Gorazd Vidrih 123 Strokovni Ëlanek SLOVENSKO PREDSEDOVANJE EU IN VZPOSTAVLJANJE ZMOGLJIVOSTI ZA IZVAJANJE OPERACIJ EVOP ‡ OBOROŽITEV IN OPREMA, OBRAMBNI TRG IN INDUSTRIJA TER RAZISKAVE IN RAZVOJ SLOVENIAN EU COUNCIL PRESIDENCY AND THE ESTABLISHING OF CAPABILITIES FOR THE IMPLEMENTATION OF ESDP OPERATIONS ‡ ARMAMENT AND EQUIPMENT, DEFENCE MARKET AND INDUSTRY AS WELL AS RESEARCH AND DEVELOPMENT P O V Z E T E K Predsedovanje na podroËju Evropske obrambne agencije je potekalo v okviru mandata za podroËje Evropske varnostne in obrambne politike (EVOP). Prednostne zahteve so v zadostni meri odražale tako ambicije Slovenije kakor tudi potrebe EU na tem podroËju. Mandat predsedovanja je bil veËinoma uresniËen, Slovenija pa je pustila peËat, še posebej na podroËju vkljuËevanja SLOVENSKO PREDSEDOVANJE EU IN VZPOSTAVLJANJE ZMOGLJIVOSTI ZA . . . 124 malih in srednjih podjetij v evropske obrambne industrijske in tehnološke osnove K L J U » N E B E S E D E Zmogl j ivos t , oboroži t ev, obrambna industr i ja , evropska obrambna t ehnološka in industr i j ska osnova, Evropska obrambna agenc i ja , mala in srednja podje t ja . A B S T R A C T The presidency in the European Defence Agency field was included in the mandate of the ESDP (European Security and Defence Policy). Priority requirements sufficiently reflected Slovenia’s ambitions and EU needs in this field. The presidency plan was by and large realised, and Slovenia left its imprint particularly in the inclusion of small and medium enterprises in the European Defence Technological and Industrial Base. K E Y W O R D S Capabi l i ty, armament , de f ence industr y, European Defence Technological and Industr ial Base , European Defence Agency, small and medium enterprises . UVOD V sklepih solunskega vrha, junija 2003, je bilo med drugim zapisano, da se oblikuje posebna delovna skupina, ki bo pripravila potrebne podlage za vzpostavitev medvladne agencije za podroËje razvoja obrambnih zmogljivosti, raziskav, nabav in oborožitve. S tem se je zaËelo formalno razvijati podroËje zmogljivosti za uresniËevanje EVOP. PredsedujoËe države Svetu EU so tako dobile novo zadolžitev. Tudi Slovenija je bila ena izmed držav, ki so imele med predsedovanjem to nalogo. Evropska obrambna agencija (EDA ‡ European Defence Agency) je bila ustanovljena s Skupnim ukrepom 12. julija 2004, Ëlanice so postale vse države EU razen Danske, ki ne sodeluje pri EVOP. Poslanstvo EDA je bilo opredeljeno v Skupnem ukrepu 2004/551/CFSP 12. julija 2004, ki je agencijo pooblastil, da Gorazd Vidrih 125 podpira Svet in države Ëlanice pri trudu za izboljšanje obrambnih zmogljivosti EU na podroËju kriznega upravljanja in razvija EVOP tudi v prihodnje1. Agencija deluje skladno z doloËili iz skupnega ukrepa in pod pristojnostjo ter politiËnim nadzorom Sveta, ki mu poroËa in od katerega dobiva praviloma letne usmeritve za svoje delo. Vodja agencije je generalni sekretar/visoki predstavnik za Skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP). Vodja agencije2 je odgovoren za splošno organizacijo in delovanje agencije, ki jo operativno vodi izvršni vodja agencije3. Namen in vlogo agencije je v splošnem mogoËe strniti v te vsebine: ‡ razvoj zmogljivosti na podroËju obrambe, ‡ vzpodbujanje in krepitev sodelovanja v okviru oboroževanja, ‡ krepitev in preoblikovanje evropske obrambnotehnološke in industrijske osnove ter obrambnega trga in ‡ sodelovanje na podroËju raziskav in tehnologije. Agencija pri uresniËevanju teh vsebin ni popolnoma samostojna. V procesu pridobivanja zmogljivosti sodelujejo: ‡ EDA, ‡ EUMC (EU Military Committee) in EUMS (EU Military Staff) ter ‡ Evropska komisija s pristojnostmi, ki so povezane s prenosom tehnologij in delovanjem obrambnega trga. Za uresniËevanje svojih pristojnosti ima agencija posebne organizacijske oblike, direktorate. To so direktorat za zmogljivosti, za raziskave in tehnologijo, za oborožitev ter za trg in industrijo. Evropska komisija sodeluje v procesih prek direkcij. Posebno mesto in vloga pa pripadata tudi EUMC in EUMS. V tem prispevku bomo predstavili predvsem predsedovanje znotraj dejavnosti EDA. POLOŽAJ IN VLOGA EDA ZNOTRAJ OBRAMBNIH ZMOGLJIVOSTI Osrednje težišËe delovanja agencije je vzpostavljanje zmogljivosti za izvajanje EVOP4. EDA je zato oblikovala zmogljivostno naravnano organizacijsko strukturo, pri kateri: 1 COUNCIL JOINT ACTION 2004/551/CFSP of 12 July 2004 on the establishment of the European Defence Agency, Article 2, Official Journal of the European Union L 245/17, 17. 