Kmstijs a dela v mesecu mam Doma na dvorišču in pri živini. Marec je tisti mesec, ko beži zadušljiva zima pred osvežujočo pomladjo. Ko je nastalo toplejše vreme in se začel taliii sneg, je paziti, da snežnica ne priteka v žitne shrambe in podsipnice z gomolji in korenstvom. Kako dobrodejna je moč solnčnih žarkov za ubogi človeški rod na svetu, se niti približno ne da preceniti. Odprimo torej vrata na stežaj zlasti pomladnim solnčnim žarkom, da pokončajo s svojim ostrim sevom razne škodljive glivice, ki so se naselile tekom zime v naših stanovanjih. Otroke varujmo pred prehladcm na livadah, ker je zemlja v marcu še premrzla za prosto tekanje. Cestno ter drugo blato spravimo na kupe ter zvozimo na polje. Ob lepem vremenu spuščajmo živino čim več na tekališče, da se razgiblje, kar prija zdravju živine. V tem času začnejo živali menjati svojo dlako. Zato jih je krmiti izdatno, ker so za tviorbo dlake potrebne redilne sno vi prav tako, kakor za mleko in meso. Na pašnike še živine nikakor ne gor.imo, ker je objedanje prvih travnih klic za poznejšo rast trave zelo škodljivo. Če v pustu solnce kaže svojo moč, Prav rada rarzla je Velika nicč. s- In zemlja malo bo poleti pila, Če marca preveč vlage je dobila. V vinogradu. V prvi polovici marca se dovršššuje rez vinske trte. Pozna rez slabi vinsko trto s tem, da se izceja trtni sok na sveži rezni ploskvi. To jzcejanje utegne imeti posledico, da ostanejo najbližja očesa zaprta in ne poženejo. Ko se je zemlja nekoliko osušila, začnemo s prvo kopjo. Ob tej priliki moremo gnojiti s hlevskim gnojem ali z umetnimi gnojili, ako tega nismo opravili že v jeseni. Vežemo locne in zabijamo kolje, ki naj bo vsaj 2 metra dolgo, da morcmo poletne mladike brez škode za razvoj trsja privezovati nenj. Režemo ključeke od amerikan^ke trte na dolgtost 40—45 cm ter jih položimo do časa upcrabe v zemljo na ne prevlažnem in ne presuhem prosioru vinograda. Tla, ki so bila v jeseni rigolana, je poravnati in nakoliti. Ako niso tla premrzla in premokra, se more začeti s sajenjem enoletnih ali dveletnih cepljenk. Pri sajenju je trte 2 cm visoko zasipati s peskom ali rahlo zemljo, ker bi se sicer utegnilo pripetiti, da bi se posušile. V sadonosniku. Mesec marec je čas pred rastno dobo (vegetacijo), ko imarno v sadovnjaku navadno največ dela. Vršimo snaženje sadnega drevja, dokler ne začne poganjati. Lepo osnaženo sadno drevje je najlepše spričevalo vsakega sadjarja. Dokler bomo opazovali zanikernost in malomarnost v tem oziru, se ni nadejaii znatnega napredka v sadjarstvu. Kakor je sramotno za vsakega poljedelca, ki pusti rasti plevel na polju, ravaotako nespametno je, ako trpi sadjar zanemarjeno drevje v svojem sadovnjaku. — Glede snaženja sadnega drevja,- kakor važnih sadjarskih opravi-I sploh, je treba, da se posestniki sadnega drevja, ki niso strokovnjaki, dado podučiti od veščih sadjarjev. Koliko nedostatkcv se vrši ravno v tem oziru dan na dan, se ne da povedati. Prav velikokrat vidimo napake pri žaganju vej. Širclji po drevju so znamenje zanikernega in neveščega sadjarja. Debelim vejam prizanašajmo in skušajmo kako drugače razredčiti vejevje. Z žaganjem debelih vej prizadenemo drevesu ogromne izgube hranilnih snovi, ki &o bile potrebne za prirast