STRAN ŠTEVILKA I.ErO XLVI, 5. SEPTEMBER 2014 CENA 1.60 EUR LETUS tel. 03 891 56 11 ®E>BB®M0 • Okna že od 50 € za kos - Vratna krila notranjih vrat že od 40 € za kos • Bruna za vrtne hišice ?e od 1 € za tekoči meter • Razne zaključne letvice že od 0,20 C za tekoči meter Kdaj? Sobota, 13.9.2014, od 8. do 12. ure Kje? Podsmrečje 20. Gornji Grad (prostori bivše Smreke) LESOVI TEKAhise Pobreški prostovoljni gasilci s slavnostno sejo zaključili niz praznovanj ob 90-letnici društva STRAN 11 Oglasi 8.LESARSKI PRAZNIK V NAZARJAH tkHtatoe hfofinaetjs; Muzej Vrbovec, 5avinjsia cesta i, Nazarje Tel,; 03 SJS H 13; GSM: C&> 3U 630, : mmej.vrt>ovei:(ni5iol,iift Ponedeljek, £. otptembtrJOH ^ Dom tcullutE Hiuaije ob 18.00 OtvijnIiv raz suva kOiOltev Fra>rtt Pogaiaija Torek, S, september J014 OomhiiiurE IVamrje ob 1Z.OO 7. Razvoji« konferen« lesarjev - Sira kovni referati, i zoi c njav.i dohri lm raki Petek. S?,ieptimbti iOU > iporino ignriti Mizarji z b 17.00 Turni v košarki - met za tri točke ^ Piošiad gradu tVtoner ob 16,00 Jes pn vem eno zgodbo, t? gozda Prijioveriovakita tribuna Sobota, 13, september 201 & ^ Bghgčev foplar ob 9.00 iMStek praznovanja* kuitututjfpruglSiriora: naitoptodbe Zgornje Savinjski doline. HePZ KO Mijjrjeiol-ibofčet - praijrafl- bo olvori L stili občan Občn e haza rjo Aleksander VideiniV - gost Jcfr Sdntoer, proč ran^iki vodja Uiuitva učni sadovnjak - fisaflitev vtriki tftf LESARSKI PRAZNIK Vljudno vabljeni! igrišče Mjjo ne ob 4.00 ■ Dom kuitvie ftomije Ob 11-00 ob li.ou Ob IZ. od 14.00 me snlje Hogontetri turnir Kvi! osnovooiplske mladine na temo tortf in les Hiitop pevikisij ¡bora o£ Hiiirje Piedslavitev poklicev Mednje Ik4tike iole Maribor Sejem rabljeni l> učbenikov v prostorih Mladinskega društva ■ Pfifedibvni pfoito pted gntto Vrbovsc od tO,00 ur?dalj? Sfjem tidelkraffe tesa ta dftgih naravnih materiali* Ponudba donuiin Gofrrot ni $ojnirjh Delavnice za otroke in nilad'no Ustvarjalne oeLavnice na temo les otro.k Nazarje ^Jlljiva gozdna šola E^MvnA likovnj kolonija »fces» Proit vitojivMiucj 50iddFiLv,i. iri t«aratvj od 13,(J0 urf- rta I je Tu ro ir v; q raojn orržahmh lesenih igr*r pod vodstvom .liire! a Poftiaifka Pmistavttjev ponudnikov domaiill dohrot irj Stnjl^Clh liocijfriivi gornje Sadike dui.-:i: ■ prfUU s koirflltii Predslmutev električnega avtomobila PeugvoC [ON Podelitev poValDirin nagrad prvouvrščenim ekipam malega nogometa Podelila nagrad o naj&eljie iri ekipe v t j migu družabnih lesenih igtr od 20,00 ji? dalje Lesarja iur; nastop skupin Preprosto črni rnCaTpe fHim GRAD VRBOV^_- Kreitr GOSTINSTVO. Mitja Ftticipr s.p. Savinjska cwia 4,3131 M.izar)e evne molile iti k Rezervacije m zaključene druv.he za dogodke, ko i so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice... OitsvjMio.T: Organiziramo tudi čisto h^El^-č^^ioMi?.^ pravo w nepozabno Peurit: /vi 10. da ¿J. uri- 1 Scipoihi: url) l.doZZatv fftXljXO VeCCrjo! Natriju m organiziran? itrutbe fnni ¡0 -r-iebl Telesf&ti; 03/58332-800 I 2 Savinjske novice št. 36, 5. september 2014 Iz vsebine: Tema tedna: Skrb za varnost ljudi in njihovega premoženja prioritetna naloga policije . Neurje na 1. september: Toča ponekod opustošila njive, vrtove in sadovnjake ................................... Tretja stran v. v »««. IK i - -- V"- lil \ i . 1 ■H' .t r JE _ Lokalne volitve 2014: Za župansko funkcijo v zgornjesavinjskih občinah več kandidatov.........................................6 Občina Nazarje: Sanacija plazu nad cesto proti Kokarjam.....7 Intervju: Zgodovinar dr. Andrej Studen...........................8 Radmirje: 70 let od ustanovitve III. brigade VDV..........13 ^ŠS) w 1 n ji Finale Zlate harmonike: Nagrada občinstva Gašperju Lazniku.........14 16. državno sekaško tekmovanje: Nazarčani ostajajo nepremagljivi.....................17 Samostan sester klaris Nazarje: Zgornjesavinjčanki izpovedali slovesne zaobljube ................................................ 18 Absolutne varnosti na tem svetu ni Varnost ljudje v sodobni civilizaciji dojemamo kot javno dobrino, ki naj bi bila dostopna vsem, ne glede na to pa zagotavljanje varnosti v današnjih razmerah postaja tržna kategorija oziroma storitev, ki jo zainteresirani kupujejo pri usposobljenih izvajalcih. Varnost lahko razumemo tudi kot eno od eksistenčnih človekovih potreb, ki se v polni meri izraža šele takrat, ko se človek znajde v nevarnih okoliščinah. Strokovnjaki uvrščajo varnost takoj za fiziološkimi potrebami posameznika, kar je po svoje logično, saj predstavlja pogoj za uresničevanje večine drugih vrednot. Po definiciji lahko varnost opredelimo kot stanje, v katerem je zagotovljen uravnotežen fizični, duhovni, duševni in ekonomski obstoj posameznika ter družbene skupnosti v razmerju do drugih posameznikov, družbenih skupnosti in narave. Zgodovinsko gledano je varnost temeljna vrednota medčloveških odnosov. Potreba po varnosti se pojavi kot odziv na prepoznavanje stanja in okoliščin, v katerih zaznamo pomanjkanje varnosti. To hkrati pomeni, da varnosti brez nevarnosti ni. Nevarnosti pri