7. 2004. 2 Sedanji vodja agencije je Javier Solana. 3 Sedanji izvršni vodja agencije je Alexander Weis. 4 Zagotavljanje zmogljivosti je celota aktivnosti na razliËnih podroËjih, in sicer od raziskav in tehnologije do razvoja, standardizacije, oblikovanja, preizkušanja, akvizicije, rabe, nadgradenj in razgradnje sredstev, ob upoštevanju konceptov in doktrin ter potrebnem usposabljanju in zagotavljanju operativne pripravljenosti. SLOVENSKO PREDSEDOVANJE EU IN VZPOSTAVLJANJE ZMOGLJIVOSTI ZA . . . 126 ‡ direktorat za zmogljivosti prek posebej oblikovanih orodij (npr. NaËrt za razvoj zmogljivosti) usklajuje in usmerja oblikovanje novih zmogljivosti; ‡ direktorat za raziskave in tehnologijo oblikuje in vodi kooperativne projekte R&T (Research and Technology) in oblikuje kljuËna evropska podroËja R&T; ‡ direktorat za industrijo in trg vodi delo na podroËju evropske obrambne industrije in obrambnega trga; ‡ direktorat za oborožitev usklajuje dejavnosti znotraj oborožitvenih projektov ter opredeljuje zahteve in tehniËne lastnosti bodoËih zmogljivosti. Shema 1: Organizacijska struktura Evropske obrambne agencije Matrika pridobivanja zmogljivosti znotraj EDA Zmogljivostna matrika delovanja agencije5 nam prikazuje kljuËne subjekte in procese, ki potekajo znotraj pridobivanja zmogljivosti. V središËu matrike sta CDP in IDT. CDP ‡ Capability Development Process oz. proces razvoja zmogljivosti je temeljno gibalo, ki bo še v tem letu dokonËno opredelilo t. i. NaËrt razvoja zmogljivosti. IDT ‡ Integrated Development Team oz. združene skupine za razvoj deluje znotraj direktorata za zmogljivosti (opredeljenih je šest kljuËnih podroËij). V okviru IDT delujejo projektne skupine. IDT je opredeljen kot trajna struktura, medtem ko je število ������������� ������������ ��� ���������� �������������� ������������ �������������� ������� ���������� �������������������������� �������� ��� ������� ���� ��������������������������������� �������������������������������� 5 VeË o tem na www.eda.europa.eu/reference.asx. Gorazd Vidrih 127 projektnih skupin odvisno od konkretnih dejavnosti. Okoli navedenega jedra so nanizani posamezni direktorati agencije. Direktorat za zmogljivosti je na vodoravni ravni, saj je njegova naloga doseganje sinergije razliËnih naporov in dejavnosti v okviru drugih direktoratov. Rezultati na vodoravni ravni so projekti in pobude, na navpiËni pa politika, strategija ter projekti in pobude. »e bi hoteli navedene dejavnosti logiËno urediti in povezati, bi moralo biti zaporedje na premici dejavnosti tako: 1. Poslanstvo: izboljšanje obrambnih zmogljivosti EU na podroËju EVOP. 2. Strategije: agencija trenutno izvaja strategijo za podroËje EDTIB ‡ European Defence Technological and Industrial Base, medtem ko je strategija za podroËje R&T še v pripravi. Med strateške dokumente spada tudi CDP, ki pa je bolj strateško orodje kot pa prava strategija. 3. Metode in procesi: opredeljuje jih CDP s kljuËnimi metodami in procesi za vzpostavljanje novih zmogljivosti (vsebine so opredeljevanje primanjkljajev, bodoËi trendi in opredelitev kooperativnih priložnosti). 4. Rezultati: opredeljen nabor kooperativnih priložnosti ter preoblikovanje in nadaljnji razvoj razvojnih in proizvodnih potencialov, delujoËih na skupnem evropskem trgu obrambnih proizvodov. 