-42
243.331&
500.000-— 1,187.1»J4S6
Tovarna na Dunaju.
Sovi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanje — —--— — brezplačno. — — — — — —
V rad ravnateljstva : Via Valdirivo št. 2, (v lastni hiSi.j
oooooooooooooooo
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
1 Špitalske ulice štev. 2.	~
Polno vplačani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunelrlh obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promeie izdaja k vsakemu žrebanju.
Zamenjava in eakomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale —	kupone. -..............=
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni —- ■ ■ ■■ izgubi	"
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitniriske kavcije. Eskompt in inkasso menic.	Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestiao. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do
________ -- •: , - • — ilne vzdiga.----—_—------:
Promet s čeki in nakaznicami.