človeku spodbujajo potrebo po varnosti in v zvezi s tem dejavnosti za vzpostavitev sprejemljivega razmerja med nevarnostjo in odsotnostjo nevar- nosti, kar pojmujemo kot stanje relativne varnosti. Absolutne varnosti na tem svetu ni, ker nimamo vpliva na vse okoliščine okoli nas. O stanju na področju varnosti v Zgornji Savinjski dolini pišemo v tokratni temi tedna. Čeprav sodi naše območje, glede na policijsko statistiko, med varnejša v Sloveniji, kljub temu beležimo relativno veliko število kaznivih dejanj, ki predstavljajo ogrožanje varnosti posameznikov in njihovega premoženja. K omejitvi tovrstnih pojavov lahko marsikaj prispevamo občani sami s samozaščitnim obnašanjem. Na dobrino varnosti se spomnim mnogokrat, ko v medijih zasledim, kako Združene države Amerike svoj tako imenovani demokratični družbenoekonomski sistem »prodajajo« po celem svetu in ga razglašajo za edinega »zveličavnega«. Hkrati ne povedo, da si milijoni Američanov ponoči ne upajo več na ulico in da jih vse več zaradi zaščite lastne varnosti kupuje osebno orožje. Hvala lepa za takšno demokracijo in hvala lepa za takšno kakovost življenja. Lahko jo mirno obdržite zase. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik 4 5 ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 36, 5. september 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com „ . . , . _______-r Savinjske novice št. 36, 5. september 2014 3 Tema tedna V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI SE DOKAJ UGODNO VARNOSTNO STANJE Skrb za varnost ljudi in njihovega premoženja prioritetna naloga policije V zadnjem obdobju smo bili Zgornjesavinjčani priča porastu tatvin motornih vozil. Ker gre v teh primerih za iz premoženjskega vidika velike tatvine, med ljudmi vlada zaskrbljenost. Poleg tega se je v juliju v Nazarjah zgodil vlom, ki se je po zasače-nju storilca končal s hudimi telesnimi poškodbami le-tega. Občane je dogodek, v katerem so bila ogrožena tudi življenja, zelo vznemiril, Zgornjesavinjčani pa smo se pričeli spraševati, ali našo dolino zajema val povečane kriminalitete. Podatki in ocene zadnjih let Policijske uprave (PU) Celje kažejo, da temu le ni tako. Območje Policijske postaje (PP) Mozirje, ki pokriva celotno Zgornjo Savinjsko dolino, namreč sodi med varnostno manj obremenjena območja PU Celje. NEGATIVNA NIHANJA V KRIMINALITETI PRIPELJEJO DO VEČJE ZASKRBLJENOSTI Kot povsod drugje so tudi v kriminaliteti vedno prisotna nihanja, kot smo jim bili v zadnjem času priča Zgornjesavinjčani. A kot na podlagi statističnih podatkov ugotavljajo na PU Celje, celovit pogled vendarle kaže na dokaj ugodno varnostno stanje v naši dolini. »Zaskrbljenost ljudi je po vsej verjetnosti pogojevana s trenutnim stanjem v družbi,« razmišlja naš so- govornik, višji policijski inšpektor na PU Celje, mag. Peter Pungar-tnik, »z zadnjimi izrazito negativnimi varnostnimi dogodki v Sloveniji in v veliki meri pomanjkljivo informiranostjo.« K temu dodaja, da je »prav skrb za varnost ljudi in njihovega premoženja prioritetna naloga policije, zato občutku varnosti ljudi na določenih območjih dajemo izjemno velik pomen.« POVEČANO ŠTEVILO TATVIN MOTORNIH VOZIL V Nazarjah se je julija zgodil vlom, pri katerem je storilca zasačil lastnik in ga v fizičnem obračunu porezal z ostrim predmetom. (Foto: IS) Optimistične ocene varnostne denem obdobju so na PP Mozirje problematike na območju PP Mozirje potrjujejo tudi statistični podatki. V obdobju od 1. januarja do 25. avgusta letošnjega leta so na PP Mozirje zabeležili 225 kaznivih dejanj. Medtem ko je bilo vlomov v različne objekte manj kot v lanskem letu, so policisti v primerjavi z lanskim letom zabeležili porast tatvin motornih vozil. V zgoraj nave- zabeležili pet tatvin motornih vozil in en poskus. V enakem obdobju v lanskem letu je bila zabeležena le ena tatvina motornega vozila. Eno v letošnjem letu odtujeno vozilo je bilo najdeno in vrnjeno lastniku, medtem ko za ostala vozila policisti še intenzivno zbirajo obvestila. Pri obravnavi tatvin motornih vozil so policisti ugotavljali, da so ne- ZA SPREJEM NUJNIH KLICEV ZGORNJESAVINJČANOV ŽE DOBRO LETO SKRBI OPERATIVNO-KOMUNIKACIJSKI CENTER PU CELJE Obravnava interventnih dogodkov v upadu Med Zgornjesavinjčani še vedno krožijo govorice, da Policijska postaja (PP) Mozirje v nočnem času ne deluje več. Te navedbe ne držijo, po mnenju pristojnih na Policijski upravi (PU) Celje je do njih prišlo zaradi v lanskem juniju ukinjenega dela nočnega dežurnega policista na PP Mozirje, ki je v preteklosti sprejemal stranke in nujne klice občanov s tega območja. Za sprejem nujnih klicev od lani skrbi Operativno-komunikacijski center (OKC) PU Celje, poleg tega je obravnava interventnih in nujnih dogodkov v primerjavi z lanskim letom upadla, povprečni reakcijski čas patrulje pa se je skrajšal. UKINITEV DEŽURNIH POVEČALA ŠTEVILO POLICISTOV NA TERENU S 3. junijem 2013 se je delo noč- nega dežurnega policista na PP Mozirje, ki pa ni opravljal dela na terenu, ukinilo. Kot je povedal višji policijski inšpektor Peter