5. Dostava: predstavitev rezultatov (raziskave, študije izvedljivosti, zmogljivosti na kljuË ...) Posebej pomembna je tudi vloga agencije pri usklajevanju med razliËnimi kljuËnimi subjekti t. i. ››stakeholders«, ki se vkljuËujejo v pripravo zmogljivosti. Glavni subjekti so predvsem Evropska komisija, EUMC in EUMS ter Združenje evropske obrambne industrije (ASD ‡ AeroSpace and Defence Industries Association of Europe6). Sem spadajo tudi t. i. ››tretje strani«, to so Nato, OCCAR (Organisme conjoit de cooperation en matiere d'armament) oz. Organizacija za sodelovanje na podroËju oborožitve in države s podpisanim administrativnim sporazumom (Norveška). 1. Poslanstvo 2. Strategije 3. Metode in procesi 4. Rezultati 5. Dostava 6 Glej www.asd-europe.org. SLOVENSKO PREDSEDOVANJE EU IN VZPOSTAVLJANJE ZMOGLJIVOSTI ZA . . . 128 DEJAVNOSTI AGENCIJE MED SLOVENSKIM PREDSEDOVANJEM PredsedujoËa država se neposredno in posredno vkljuËuje v dejavnosti, povezane z delom agencije. Neposredno povsod, kjer se vsebine nanašajo na pristojnosti in delo institucionalnih teles. Ta so predvsem Svet za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC ‡ General Affairs and External Relations Council), Odbor stalnih predstavnikov (CoreperII-Committee of Permanent Representatives) za podroËje EVOP7, PolitiËni vojaški odbor (PSC ‡ Political and Security Committee), PolitiËnovojaška skupina (PMG ‡ Political-Military Group), Skupina svetovalcev za zunanje odnose (RELEX ‡ Group of Counsellor for External Relations), Vojaški odbor EU (EU Military Committee) in Vojaški štab EU (EU Military Staff), še posebej v okviru Skupine za glavne cilje (HTF ‡ Headline Goal Task Force). Posredno se predsedujoËa država vkljuËuje v delo teles in organov agencije, kot so usmerjevalni odbori in razliËni projekti, programske in v ta namen imenovane skupine. KljuËne dejavnosti agencije izhajajo iz usmeritev in delovnega naËrta za tekoËe leto. Program dela agencije obsega veË podroËij, ki jih je mogoËe strniti v štiri dele8, to so strategije in temeljni koncepti, projekti in programi, odnosi s tretjimi stranmi ter dejavnosti, povezane s pravnimi podlagami za delo agencije (skupni ukrep, kadrovska in finanËna pravila ipd.). Dejavnosti so bile veËinoma opredeljene že julija 2007, ko je bilo opravljeno prvo branje delovnega naËrta. Slovenija je takrat predlagala: ‡ oblikovanje novega skupnega investicijskega programa (JIP ‡ Joint Investment Programme), ‡ izboljšanje sodelovanja z EUMC s pripravo bolj usklajenih poroËil ter ‡ izboljšanje dejavnosti s t. i. tretjimi stranmi (Nato, TurËija ipd.). KljuËne dejavnosti v delovnem naËrtu za 2008 so bile: 1. Strategije in temeljni koncepti: CDP in priprava t. i. ››akcijskih sklepov«, priprava oborožitvene strategije, strategije R&T in izdelava poroËila o uresniËevanju strategije EDTIB. 2. Projekti in programi: novi skupni investicijski projekt (predlog Slovenije), delo na evropskem obrambnem trgu (EDEM ‡ European Equipment 7 Coreper I se ukvarja s splošnimi in pravnimi zadevami. 8 EDA Work Programme 2008, www.eda.europa,eu/refrence.asx. Gorazd Vidrih 129 Defence Market), izdelava osnutka koncepta NEC ‡ Network Enabled Capabilities, programsko opredeljene zveze ‡ Software Defined Radio (SDR), omrežno opredeljene zveze, strateški transporti, tretje strani v logistiki (osrednja letna konferenca v februarju), umestitev brez pilotnih letal v civilno urejen zraËni prostor ter poveËanje razpoložljivosti helikopterjev za operacije EVOP. 3. Odnosi s tretjimi stranmi: NATO, OCCAR, Države podpisnice pisma o nameri (LoI ‡ Letter of Intent9). 