RAZPOLAGANJE S ČlSTlM DOHODKOM
To, kar po {iprejernu nov.ih zak<m<r\\ ki se mmašajo na raz-delitev, predvsem karaktcrkira položaj gospodarskih organd-zacij, je -njii*»va samostojnost v razdeljevanju čistesa dohodka r,a osehne dohoclkf in s/kilad« [KKljetja im samostojp^st v dolo-čanjn osnov /a osp-bme dohodke (tariinik poRtavik, norm, premij, cenikov dfl i-td.). čeprav U> na^adno i-menujemo snotranja raz-deliteA«, t<> v nolxsiwm primeru Bi razdeliicv >svojih« sredstev. To Tielja <ako v priineru, ko <Ida\ski svet otlloča o teiu, koliko bo i/ čistpga doiiodka izločil v sk'ladc podijetja, a koli'ko za oscImvp dolvodke delavccv. Vakor tudi v piriiiK-ru, ko ugotavlja owrKtvp, po .kaierih se bodo rcaJirirali os<j>ni dohodki v okviru srtdfotev, ki ji'h je \ ta namen določiL Tako v prvem kakor "v drugem izm«I tch dvrii primerov gre za družbeno funkcijo v irpTavljanju d«i/.beni'h sredste^', s katerimi je pc+rebno doseči wkc dražl^en« in gosipodarske sanotre  (vcčjo in produktivnejšo
To, tako imenovano ^motranjo ra.zdelitev< lahJco pogledumo tiidi w drugega \idika. Ne sano, da Bi ra.zdelitcv »»vojilu sred-stev, (eni\ec je fiikrat/ del mehanizma, po kaieresn realiziramo tudi splošno raizdHitcv sred»tev v okviru dolooenih planskih proporcev. To pomeni, da mo>ranw> tndi v posojih take s\obodue razdt^itvc spoštovaii doA-očene materialne <>dnose io krifcerije, ker bi b-rez tega nc bilo mogofe doseči smotrov, ki si jili zastav-lja <lružl>a. To nadalje pomeni, da družba ne more, če se želi dcladno i.n brez pretresov razvijati, biiti nezainteresirana na tfm, kako IkkIo mi kakšne kriterije bodo do^ločali za reaJizacijo oaebni'!! doiliodikov. Ko nudi za delo orgaoov delavskcga uprav-Ijaoia ngod-nejše pogoje. mora zagotoviti, da bodo njihori skjepi v skladu s sploišnimi dpužbenimi interesi, ne da bi posefala v njihovo sanvos-tojnost, ker je tud« ta kot taka, drožbeni imteres. Zato so mijni določeni predpisi, s kateirirai bonio to zagotovili, a prav tako jc nmjna tudi organizirana intervcncija vseh druž-benih činiteljev. ki bodo delovali na tej liniji.
Pri nas prav sedaj dokoučujemo »preniae predpise, ki j3i irKir« «\eljariti zvezni izvršni svet v okvirih in na temejju po-obJastil, ki izviirajo i/ novi.lj zakonov in ki se naoašajo na razdditev dolKxikov g<>si(K)daj:iSikih organizacij. V najtesnejši zv^zi s tenii p*«dpisi jc tudi i«lolovanje enotnih stališč za ej>otjio akcijo in vpliv vwh dražbenih činitcijev. ki morajo s svojo aktivnosljo oraogoči'ti učinkoviio izvajanje novega raz-deJitveuejra sisteuui. V oikviru teh vprašainj, za katera se pri-. pravljajo pred^isi in za kaU'ra moramo zagotoviti orgaoizirano družbeno akcijo, so nekalera. ki po svojem pomenu zaslužijo, .da o njih še posebej  povemo nekaj besed.
To je predvsem potrt»i»a po reguliranJH omejiter gospodar-sie orpainizacije pri raz^Kjlaganjm z realiziranim Eistim do-hodkom. 'i> <inwjitve so nuju« im neizbcžne, zlasii kot začasue rešitve v f!Hi)utku. k-o novi sistern šefc' uvajarao in ko gospo-darskc organizacijc niso še vedno sposobne. da bi videie sebe tudi kot »čkin verige« v s-plošnem «;istemu dTužbene razdelitve, ko je zaradi staibiloos-ti gospodarstva potreibno vzdrževati osebne doliodke iia doiočcni ravnn. PToblprn je le \ 1em. od česa 17-kajati pri regu.lirsuju teh otnejhev. Zdi se, da bi bila najugod-mjša rešitev, če bi za osnovo omejitvc vzeli osebni dnhodek posaniez.iKlLra delavoa, oibračunan po učinku na o&novi tafifne posta^ke in če bi se na račun dodatnih plač v zrezi z reali-zuanim us.peliom gospodarske organizacije tepiafeval med letom (udi presežck v določenem odstotku osebncga dohodka delavca. ki se mu iTiplačnje.
S pred|>isi zveanega izvršneg-a sveta je prar tako treba šele precizirati osnovo za onjcjevanje itločJtev za osefone dohodke po končan«m obračumi   po  zaiključnem  računu.
Dru™o zelo važno viprašanje, ki se tiče notranje razdelitve v gospodarskih orgainr/.aeijah. s tem pa tudi fmikcioTriranja vsoga novega siistcma razdclitve, je ugotavljanje osnov za obra-čun o*seibijih dohodkov. Temeljna slabost flosedaojih osmov za dol<ičanie tek d<ihodkov j<? bila v tem, k<?r v njib niso hiii up(>raWjc?ni splošni in eiKitni kriteriji. Take kriterije pa je mosooe določiti sanio na dražteni ravni. ker so lahko le re-zu.lta>t opganizirane družbene akcije. Tako bodo novi razdelitvi, ki jo vsebujejo- novi zatkoni, vsebinsko us-iTezale tudi nove me-tode in novi krHcriji" uigofavljajija osnov te razdelHve. Te nove metodc in kriteriji IhkIo i/raz novega, na višji druž.l>eni ravni povtav^jcnega meha.ni/ma razdclitvc, kjer deJavski sveti r-es-n:čtio sanioftojno oddočajo o osnovali te razdelHve. kjer pa niso prepušfo-ni sanii so-bi, temveč o.piravl!ajo to funkcijo oi) popolfli pt-mori in r,oi]clovanju s komuno. zbornico, sindikatom im dru-gimi družbcnimi orgamiizacijami in foruini.
Š.