Pun-gartnik, predstavnik PU Celje, je temeljni namen ukinitve dežurnih sledil oceni varnostne problematike in težil k zasledovanju enega izmed prioritetnih ciljev policije, torej povečanja števila policistov neposredno na terenu. Ukinitev nočnega dežurstva to vsekakor omogoča, saj so nočnim patruljam na terenu sedaj pridruženi tudi policisti, ki so pred tem opravljali delo dežurnega na PP. Podatki o nujnih klicih občanov z območja PP Mozirje na interventno telefonsko številko policije v času med 18. in 6. uro kažejo, da je bilo od 1.2.2014 do 31.7.2014 izpred vhoda v zgrad- bo PP Mozirje sprejetih skupaj 80 klicev ali v povprečju dva klica na noč. Pri tem Pungartnik za primerjavo omenja, da je bilo število klicev občanov z območja PP Mozirje bistveno manjše kot na območjih policijskih postaj Laško, Šentjur in Radlje ob Dravi, kjer so prav tako ukinili dežurstva v nočnem času. POVPREČNI REAKCIJSKI ČAS PATRULJE SE JE SKRAJŠAL V letošnjem letu do 31. julija je število interventnih dogodkov obravnavanih na PP Mozirje v primerjavi z enakim obdobjem lani upadlo. Letos so mozirski policisti obravnavali 414 interventnih dogodkov, od tega jih je bilo deset nujnih oziroma takšnih, ki so zahtevali takojšnje policijsko ukrepa- nje. V lanskem letu v enakem obdobju je bilo obravnavanih 427 interventnih dogodkov, od tega 21 nujnih. Podatki torej kažejo na upad tovrstnih dogodkov. V vsakem primeru so bili s strani OKC PU Celje na kraj napoteni policisti PP Mozirje ali najbližje patrulje iz Velenja ali Celja. Poleg spodbudne statistike upadanja interventnih dogodkov je zelo pozitiven tudi podatek povprečnega reakcijskega časa na območju PP Mozirje. Ta se je v letošnjem letu skrajšal. V obdobju od 1. januarja do 28. avgusta 2014 je bil namreč povprečni reakcijski času od sprejema klica do prihoda patrulje na kraj interventnega dogodka 18:54 minute, lani v istem obdobju pa 20:34 minute. Tatiana Golob 4 Savinjske novice št. 36, 5. september 2014 Tema tedna, Aktualno kateri občani preko dneva ali noči pustili vozila odklenjena in ključe v njih, kar so storilci izkoristili. Kot pravi Pungartnik, policija občanom svetuje, da »tudi sami s svojim samozaščitnim ravnanjem in preventivnimi ukrepi veliko pripomorejo, da niso oškodovanci tatvin vozil, s tem, da vozila zaklepajo, ne puščajo ključev v vozilu, parkirajo na osvetljenih parkirnih prostorih, ne puščajo ključev vozila brez nadzora in podobno.« VLOMOV V LETOŠNJEM LETU OBČUTNO MANJ V letošnjem letu je bilo zabeleženo večje število vlomov na celotnem območju PU Celje. Boljšega stanja v primerjavi s celotnim celjskim območjem se lahko veselimo Zgornjesavinjčani, saj je bilo teh kaznivih dejanj pri nas manj. Mo-zirski policisti so v letošnjem letu do 25. avgusta obravnavali 61 vlomov v različne objekte, kot so hiše, vikendi in poslovni objekti. Od tega je bilo preiskanih 21 kaznivih dejanj. V enakem obdobju v lanskem letu je bilo obravnavanih 12 tovrstnih dejanj več. Kot pravi višji policijski inšpektor Pungartnik, so policisti pri obravnavani tovrstnih kaznivih dejanj v večjem številu primerov ugotovili, »da so oškodovanci puščali ključe na »skritih mestih«: pod preprogo, v lončkih rož ali pod drugimi pred- Višji policijski inšpektor mag. Peter Pungartnik, PU Celje: »Vsekakor velja poudariti, da območje PP Mozirje sodi med varnejša območja PU Celje, zato o posebej utemeljenih razlogih za zaskrbljenost prebivalcev ni mogoče argumentirano govoriti, vsekakor pa je skrb ljudi in policistov za dvig kakovosti življenja in še večjo varnost utemeljena in pričakovana. Prav temu smo v preteklosti in bomo tudi v prihodnje namenili vso našo pozornost. V teh okvirih moramo izpostaviti tudi intenziviranje naših aktivnosti na področju preiskav tatvin motornih vozil, ki so v zadnjem času negativno izstopale. V tej zvezi predlagamo tudi samozaščitne ukrepe lastnikov motornih vozil in takojšnje obveščanje na telefonsko številko policije 113.« Samo v prejšnjem tednu smo v Savinjskih novicah poročali o treh krajah vozil in enemu poskusu, vlomu v trgovino in vlomu v stanovanjsko hišo. V Nazarjah so vlomili v Mercatorjevo trgovino. (Foto: IS) meti v neposredni bližini vrat. Seveda so vsa taka mesta dobro znana storilcem, kar s pridom izkoriščajo«. DRAGOCENOSTI NE IMEJTE DOMA, ČE PA ŽE, JIH FOTOGRAFIRAJTE IN OZNAČITE In kaj lahko storimo občani sami, da vlomilcem preprečimo tatvine oziroma policiji vsaj pomagamo pri iskanju ukradenih predmetov? Ravnati je potrebo v skladu s splošnimi navodili policije, torej, da doma ne hranimo večjih količin denarja, zlatnine, vrednejših umetniških del in drugih dragocenosti. V kolikor storilci pridejo do teh podatkov, je velika verjetnost, da bodo te poskušali odtujiti. Če vredne predmete in denar vendarle želimo imeti doma, Pun-gartnik svetuje, da »lastniki te predmete fotografirajo, jih označijo in izpišejo morebitne značilnosti. Ugotavljamo namreč, da skoraj v vseh primerih, ko oškodovanci postanejo žrtve vloma, ne razpolagajo s temi podatki in podajo le splošni opis teh predmetov, kar zelo