4. Pravne podlage za delo agencije: nova ustavna pogodba in njen vpliv na uresniËevanje Skupnega ukrepa. OBLIKOVANJE IN IZVAJANJE KLJU»NIH VSEBIN MED PREDSEDOVANJEM PredsedujoËa država skladno z doloËili iz skupnega ukrepa sodeluje pri obravnavi predvsem teh vsebin: ‡ letno in polletno poroËilo o delu agencije, ‡ finanËni naËrt, ‡ delovni naËrt, ‡ vsi projekti tipa A10 ter ‡ izvajanje in dopolnjevanje skupnega ukrepa in drugih aktov agencije, npr. finanËna in kadrovska pravila. V okviru mandata za predsedovanje pa so bile za podroËje EVOP11 izpostavljene vsebine: ‡ zagotavljanje podpore aktivnostim EDA, ‡ krepitev EDTIB, ‡ nadaljevanje dela s pripravo podlag za omrežno omogoËene zmogljivosti (NEC) ter ‡ dokonËanje naËrta za razvoj zmogljivosti. Prvi dokument, izdelan v osnutku že leta 2006, je bil Program predsedovanja. Program je zajemal štiri glavna programska podroËja. V delu, ki se je navezovalo na zmogljivosti, so bile opredeljene vsebine: 9 Glej ISS Pariz, Chaillot Paper št. 63, avgust 2003. 10 Projekti tipa A so programi, v katerih sodelujejo vse države ali veËina od njih (imajo tudi možnost, da ne sodelujejo). V projektih tipa B, ki imajo tudi možnost vkljuËitve, sodelujejo dve ali veË držav. 11 Portuguese Presidency Report on European Security and Defence Policy, DGE VII - DGE IX, 16426/07, on 14. december, European Council, aneks 35‡39. SLOVENSKO PREDSEDOVANJE EU IN VZPOSTAVLJANJE ZMOGLJIVOSTI ZA . . . 130 ‡ evropska obrambna strategija za podroËje raziskav in tehnologije, ‡ pregled kljuËnih obrambnih tehnologij in priprava prvega predloga za skupne dejavnosti, ‡ pregled temeljnih evropskih obrambnih industrijskih potencialov, ‡ oblikovanje centrov odliËnosti, ‡ priprava prvega predloga NaËrta za razvoj zmogljivosti, ‡ vzpostavitev baze podatkov o obrambnih projektih, ‡ priprava podlag za izvajanje sodelovalnih projektov, ‡ priprava osnutka koncepta za omrežno omogoËene zmogljivosti za operacije EVOP, ‡ delo na projektu programsko nastavljivih radijskih naprav, ‡ izvajanje prvega skupnega investicijskega projekta ZašËita sil, ‡ priprava novega JIP glede inovativnih konceptov in pojavljajoËih se tehnologij. Na podlagi programa predsedovanja so bili pripravljeni tudi vsi drugi dokumenti. Najprej so bili izdelani t. i. naËrti za izvedbo (dosjeji)12 oz. ››Road Map«. Oblikovanje in vodenje dosjejev se je konËalo decembra 2007. NajveËja vrednost dosjejev je bila sistematiËna urejenost obravnavanih vsebin in pomoË prestolnici, da poenostavljeno in hitro pregleda vsebino. Dosjejem so nato sledili akcijski naËrti oz. ››Battle plan«, ki pa jih za podroËje agencije ni bilo mogoËe izdelati. Izdelani so bili za podroËje ››obrambnega paketa«, njihov nosilec pa ni bilo Ministrstvo za obrambo13. KonËna oblika dosjejev EDA je nastala iz predloga dosjejev, ki so bili pripravljeni do junija 2007. Ta predlog je vseboval osem dosjejev in je bil bolj kot pravi pregled dosjejev predvsem nekakšna inventura tega, kar je treba in pomembno uresniËiti med predsedovanjem14. Zadnja verzija dosjejev za ››podroËje EDA« je vsebovala samo dva. Prvi je bil za podroËje Skupnega ukrepa (revizija, izvajanje in poroËanje) in drugi za podroËje strategij, konceptov in projektov. 12 Dosjeji so bili v zaËetku oblikovani in vodeni precej razliËno. Temeljni razlog za to je bil, da se zadeve med posameznimi stebri precej razlikujejo oz. da se delo na podroËju npr. priprave zakonodajnih podlag bistveno razlikuje od vsebin, povezanih npr. z izvajanjem vojaških operacij. Zgodaj jeseni 2007 so bile zadrege rešene z opredelitvijo enotnega obrazca za izdelavo dosjeja. 13 Pristopa ››Road Map« in ››Battle plan« sta bila prenesena iz izkušenj Danske, ki pa glede na zakonske omejitve ne sodeluje v aktivnostih EVOP, niti ni Ëlanica EDA. 14 V zvezi s tem smo tako že julija 2007 v okviru priprave novega delovnega naËrta predlagali oblikovanje novega skupnega investicijskega programa (JIP), izboljšanje sodelovanja z EUMC s pripravo bolj usklajenih poroËil ter izboljšanje aktivnosti s t. i. tretjimi stranmi (NATO, TurËija ipd.). Gorazd Vidrih 131 Prvi dosje: Skupni ukrep ‡ pregled, izvajanje in poroËanje 1. Pregled Skupni ukrep zahteva v 27. Ëlenu pregled njegovega izvajanja v treh letih od sprejetja. »eprav si nihËe ni upal vnaprej napovedati, kako se bo pregled konËal, je obstajala utemeljena domneva, da bi se lahko odprlo obdobje triletnega finanËnega okvira, ki bi ga bilo treba pripraviti skladno s skupnim ukrepom15. »e predlog za finanËni okvir tudi leta 2007 ne bi dobil podpore, kar se je tudi zgodilo, bi lahko med slovenskim predsedovanjem prišlo do potrebe po spreminjanju/dopolnitvi skupnega ukrepa. 