in povzročimo velike rane, ki jih staro drevo le težko zaceli. Takšne veje bi morali odstraniti že v mladosti, ko so bile še šibke in po svojem obsegu neznatne. Vejo odžagamo tako, da izpade rana kolikcr mogoče majhna. Žagati torej ne smemo pošev, temveč z rastjo veje v navpični smeri. Rane na mladem drevju, ki niso večje od 5 cm v premeru, zacelijo navadno same ob sebi, ako smo jih obrezall gladko na rezni ploskvi. Takšnih ran ni treba zamazati. Večje rane, zlasti na starem drevju, pa je treba na vsak način prevleči s cepilno smolo ali katranom, da jih obvarujemo pred gnilobo. Votline v starem drevju izstrgajmo s kakšp.im strgalnikom ter zadelajmo s cementom. Mlado drevje, ki smo ga vsadili pred par leti na stalen prostor, je pregledati ter po potrebi obrezati. V mrzlejših legah moremo vršiti obrezovanje do konca meseca, v toplejših pa je dokončaii to delo v prvi polovici marca. Ako smo drevo pravilno cbrezovali v mladosti, ne bo treba žagati debelih vej v svrho razredčenja v starosti. Tu in tam opazimo, da gredo mlada drevesa dokaj hitro kvišku. dočim ostajajo debla šibka ter kažejo gladko napeto kožo. Na takšnem drevju je treba debelitev debla s primernimi zarezami v skorjo pospešiti. To storimo, ako prerežemo z ostrim n6ze».;-kožo na deblu v eni črti od vrha do tal in sicer na dveh nasprotnlh straneh. Paziti moramo pri tem poslu, da prerežemo samo kožo in ne ranimo Iesa. Če najdemo krepko rastoče drevje, ki ne rodi, storimo najbolje, akd ga precepimo s primerno sorto. V tem slučaju cepimo v razkol ali pa v zarezo. V marcu je tudi najprimernejSi čas za saditev sadnega drevja. Kdor je pripravil jame in kole za saditev sadnega drevja. Kdor je sedaj hitro in dobro izvršil. O sajenju sadnega drevja bomo spregovorili podrobneje na drugem mestu. V drevesnici cepimo divjake pri tleh ali pa v vrhu. Okulante prirežimo na čepe, ako tega nismo storili že meseca februarja. V jeseni zrigolani svet za nov drevesnični letnik zasadimo z divjakf, ki jih bomo avgusta očeslali na mestu. Na polju in ;ravnikih. Na njivah je prvi posel, da prebranamo vso jesensko oranje. Kar ni bilo preorano pred zimo, preorjimo sedaj v pomladi, čim to vreme dopušča. Ko se je zemlja nekoliko scedila in osušila, je sejati oves, letni ali jari ječmen, jaro pšenico, grašico in bob. Te setve so navadno boljše, čim ranije se posejaj:. Za tem je pripravljati zemljo za koruzo in za krompir. Pri tem je potrebna brana bolj nego plug, ker je v pomladi več brannti, nego orati. Veliko večjo korist imamo namreč, ako v jeseni globoko preorjemo, v pomladi pa dobro prcbranamo, kakor če v pomladi gnojimo in orjemo. Ozimino je, kakor smo že povedali za mesec februar, probranati ali preva- ljati, da pretfgamo prsteno skorjo in omogočimo pristop zraka do koreninic.  Na travnikih se poslužimo sedaj travniške brane v polnem obsegu. Njeni premakljivi zobje naj okcpajo vso travniško 'czemlje kar najtemeljiteje ter naj iztrgajo tudi mahovino in nadležni plevel, !:i duši travo. Na vrUi. Ker so vsled hucle zime v preteklem mesecu zgodnja pomladanska dela morala izostati, veljajo že takrat navedena vrinarska opravila tudi za mesec marc. Na prisojenih mestih sejemo v prvi polovici mesec grah, peteršilj, mrkev, zeler, salato, rano zelje in ohrovt. Kcncem marca moremo sejati pozno zelje, karfijol, paradižnike, patležan (Eierfrucht) in papriko. Grah more biti izpostavljen brez škode še 4 stopinjam C mraza, dočim fižolu škodujejo že hladne noči. Vrtno zemljo ob priliki kopati in gnojiti. Vrtnlce odkriti in obrezati.  