otežuje samo preiskavo in identifikacijo teh predmetov, tudi če so najdeni«. Tatiana Golob NEURJE NA 1. SEPTEMBER Toča ponekod opustošila njive, vrtove in sadovnjake Neurje, ki je v noči iz nedelje, 31. avgusta, na ponedeljek 1. septembra, zajelo Zgornjo Savinjsko dolino, tokrat k sreči ni povzročilo večjih razlivanj hudournikov in rek, je pa na območju Zadrečke doline in rečiške občine povzročilo precej- šnje razdejanje na vrtovih in njivah. Nekaj po polnoči se je nad Zgornjo Savinjsko dolino s predhodnim močnim grmenjem in udarci strel razbesnela huda nevihta. Toča, ponekod precejšnje velikosti, je pred- V Kokarjah je toča med neurjem povsem pobelila polja in ceste. (Foto: BP) Padala je v velikosti orehov. (Foto: BP) vsem nad vaseh krajevne skupnosti Kokarje, višje po zadrečki dolini, na Zgornjem in Spodnjem Pobrež-ju, v Varpoljah ter Spodnji Rečici opustošila njive, vrtove ter sadovnjake. Močan veter je ponekod lomil veje, skubil listje z dreves, močno deževje je po manjših cestah in poljih ustvarjalo prave ribnike. Na lokalno cesto Bočna-Gornji Grad se je zaradi močnega vetra podrlo drevo. Največjo škodo je povzročila toča, ki po prejetih podatkih sicer ni uničevala avtomobilov, je pa dodobra poškodovala vrtove, njive, koruzna polja, tolkla sadje z dreves in uničevala vinsko trto z grozdi. Ponekod so bili beli zameti toče vidni še v pozno dopoldne, v Kokarjah pa je med neurjem povsem pobelila polja ter ceste, ki bi bile v nevihtnih urah pravzaprav potrebne konkretnega pluženja. Neurje je sicer zajelo večji del države. Večja škoda je nastala tudi v Spodnji Savinjski dolini, kjer je prav tako padala toča, veter pa je ruval drevesa in razkrival strehe. TG Savinjske novice št. 36, 5. september 2014 5 Politika, Iz občin SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, OBČINSKI ODBOR REČICA OB SAVINJI Izbrali kandidate za člane občinskega sveta Lokalne volitve so pred vrati, zato stranke izbirajo kandidate, s katerimi bodo poskušale zapolniti mesta v občinskih svetih. Člani občinskega odbora stranke SDS z Rečice ob Savinji so se s tem namenom zbrali 1. septembra. Ker je območje njihovega kraja razdeljeno na šest enot, so potrdili šest kandidatov. Po izvoljenem delovnem predsedstvu, ki ga je vodil Jože Lenko, je predsednik odbora Franci Šon podal poročilo o delovanju v preteklem letu. Udeleževali so se različnih prireditev, sodelovali na srečanjih in ostalih manifestacijah stran- LOKALNE VOLITVE 2014 Primož Bitenc, Barbara Slatinšek, Rok Hribernik in Mirjam Solar (na fotografiji) bodo skupaj z Jožem Lenkom in Marijo Visočnik Melavc na kandidatni listi stranke SDS kandidirali v občinski svet Rečica ob Savinji. (Foto: Benjamin Kanjir) ke po vsej Sloveniji. Trudili so se delovati v prid vseh Rečičanov, tudi preko svojih predstavnikov v občinskem svetu. Sestava slednjega Za župansko funkcijo v zgornjesavinjskih ■ v« I •■ • v občinah marsikje vec kandidatov Mesec dni nas še loči do lokalnih volitev, ki bodo potekale v nedeljo, 5. oktobra. Za izvedbo drugega kroga, kjer bo to potrebno, se razpiše datum najkasneje 21 dni po 1. krogu. Ali bo drugi krog potreben tudi kje v Zgornji Savinjski dolini, je težko reči, res pa je, da se bo v nekaterih naših občinah za naklonjenost volivcev in za županska mesta potegovalo po več kandidatov. Uradne kandidature tako za občinske svete kot za županske sedeže je potrebno oddati do 10. septembra občinskim volilnim komisijam. Med občani krožijo številne bolj ali manj resne govorice o mogočih pretendentih za županske stolčke. Kakšno je dejansko število tistih, ki se bodo potegovali za funkcijo župana, bomo izvedeli šele po tem, ko bodo oddane uradne kandidature in bodo občinske komisije opravile tudi preverjanje verodostojnosti kandidatur. Da se bodo ponovno potegovali za sedanje položaje, so potrdili županja in župani vseh sedmih zgor-njesavinjskih občin. Medtem ko v Solčavi in Lučah ni slišati o alternativnih kandidatih, je po naših neura- pa se bo na lokalnih volitvah na prvo oktobrsko nedeljo spremenila. Z namero, da se aktivno vključijo in ponudijo svoje kandidate, so pristopili k zbiranju slednjih. Našli so jih v vseh delih občine, potrditi pa jih je morala še tokratna kandida- OBČINA REČICA OB SAVINJI cijska konferenca. Sodelujoči na njej so izvedli tajne volitve, na katerih je vseh šest predlaganih prejelo zaupnico. Za novi občinski svet občine Rečica ob Savinji bodo tako kandidirali Mirjam Solar, Rok Hribernik, Marija Visočnik Melavc, Jože Lenko, Barbara Slatinšek in Primož Bitenc. V dobro izbiro in uspeh na volitvah verjame tudi poslanka državnega zbora Nada Brinovšek, ki se je udeležila konference. Pozdravila je delo občinskega odbora in sodelujoče, ki se trudijo za razvoj kraja in delovanje stranke na lokalnem nivoju. Pohvalila jih je ter se ob tem razveselila, ker je v njihovih vrstah toliko mladih. Benjamin Kanjir dnih informacijah v Gornjem Gradu svojo ponovno kandidaturo napovedal nekdanji župan Toni Rifelj. Na Ljubnem se govori o več kandidatih, med njimi je Paul Orešnik, kandidat