2. Izvajanje Izvajanje skupnega ukrepa pomeni uresniËevanje funkcionalnih nalog agencije. V letu se je agencija usmerjala v Ëim veËjo dodano vrednost in pripravo zadnjega dela strateških podlag. 3. PoroËanje Agencija skladno s skupnim ukrepom o svojem delu poroËa na ravni usmerjevalnih odborov ter enkrat na leto, maja, v okviru Sveta. Predhodno poroËilo za letno poroËanje obravnava PSC. PoroËila so precej tehniËna, vendar pomenijo politiËno verifikacijo preteklih, pa tudi prihodnjih dejavnosti. NajveËja težava prvega dosjeja je bila možnost revizije skupnega ukrepa. »eprav so bili izpolnjeni vsi pogoji, da se to zgodi (predvsem vprašanje triletnega finanËnega okvira), je prevladal skupni interes in so bili zapisani sklepi glede izvajanj dosjeja dovolj pragmatiËni in sprejemljivi. Drugi dosje: Strategije, koncepti in projekti Dosje je bil namenjen spremljanju dejavnosti agencije in izvedbeni ravni. Pri tem velja za raven strategij, konceptov in projektov splošno pravilo, da bi naj bila predsedujoËa država Ëim bolj prva med enakimi oz. da naj bi izvajala t. i. ››peer pressure«. 1. Strategije V okviru strategij sta v tem Ëasu nastajali dve novi strategiji, strategija za oborožitev in strategija za R&T16. Edina vzpostavljena strategija EDTIB pa 15 Skupni ukrep zahteva s Ëlenom 4.4, da Svet vsaka tri leta in s soglasjem sprejme finanËni okvir agencije za naslednja tri leta. Leta 2005 je bil sprejet sklep, da se finanËni okvir ne pripravi, ker ni bilo vseh pogojev za to, v letu 2006 pa ni bilo doseženega soglasja o višini sredstev. 16 Za obe strategiji sta bili oblikovani posebni skupini. Pri pripravi oborožitvene strategije sodelujejo vse države, pri strategiji R&T pa zgolj manjše število. Med njimi je tudi Slovenija. SLOVENSKO PREDSEDOVANJE EU IN VZPOSTAVLJANJE ZMOGLJIVOSTI ZA . . . 132 je bila v svojem delu opredeljena kot glavni dogodek predsedovanja na tem podroËju. 2. Koncepti V pripravi je bil koncept NEC17. Oblikovana je bila posebna referenËna skupina. V skupini je bila prek EUMC zastopana tudi predsedujoËa država. Posredovano je bilo vmesno poroËilo, osnutek koncepta bo gotov jeseni 2008. 3. Projekti: ‡ nov skupen investicijski projekt: oblikovan je bil JIP ‡ Joint Investment Program oz. ICET ‡ Inovativni koncepti in pojavljajoËe se tehnologije, sprejet je bil maja na usmerjevalnem sestanku. Slovenija se je odloËila za sodelovanje; ‡ delo na evropskem obrambnem trgu oz. EDEM ‡ European Equipment Defence Market: poroËilo je bilo izdelano po prvem letu izvajanja strategije, sprejeti so bili tudi sklepi za vzpostavitev kriterijev za ocenjevanje uspešnosti v prihodnje; ‡ programsko opredeljene zveze oz. SDR ‡ Software Defined Radio: nadaljevalo se je delo projektne skupine. Slovenija ni sodelovala; ‡ strateški transporti: Slovenija je sodelovala pri delu posebne delovne skupine. Na nacionalni ravni so pokrite srednjeroËne potrebe; ‡ tretje strani v logistiki: februarja je potekala osrednja letna konferenca. Slovenija je sodelovala na konferenci, vendar na nacionalni ravni trenutno še nima izdelanih stališË glede možnosti in potreb v prihodnosti; ‡ umestitev brez pilotnih letal v civilno urejen zraËni prostor (UAV): agencija je sklicala nekaj usklajevalnih sestankov, da bi predstavila priprave posebnega poslovnega primera; ‡ poveËanje razpoložljivosti helikopterjev za operacije EVOP: izdelan je bil vprašalnik. Agencija je zaËela z usklajevanjem dejavnosti z ustreznimi skupinami znotraj NATO/CNAD. Pripravljajo se podlage za podroËje usposabljanja, standardizacije in vzdrževanja ter nadgradenj. Med našim predsedovanjem je prišlo tudi do prve obravnave dveh direktiv iz okvira t. i. obrambnega paketa, ki ga je pripravila Evropska komisija. Za