V kleti.  Zapolnjujmo vino v sodih z vinom .enake kvalitete in zračimo kleti ob toplih dneh. Prazne sode žveplajmo redno vsakih 6—8 tednov, pri čemur se poslužujmo zažveplalnikov, ako ne upcrabljamo tankih azbestnih žveplenib trakov, pri kojih žveplo pri gorenju ne odpada. Ž drugiin pretakanjem vina čakajmo še najmanj do srede aprila, ko se začne kletna toplina znatno spreminjati. Pregosto pretakanje vino slabi, ker mu jemlje preveč alkohola in dišečin, od katerih je odvisna vredncst vina v prav veliki meri. Zategadelj imajo vinske trgovine, ki vina ob nezadosini množini primerne posode prelivajo čestokrat jk soda v sod, navadno slabejše kvalitete, nego vinski producenti. Iz tega je tudi umevno, zakaj so stara vina, četudi drugače brezhibna, glede alkobola revnejša, kakorso bila v svoji mladosti. Ako nam je vino po prvem pretakanju porjavelo, ga čistimo z želatino ali rastlinskim ogljem (eponitom, enokarbonom). Da se napaka ne ponovi, mu dodamio obenem 3—5 g natrijevega bisulfita na 1 hJ. V čebelnjaku. Čim nastane toplo vreme in se vzdigne temperaturav senci na + 8° C, se čebelice podajo v naravo, da seočistijo. Da solčni žarki prezgodajine zvabijo čebelic na plan, je treba žrela panjev ob^eijčiti, kajti v mrzlem zunanjem zraku pod + 7° C bi čebele otrpnile in umrle. Čebele, iki se zvečer, ko so se vrnile iz trebljenja v panj, dolgo časa ne morejo umiriti, ali ki tekajo nemirno po bradici, so najbrž brez matice. Če nimamo matice v rezervi, bode treba misliti na združenje, ko jbode kazal toplomer nad + 8° C. Ponajvec odletajo in umirajo ne prostem bolehne ali ostarele čebele. Zato nas naj ne vznemirja, ako najderrvo pred panji ali na dnu panja nekaj desetin mrtvecev. Je to pač naravni pojav normalnega izumiranja, če pomislimo, da v času napornega dela žive čebele-delavke k večjemu dva meseca. Ob lepem vremenu odstrankno mrtvece in mel z grebljico, ali pa izvlečemo in očistimo oljnato lepenko, če smo jo pri vzinvljenju dali na dno panja. Jvlrtve čebele pregledajnvo vBikdar pazno, deH se med njimi ne nahaja morda tudi matica. Če knajo čebele malo ali celo nič obnožine, naj se natrosi na sat s trotovskimi celicami pristna pšenična, ržena, bobova ali grahova moka in naj se postavi pred čebelnjak, da se morejo čebele poslužiti tega surogata za prehranjevanje zalege. Ce primanjkuje medu, naj se čebele v toplih dneh krmijo s toplo sladkorno raztopino, oziroma z razredčenim medom, v mrzlih dneh pa s pokladanjem kandira v koščkih. Če b čebele trpele iejo, kar se spozna po debelih zrncih strjenega medu v melu, se v mrzlih dneh, ko čebele ne morejo izletati, lahko napoji čista gobica in potisne do gnezda. V toptem času pa naj se postavi pred čebelnjak koritce z vodo, na kateri naj plavajo deščice, da bi čebele ne utonile. V marcu kmetsko delo se začenja V vinogradu, v vrtu in na njivi; Solnce nad naravo se razpenja, Svet v pomladni se budi milini. Vekoslav Stampar, ekonom, Ptuj.