za župana že na prejšnjih lokalnih volitvah. V igri naj bi bil še Damijan Nerat, predsednik radmirskih gasilcev. V Nazarjah se bo županji nasproti postavil najmanj en kandidat, in sicer Matej Pečovnik, ki se je za županstvo potegoval tudi prejš-njikrat. Govori pa se o možnosti vložitve tretje kandidature. Na Rečici ob Savinji je slišati imeni dosedanjih občinskih svetnikov Janka Žuntarja in dr. Antona Jezernika. Tudi v Mozirju se govori o nekaterih imenih, med drugim o mag. Samu Kramerju, ki nam tega še ni mogel potrditi. Tokrat smo povzeli le govorice in ugibanja. Res je, da si občani v nekaterih občinah želijo spremembe, ponekod pa so s sedanjimi župani zadovoljni. Res je pa tudi, da v majhnih občinah, kot so tukajšnje, ljudi, ki bi bili sposobni in hkrati tudi pripravljeni voditi lokalne skupnosti v finančno zaostrenih razmerah, na izbiro ni ravno veliko. Marija Lebar Začeli bodo z izobraževanji in s prenovo prostorov Občina Rečica ob Savinji je pred časom pristopila k izvedbi projekta krepitve medgeneracijske pomoči, imenovanega Medgen borza. Gre za sodelovanje več slovenskih in hrvaških občin, namen je druženje med različnimi generacijami in medgeneracijska izmenjava izkušenj ter znanj. V prihodnjih dneh bo izšla brošura, v kateri bodo podrobneje predstavljeni vsi partnerji in načrti za delo. Za delovanje medgeneracijskega centra so na Rečici ob Savinji namenili nekdanjo zadružno zgradbo, tako imenovano hranilnico, ki jo je občina pred časom odkupila od Zgor-njesavinjske kmetijske zadruge Mozirje. V stavbi bodo našle prostor tudi nekatere druge dejavnosti, med drugim nameravajo tja preseliti knjižnico. Medtem ko bodo z deli na prenovi objekta po besedah župana Vinka Jeraja začeli konec septembra, pa so z oblikovanjem vsebin Med-gen borze že daleč. Nekaj več o tem je povedala Urška Selišnik, ki v okviru projekta dela kot koordinator mreže. »Zaradi želja in potreb, ki so jih izrazili občani, bo Občina Rečica ob Savinji v okviru projekta Med-gen borza s pomočjo Inštituta Antona Trstenjaka septembra začela izvajati dva tečaja. Prvi je tečaj usposabljanja za prostovoljno delo, drugi pa tečaj za družinske oskrbovalce oziroma za občane, ki doma oskrbujejo starejše osebe, osebe z invalidnostjo ali dolgotrajno boleznijo, ter za ostale, ki želijo osvojiti potrebna znanja. Glede na to, da je ljubljanski inštitut vodilna strokovna organizacija na področju gerontologije in medgeneracij-skega sožitja v Sloveniji, lahko pričakujemo kakovostne tečaje, kjer bodo udeleženci pridobili veliko novega znanja.« Tečaja bosta za udeležence brezplačna, saj se financirata iz projekta. Usposabljanja se bodo na Rečici ob Savinji začela v drugi polovici septembra. Srečanja bodo vsakih 14 dni, celoten tečaj pa je sestavljen iz najmanj devetih srečanj. Prijavnice so na voljo na spletni strani rečiške občine. Marija Lebar 6 Savinjske novice št. 36, 5. september 2014 Iz občin, Organizacije NOVI METRI CEST V OBČINI SOLČAVA Dograditev cestišča pod Tratami Medtem ko smo vrsto let čakali na izgradnjo nasipa na levem bregu Savinje med Zavratniškim potokom (na Tratah) v smeri Igle, se je letos do začetka poletja uresničila tudi ta naložba za varovanje struge Savinje, na brežini pa je bila asfaltirana cesta, ki zdaj ni več ozko grlo oziroma večletna sramota za turizem na Solčavskem in v Logarski dolini. Albina Štiftar, direktorica občinske uprave Občine Solčava, nam je povedala, da je »Direkcija Republike Slovenije za ceste kot investitor proti Solčavi in na Solčavskem v zadnjem obdobju posodobila kar nekaj odsekov na tej državni cesti. Že lani jeseni so pričeli s posodobitvijo ceste med Lučami in Solčavo; Cestni odsek Zavratniški potok-Igla je zdaj dokončno posodobljen in varen za promet. (Foto: Jože Miklavc) med Stoglejskim, pri Pečovskih stu- Iglo ter asfaltirali okrog 200 metrov dencih, in Tratskim mostom. Letos je bil ta odsek tudi na novo asfaltiran. Prav tako so uredili odsek pred cestišča v Krznarjevih pečeh proti Logarski dolini. Sanirali so tudi ponovljen usad na panoramski cesti pred kmetijo Klemenšek. Na občinskih cestah pa prav zdaj pripravljamo plan za leto 2014«. Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so podali strokovne parametre o omenjenih gradnjah: na regionalni cesti Luče-Sestre Logar so bili v okviru I. etape v letih 2009/2010 zgrajeni oporni in podporni zidovi ter izveden zgornji ustroj ceste. Dela v vrednosti 161.961 evrov je izvajalo podjetje NIVO. Letos pa je bila izvedena pre-plastitev ceste po postopku hladne reciklaže na enem odseku ceste Radmirje-Luče ter na dveh odsekih ceste Luče-Sestre Logar. Dela v skupni vrednosti 538.103 evrov je opravilo podjetje VOC Celje. Jože Miklavc OBČINA NAZARJE SEJEM RABLJENIH UČBENIKOV V NAZARJAH Sanacija plazu nad cesto proti Kokarjam Nazarska občina je v letošnjem juliju prejela obvestilo ministrstva za kmetijstvo in okolje, da je v program sanacije škode po letošnjem februarskem žledolomu vključilo tudi sanacijo plazu nad lokalno cesto Nazarje-Kokarje-Lačja vas, tako imenovani