direktivo o transferjih znotraj EU ali DICT ‡ Directive on Inter Community Transfers je bilo najprej odgovorno ministrstvo za gospodarstvo ob sodelovanju zunanjega 17 NEC ‡ Network Enabled Capability oz. omrežno omogoËene zmogljivosti. Gorazd Vidrih 133 in obrambnega ministrstva. Obravnavo direktive o obrambnem naroËanju pa je vodilo finanËno ministrstvo ob sodelovanju obrambnega. Obe direktivi sta za obrambno podroËje pomembni in se navezujeta na delo agencije. Agencija si je zelo prizadevala biti vsaj posredno vkljuËena v obravnavo, vendar to ni bilo mogoËe. Zato je bilo dogovorjeno, da bo Slovenija prek kontaktnih oseb, odgovornih za obravnavo obeh direktiv, agenciji posredovala kljuËne informacije glede poteka in vsebine obravnave obeh aktov. Agenciji je prestolnica posredovala zgolj dve informaciji, od tega eno z veliko zamudo in nejasnim poroËilom o stanju. Posebna oblika dela je bilo sopredsedovanje zmogljivostni skupini EU-NATO. V tej skupini so predstavniki EU v PMG. Vsebino pripravljajo veËinoma predstavniki EDA iz EU, iz Nata pa skupine CNAD18 (Konferenca nacionalnih oborožitvenih direktorjev). Skupna ocena dejavnosti v okviru obeh dosjejev: Dosežki: ‡ veËina ciljev je bila dosežena, ‡ ni bilo veËjih spodrsljajev, ‡ oblikovan je bil drugi skupni investicijski program ICET, ki ga je predlagala Slovenija, ‡ izvedba okrogle mize na temo EDTIB in SME je bila organizacijsko in vsebinsko uspešna, ‡ veË držav nas je že med predsedovanjem prosilo za posredovanje izkušenj (predvsem »eška, Madžarska in Belgija). Pomanjkljivosti: ‡ slabo poznavanje podroËja zmogljivosti v okviru slovenskega Stalnega predstavništva, ‡ edini resniËni kooperativni odnos je bil vzpostavljen s predsedujoËim v HTF, ‡ sestanki in priprave so bili za podroËje zmogljivosti zelo površni ali pa jih sploh ni bilo, ‡ ni bilo usmeritev, 18 Skupina se izmeniËno sestaja na sedežu Nata in EU, obiËajno štiri- do petkrat med predsedovanjem, obravnava pa vsebine s podroËja zmogljivosti. SLOVENSKO PREDSEDOVANJE EU IN VZPOSTAVLJANJE ZMOGLJIVOSTI ZA . . . 134 ‡ sopredsedovanje MO pri obravnavi obrambnega paketa je bilo neopazno, obvešËanje EDA o poteku razprave pa prepozno in strokovno šibko, ‡ velika heterogenost podroËja je zahtevala preveË sogovornikov, npr. iz MO direktorat za logistiko, direktorat za obrambno politiko, obvešËevalno-varnostno službo, Generalštab, od drugod pa predvsem MZZ in Stalno predstavništvo pri Natu, ‡ neelastiËnost za pobude in predloge. Slovenija se ni odzvala na pobudo agencije, da bi pod okriljem slovenskega predsedovanja zaËela razvijati koncept pravil obnašanja na podroËju obrambe in okolja19, ‡ težave pri pridobitvi gradiv (in njihovo podajanje med Sekretariatom in agencijo) se niso konËale. Prizadevanja, da bi gradiva za obravnavo državam dostavili v razumnih rokih, so se v veËini primerov izgubila med elektronsko in drugo pošto20, ‡ neustrezna kadrovska sestava doma in v Bruslju. Za vso podroËje je bil v Bruslju pristojen en Ëlovek, v drugih državah so za to zadolženi najmanj štirje predstavniki, ‡ pisanje tedenskih, meseËnih in drugih poroËil je predstavljalo veliko breme brez dodane vrednosti. OKROGLA MIZA EDTIB TER SME Dogodek, ki je potekal od 11. do 13. junija, je bil razdeljen v dva dela: okroglo mizo in industrijski dan. Okrogla miza se je dolgo in skrbno pripravljala. NajveËji izziv je bila opredelitev vprašanj za razpravo in pridobitev ustreznih moderatorjev ter naËrtno izbrane skupine. Glede vprašanj za razpravo smo zaradi njihove obËutljivosti in zaradi izognitve ponavljanju razprav, ki so bile že opravljene, opravili kar tri kroge usklajevanj, najprej doma in nato v Bruslju. KljuËni sogovorniki so bili predstavniki Evropske komisije, EDA in ASD, dodatno pa smo se posvetovali še s Francijo, 19 Šlo je za idejo ureditve problematike obrambnih proizvodov v vsem življenjskem ciklu in pri tem uporabo civilnih standardov, ki so na voljo (npr. ISO 14001). Problematika je izjemno pereËa in povsem nerešena. Ne glede na to, da bi agencija pri tem pomagala in da bi veËina dejavnosti potekala med francoskim predsedovanjem, je naša prestolnica, ki je predsedovanje razglasila kot zeleno predsedovanje, tej pobudi odrekla vsako mogoËo podporo. 