plaz pri Jozlnu. Plaz poleg ceste ogroža tudi vrt in gospodarsko poslopje, ki ležita pod njim. Po besedah direktorja nazarske občinske uprave Sama Begiča je občina po prejemu zgoraj omenjenega obvestila pričela z aktivnost- Možnost prodaje in nakupa učbenikov mi za izvedbo sanacije: »Občina je na portalu javnih naročil takoj objavila razpis za izbor izvajalca del. Prijavilo se je deset ponudnikov, najugodnejši je bil GP Pirc d.o.o. Luče s ponudbo v vrednosti okoli 29.000 evrov bruto. Z deli na plazu je izvajalec pričel v teh dneh. V sklopu sanacije urejajo dostopno pot do plazu in izvedbo kamnitega rebra z odvodom vode - drenažo, ki se zaključi z zbirnim jaškom in cestnim prepustom. Marija Lebar V sobi mladinskega društva v Nazarjah je ob ponudbi učbenikov dežurala študentka ekonomije Staša Pikl. (Foto: Slavica Tesovnik) Letos je v Nazarjah drugič zapo- tu precej za zdravstveno šolo. Uč- Dela na plazu Jozl so v polnem zamahu. (Foto: Marija Lebar) vrstjo sejem rabljenih učbenikov, kjer lahko dijaki dobijo potrebne učbenike za manjše zneske kot v knjigarnah. Prvič je bil sejem odprt v soboto, za vse, ki še nimate ustreznih učbenikov ali bi jih radi prodali, bodo pripravili še dva sejma, in sicer 6. septembra in 13. septembra ob Lesarskem prazniku. Sejem poteka v prostoru mladinskega društva, v domu kulture. Letos je v ponudbi največ učbenikov za slovenski in angleški jezik, nekaj za biologijo in v komple- beniki se hitro spreminjajo, a včasih nastane le drugačna naslovnica, vsebina pa ostaja enaka, pravi študentka ekonomije Staša Pikl. Med izborom se najde tudi nekaj malega za študente. V primeru, da imate doma že malo obrabljen lanski učbenik in ga želite prodati, lahko na facebo-oku Mladinskega društva Nazarje vzpostavite povezavo in se pridružite ponudbi za naslednja dva predvidena termina. Slavica Tesovnik Savinjske novice št. 36, 5. september 2014 7 Intervju ZGODOVINAR DR. ANDREJ STUDEN »Cigani že 600 let burijo duhove Slovencev« Zgodovinar in predavatelj dr. Andrej Studen želi približati zgodovino ljudem, zato se zavzema za narativno zgodovino in ne suhoparno prepisovanje virov. Trenutno se posveča raziskavi o Ciganih. (Foto: Katja Remic Novak) Dr. Andrej Studen je enainpetdese-tletni zgodovinar in odličen predavatelj, kar dokazujejo do zadnjega kotička napolnjene predavalnice na fakultetah. O tem, kako dober pripovedovalec in prijeten sogovornik je, smo se prepričali tudi sami. Z nasmehom govori o svojem preteklem delu, svojih študentih, o projektih, ki še čakajo, da se jih loti. Zaposlen je na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, občasno dela na Fakulteti za humanistične študije v Kopru in na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Poročen je z zgodovinarko, s katero imata dva otroka, zadnjih deset let živi v Nazarjah. Njegova zadnja knjiga Pijane zverine, za katero je prejel nagrado Klio za najboljše zgodovinopisno delo, je izšla pred petimi leti. Čas je za novo knjigo, ki že nastaja. Tokrat se je lotil raziskovanja zgodovine marginalnih družbenih skupin. - Navadno spada zgodovina med manj priljubljene predmete v šoli. Največkrat je za to krivo učenje letnic na pamet in suhoparna razlaga učiteljev. Kako to, da ste se vi odločili svoje življenje posvetiti vedi, ki raziskuje preteklost? Zgodovina me je od nekdaj privlačila, predvsem so me zanjo navdušili učitelji v osnovni in profesorji v srednji šoli. Zato sem se odločil za študij zgodovine in sociologije kulture v Ljubljani, leta 1995 sem doktoriral na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani na temo stanovanjske kulture v 19. stoletju. Od takrat sem redno zaposlen na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Poleg tega na dveh fakultetah predavam zgodovino vsakdanjega življenja: kako so se oblačili nekdaj, se prehranjevali in podobno. - Raziskovali ste že zgodovino alkoholizma, kriminala, kaznovanja na Slovenskem. Katere teme sedaj zaposlujejo vaše misli? V zadnjem času me zanimajo smrtna kazen, prihod železnice v naše kraje, kako so se je ljudje najprej bali, nato pa bili nad njo vedno bolj navdušeni, zanima me tudi zgodovina morale, ukvarjam se z zgodovino recepcije dela, kako so pojmovali delo od antike do danes. Na primer, s teološkega vidika so na delo gledali kot na breme, ki je posledica greha Adama in Eve v raju. Ljudem so vcepljali v glavo, da z delom trpijo. V 18. stoletju, v času razsvetljenstva, se odnos do dela popolnoma spremeni. Delo takrat postane pojem, ki lahko človeku prinese bogastvo, govoriti se začne, da je pridnost koristna, lenoba pa pogubna. Država začne gledati na državljane kot na koristne ljudi, ki bodo z delom pripomogli k svoji sreči in sreči države. To je temeljna sprememba, ki se z nihanji spremi- ( »Hočem pokazati, koliko je elementov gnusa, kriminalizacije, kako narašča sovraštvo, kako se to širi med ljudmi. Današnji anticiganizem ni nič boljši kot v 19. stoletju. Se mi zdi, da večina ljudi ni presegla predsodkov do te posebne skupine ljudi.« _J nja skozi 19. stoletje, kjer je znan rek »Volja do dela je bogastvo«. Intenzivno se ukvarjam tudi z zgodovino onesnaževanja družbe, saj preučujem družbeni element, ki je danes vsem v zobeh, to so Cigani. - So imeli Cigani od nekdaj negativen prizvok? Kako je prišlo do tega zaznamovanja? Cigani že 600 let burijo duhove Slovencev, vse odkar so prišli v Evropo. Jaz jim govorim Cigani in tako pišem tudi v svojih raziskavah, saj izraza Romi v virih ne srečamo, temveč se pozna samo izraz Cigani. Trenutno preučujem fenomen njihove kriminalizacije, saj je v vseh virih zabeleženo, da so zelo spretni tatovi. Gre predvsem za male kraje, ki so bile namenjene njihovemu preživetju, kot so kraje kokoši, gosi, krompirja. Kmetom so delali škodo, zato so jim šli v nos. Niso jih marali, hkrati so se jih malo bali. Vsaj tako jim pripisujejo v virih. Redno se omenja, da je njihov glavni vir preživljanja nepošten. Drug vidik je vidik kontaminacije, saj sodeč po virih onesnažujejo normalno družbo, ko kršijo pravila in norme družbe s tem, da naredijo vse popolnoma drugače, kot si družba zamisli. V virih se stalno pojavljajo določeni predsodki do njih, elementi gnusa. Na primer njihov vonj, češ »Posebnost Zadrečke doline in dela Zgornje Savinjske doline je ta, da so kmetje na panjske končnice slikali lokalne motive, kot je na primer motiv trojnega umora v Lučah. Podrobneje pišem o tem v knjigi Rabljev zamah.« da smrdijo. Zaradi vonja so jih primerjali s tujimi, afriškimi ljudstvi. Kasneje, ko so ugotovili, da izvirajo iz Indije, so jih primerjali z najnižjo indijsko kasto. V spisih kriminalistov in preiskovalnih sodnikov najdemo zapise, da je njihov oduren vonj izdal, da so bili na mestu zločina. Poleg vonja je bil očitek še, da so jedci mrhovine. Zadnji najhujši očitek je, da so ljudožerci. To so jim podtaknili. Ljudožerstvo so povezovali z domnevno krajo otrok, češ da jim diši mlado meso. Na Slovaškem so jih leta 1782 po krivem obtožili, da so jedli popotnike. Takrat so usmrtili okoli štirideset Ciganov, potem ko so izsilili iz njih vsa priznanja. Cesar Jožef II. je kasneje odredil preiskavo, ki je pokazala, da so bile domnevne žrtve še žive. Treba je razvozlati, ali je to vse res ali ni. To so zelo hudi rasistični pogledi na to nesrečno ljudstvo. Ampak to je del zgodovine, ki ga moramo kot takega jemati, vendar se s takimi nazori ne smemo strinjati. - Ljudje so še danes polni predsodkov, ko je govora o Ciganih. Je bilo ves čas tako? Šesto let že traja fenomen anticiganizma. V raziskavi sem hotel pokazati, kako je sovraštvo do Ciganov vedno bolj raslo. Konec 19. stoletja se izrazito ojačajo rasistični pogledi na ljudi, kar se potem prenese v nacistično rast, v ideologijo o čistih arijskih rasah. Cigani in Židi so bili deležni preganjanja in genocidov v dobi nacizma, pa ne samo v Nemčiji, ampak tudi v Srbiji, na Slovaškem, kjerkoli. Spomnite se ustašev v Ja-senovcu (koncentracijsko taborišče na obmo- 8 Savinjske novice št. 36, 5. september 2014 Intervju, Ljudje in dogodki čju takratne Neodvisne države Hrvaške, op. a.). Hočem pokazati, koliko je elementov gnusa, kriminalizacije, kako narašča sovraštvo, kako se to širi med ljudmi. Današnji anticiganizem ni nič boljši kot v 19. stoletju. Se mi zdi, da večina ljudi ni presegla predsodkov do te posebne skupine ljudi. - Je raziskava o Ciganih gradivo za vašo novo knjigo? Katere teme vas še privlačijo in jih nameravate raziskovati v prihodnje? Da, skušam napisati krajšo knjigo na to temo. Sicer je materiala za raziskati še ogromno. Lotil se bom preiskovanja položaja žensk, saj me zanima, kakšne naloge je imela ženska v gospodinjstvu in družini v prvi polovici 19. stoletja. Tega se še nihče ni lotil tako intenzivno. Obstaja sicer ogromno ženskih študij, ampak manjka virov. Vse raziskave se opirajo na moderne vire iz 20. stoletja, torej časopise, medtem ko nihče ne prevede starih dokumentov v gotici in nemščini, česar se bom lotil sam. Predvsem se v svojih raziskavah osredotočam na slovensko področje. - Ste kdaj preučevali dogodke ali ljudi v Zgornji Savinjski dolini? En sam fenomen sem raziskoval, in sicer trojni umor v Lučah. Še danes so na pokopališču pokopani Moličniki, to je ta znana gostilna na ovinku pred Lučami, kjer se je leta 1884 zgodil trojni umor za par cekinov. Mozirjan Čuvan ga je zagrešil. Spomin se je ohranil na pokopališču, prizor najdemo tudi v materialni podobi na panj-ski končnici, ki jo najdemo v Pokrajinskem mu- »Ljudem je zanimiva snov, ki jo obravnavam, kot so kriminal, kaznovanja, fenomen alkoholizma. Na primer to, da so nekoč dojenčkom mazali zobke z alkoholom, da bi jim bolj rasli in jih ne bi bolelo.