20 Eden od razlogov zavlaËevanja je tudi nikoli objavljena, vendar znana, vojna med agencijo in EUMC/MS. Ker imata obe strani skupno, vendar v posameznih primerih ne povsem razmejeno/opredeljeno odgovornost, gradiv za obravnavo ne posredujeta do zadnjega trenutka. Drugi razlog za pozno dostavo je tudi ta, da se odzivi držav zaradi pomanjkanja Ëasa za pripravo odgovorov nato omejijo na minimum. Gorazd Vidrih 135 ki je organizirala nadaljevanje razprave julija in septembra 2008. Za uvodni del okrogle mize so bila oblikovana ta izhodišËa: ‡ sedanje stanje na podroËju EDTIB, ‡ moËen in konkurenËen EDTIB, kaj je mogoËe storiti na nacionalni in evropski ravni, ‡ kako imajo lahko SME korist v dobaviteljskih verigah. V I. panelu Vladni pogled na EDTIB in SME je bila temeljna toËka razprave vladna odgovornost za vkljuËitev SME v EDTIB. Vprašanja so bila: ‡ kakšne so vloge, Ëe je vlada investitor, kupec, uporabnik in regulator, ‡ ali lahko vlade dosežejo, da bo obrambno podroËje privlaËno za SME, ‡ ali imajo države brez primarne industrije posebno odgovornost za SME, ‡ ali obstajajo možnosti, da bi lahko vlade SME olajšale dostop do razpisnih in pogodbenih procesov. V II. panelu Industrijski pogled na EDTIB in SME je bila temeljna toËka razprave vloga sistemskih povezovalcev21 v verigi dobaviteljev. Vprašanja so bila: ‡ kako olajšati dostop SME do razpisnih in pogodbenih procesov ter opredeliti vlogo EBB1 in EBB222 pri tem, ‡ kako prilagoditi SME poslovni model za dosego zdravega in konkurenËnega EDTIB, ‡ vloga SME pri doseganju razpoložljivosti in vzdržljivosti vzdrževanja, drugih podpornih storitev ter varnost dobav. Okrogla miza je bila namenjena tako vladnim kot nevladnim predstavnikom, uspeli pa smo privabiti tudi predstavnike iz akademskih krogov. Skupno število udeležencev je preseglo število 100, kar je ob dejstvu, da so bili v veËini tujci, visoka številka. Dogodek se je nadaljeval še naslednji dan s t. i. industrijskim dnevom na Inštitutu Jožefa Štefana. Od domaËih so se poleg gostitelja predstavili predstavniki slovenske tehnološke in raziskovalne agencije, nato pa še predstavnik EDA za podroËje industrije in trga ter ASD. Ob koncu dogodka smo obiskali še podjetje Fotona in Iskra Sistemi. Zadnji del dogodka je odliËno dopolnil delavnice in je bil zelo koristen za vse udeležence. 21 Izraz sistemski povezovalci je prevod angl. izraza system integrators, ki opredeljuje korporacije, kot so EADS, BAE, THALES ipd. 22 EBB1 in EBB2 sta elektronska portala za obrambne nabave znotraj EDA, oba sta javno dostopna na spletnih straneh www.eda.europa.eu/ebbweb. SLOVENSKO PREDSEDOVANJE EU IN VZPOSTAVLJANJE ZMOGLJIVOSTI ZA . . . 136 SKLEPI OKROGLE MIZE23 V splošnem je bilo ugotovljeno, da se jasno kaže narašËanje zavedanja o pomembnosti SME na obrambnem podroËju. Vseeno pa število odprtih vprašanj presega število dobrih odgovorov. Prav tako je jasno, da ni ene same rešitve za integracijo SME v EDTIB. Odgovornost za krepitev EDTIB je skupna odgovornost vlad, industrije in SME. Sklepi: 1. Za zagotovitev zdravega in konkurenËnega EDTIB, vkljuËujoË SME, je bistveno poveËati obseg vlaganja v raziskave in razvoj ter promoviranje nove tehnologije na sistematiËen naËin. PodroËje raziskav in tehnologije zagotavlja razcvet vsega, kar sledi. 2. Nujni predpogoj za izrabo vseh potencialov in možnosti SME je Ëim zgodnejše odkritje zahtev glede bodoËih obrambnih zmogljivosti. Zmogljivosti morajo biti skupno opredeljene in dolgoroËne. V tem smislu so dejavnosti agencije v okviru CDP kljuËnega pomena. CDP bo poveËal predvidljivost vojaških zahtev in s tem tudi stabilnost poslovnega okolja za SME. 3. Evropska unija si prizadeva za Ëimbolj uËinkovit, enoten in dinamiËen evropski obrambni trg ter odstranitev ovir za notranje transferje. Predlog zahtev Evropske komisije bo odpravil birokratske ovire. Obrambne nabave pa bodo ustvarile veËjo konkurenËnost in poenotene okvire delovanja. 4. Ena od veËjih težav, ki onemogoËajo širšo in podjetnejšo vkljuËevanje SME v EDTIB, je poznati in biti prepoznaven. Treba je izboljšati poznavanje trga in izboljšati dostop do njega (npr. poenostavitev in uskladitev postopkov, zniževanje vrednosti praga za razpise, jezik ipd.) ter se povezovati na evropski ravni. PoveËanje jasnosti je odloËilnega pomena. 5. Države EU morajo Ëimbolj redno in medsebojno delovati, da bi lahko SME postala prvorazreden dobavitelj. Pri tem je odloËilnega pomena vloga standardizacije in upravljanja uËinkovitega informacijskega omrežja. Model vkljuËevanja SME v okvir aeronavtiËnega sektorja je 23 Sklepi okrogle mize so še vedno na MO in niso bili javno objavljeni. ZgošËenka z zbirom vseh vsebin, povezanih z dogodkom, prav tako še ni bila izdelana. Gorazd Vidrih 137 lahko dober primer za to. Vse te izkušnje se lahko prouËujejo in nato izmenjujejo. 6. Novi kooperativni programi in projekti, ki vkljuËujejo centre odliËnosti in sposobnost na nacionalni in mednarodni ravni, lahko prav tako zagotovijo nove priložnosti za vkljuËevanje SME. 7. Poseben primer predstavlja odnos med sistemskimi povezovalci in SME. Obe strani imata lahko od tega koristi. Povezovalci imajo lahko korist prek procesiranja visokih produkcijskih in tehnoloških standardov ter prevzetja deleža poslovnega tveganja. Po drugi strani pa lahko SME pridobijo z dostopom do obrambnega trga in pridobivanjem potrebnih informacij. Zavedanje o ponudbi in možnostih partnerstva je bistvenega pomena in zagotovo najpomembnejši korak k oblikovanju poslovnega okolja na podroËju obrambe. V tem smislu je treba vzpostaviti ustrezne podatkovne baze in temelje za izmenjavo podatkov. Dodatno je treba zapisati še, da lahko ugotovimo, da bodo morali na naslednjih podobnih dogodkih veË Ëasa in pozornosti nameniti še vprašanju doloËanja posebnih sredstev R&T za podroËje SME (to v Sloveniji v bistvu že poteka), podobno kakor to poteka v okviru projektov JIP znotraj agencije. Prav tako pa bo treba na dnevni red postaviti tudi protidobave, pri Ëemer mora agencija presoditi, koliko in kakšna bo vloga protidobav pri bodoËem razvoju EDTIB. NAMESTO SKLEPA Skupne ugotovitve bi bilo treba opredeliti glede na vsebino in kakovost programa in mandata, organizacijo in priprave, strokovnost in kompetentnost, motivacijo in nagrajevanje ter delovne razmere in drugo. Glede na to, da je bilo Ëasa za oblikovanje prispevka zelo malo, je primerno predlagati, da se za potrebe natanËnejše analize predsedovanja zagotovita dodaten Ëas in prostor. Analiza vseh razpoložljivih virov in anketa, ki bi zajela vse v ta projekt vkljuËene posameznike, doma in v Bruslju, bi lahko bili temeljni za pridobitev uporabnih izkušenj ter objektivni zapis za prihodnje rodove. VIRI Thessaloniki European Council, 19-20 June 2003: Presidency Conclusions, Agency in the field of defence capabilities, http://www.greekembassy.org. COUNCIL JOINT ACTION 2004/551/CFSP of 12. July 2004 on the establishment of the European Defence Agency, Article 2, Official Journal of the European Union L 245/17, 17. 7. 2004. 138 Portuguese Presidency Report on European Security and Defence Policy, DGE VII - DGE IX, 16426/07, on 14. december European Council. Guide to the ESDP, www.rpfrance-eu.org. Burkard SCHMITT, The European Union and armaments, getting a big bang for the Euro, Chaillot Paper, n. 63 August 2003, Institute for Security Studies Paris. EDA Work Programme 2008, www.eda.europa,eu/refrence.asx. PriporoËilo Komisije 2003/361/ES, Uradni list EU L124, 20. maj 2003. Electronic Bulletin Board, www.eda.europa.eu/ebbweb, www.asd-europe.org, www.occar-ea.org. SLOVENSKO PREDSEDOVANJE EU IN VZPOSTAVLJANJE ZMOGLJIVOSTI ZA . . .