« 1._J zeju v Celju. Posebnost Zadrečke doline in dela Zgornje Savinjske doline je ta, da so kmetje na panjske končnice slikali lokalne motive, kot je na primer motiv trojnega umora v Lučah. Podrobneje pišem o tem v knjigi Rabljev zamah. - Kakšni so odzivi ljudi, ki prebirajo vaše knjige? Dobite povratno informacijo o tem, kako so doživeli vaše pripovedovanje? Vse povratne informacije in odzivi ljudi, ki jih prejemam, so pozitivni. Pravijo, da zelo radi berejo moje knjige, saj so berljive. Zame je odlika dobrega zgodovinarja ta, da je dober pripovedovalec. Naracija prepriča bralca, ne pa suhoparno prepisovanje virov. Poleg tega vse svoje raziskave predavam in nihče od študentov se še nikoli ni pritožil nad gradivom za izpit. Ljudem je zanimiva snov, ki jo obravnavam, kot so kriminal, kaznovanja, fenomen alkoholiz- ma. Na primer to, da so nekoč dojenčkom mazali zobke z alkoholom, da bi jim bolj rasli in jih ne bi bolelo. Ali pa na primer prihod železnice. Jaz ne opisujem tega, koliko tirov so postavili, ampak to, kako so ljudje doživljali to veliko pošast in prvi pogled na železnega slona, kot so pravili lokomotivi. To so teme, ki jih tudi vključujem v učbenike za osnovno šolo in gimnazijo, pri katerih sem soavtor. - Katero obdobje najraje preučujete? Kaj pri tem obdobju vas tako privlači, da se želite v raziskavah vedno znova vračati vanj? Zavezan sem dolgemu 19. stoletju. Dolgo pravimo zato, ker se začne konec 18. stoletja in se konča z začetkom prve svetovne vojne. Privlači me to, kako so živeli meščani, kmetje, delavci, aristokracija, ki je bila izumetničena in pomehkužena. Meščani so se imeli bolj za narav- »Veliko mladih sem vzgojil, tako da že imamo mlajše zgodovinarje, ki proučujejo zgodovino vsakdanjega življenja, kot je bila nekoč. Želim si le lahko, da bi moji študentje lažje dobili službe, vendar je resnica žal zaenkrat daleč od tega.« ne, krepostne, razumne, medtem ko so imeli kmete in delavce za umazane. Rad preučujem vse kontraste družbenih skupin. Zanimivo je, kako so takrat gledali na umivanje. Zapisali so: »Umij si noge vsake štirinajst dni, da ti ne bodo smrdele kot kuga.« V Ljubljani je bilo leta 1910 samo šest odstotkov stanovanj opremljenih z moderno kopalnico. Ukvarjal sem se tudi z uvajanjem kanalizacije, vodovoda. Do konec 19. stoletja je bilo v Ljubljani kot v srednjem veku, vse se je pretakalo po ulicah in trgih ter je smrdelo. Nato so dali kanale in cevi pod zemljo in so to rešili. Ukvarjal sem se tudi z zgodovino vonjev, pa zgodovino samoumevnosti. - Ali so tudi vaši hobiji povezani z zgodovino, ste zbiratelj zgodovinskih predmetov? Ne, nisem. Po študiju v Nemčiji, ko sem bil na specializaciji poglobljenih opisov, sem se navdušil nad narativno zgodovino. Na primer, v poročilu o Ljubljani je zapisano, »da se ob vsakem deževju ulice spremenijo v morje luž, v katerih so žabe prav rade prirejale svoje koncerte«. To dejansko piše v virih. Sem proti suhoparni zgodovini in se zavzemam za to, da bi bila zgodovina bližja ljudem, da bi jo radi brali. Zato sem eden od ustanoviteljev revije Zgodovina za vse, ki izhaja že dvajset let in ima še vedno uspeh. Veliko mladih sem vzgojil, tako da že imamo mlajše zgodovinarje, ki proučujejo zgodovino vsakdanjega življenja, kot je bila nekoč. Želim si le lahko, da bi moji študentje lažje dobili službe, vendar je resnica žal zaenkrat daleč od tega. Katja Remic Novak Avgusta Pred 20 leti 50-LETNICA BOJEV ZA OSVOBODITEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Skupnosti borcev Šlandrove in Zidan-škove brigade sta ob 50-letnici bojev z nemškim okupatorjem za osvoboditev Zgornje Savinjske doline v soboto, 30. julija, organizirali proslavo in tovariško srečanje. Med drugimi so se prireditve udeležili tudi Ivan Dolničar, predsednik slovenske borčevske organizacije, Janko Sekirnik - Simon in predstavniki domačih domicil-nih enot Šlandrove in Zidanškove brigade. Borci in krajani so se srečali v prijetnem okolju ranča Veniše. Pred 30 leti USPEŠNA TURISTIČNA SEZONA Mozirski Turist biro si je prizadeval s sredstvi propagande opozoriti na lepote naše doline. Stanko Podsedenšek, vodja biroja, je povedal, da je do konca meseca julija bilo v dolini zabeleženih preko 15.000 nočitev, kar je sicer nekoliko manj kot lani. Najbolje so bile obiskane turistične kmetije, temu sledi kamp Menina, nato RTC Golte in drugi. Kot zanimivost je povedal, da so nekateri gostje spraševali, koliko je popusta na kmetijah, če pomagajo pri delu. Pred 40 leti PRAZNOVANJE STRELSKE DRUŽINE REČICA OB SAVINJI Strelska družina »Slavko Šlander« z Rečice ob Savinji praznuje letos 25-letnico svojega dela. Rečiški strelci so danes lahko ponosni na prehojeno pot. Kot prvi so na območju občine Mozirje ustanovili svojo družino v času povojne obnove in izgradnje. Združilo jih ni le veselje do strelskega športa, ampak tudi potreba po drugih oblikah udejstvovanja na kulturnem in prosvetnem področju ter težnja po širjenju novih socialističnih odnosov med ljudmi na vasi. Pripravila Tatiana Golob Savinjske novice št. 36, 5. september 2014 9 Iz občin, Organizacije, Kultura PROJEKT CAVETOURS SOLČAVA Dela na realizaciji čezmejnega projekta v polnem teku Nedavno so partnerji, ki sodelujejo v projektu za čezmejno koriščenje podzemnih jam v vzhodnih Karavankah v turistične namene, uspeli doseči podaljšanje roka za izvedbo projekta. Rok se sedaj izteče konec oktobra. V teh dneh potekajo intenzivna dela na postavitvi dveh razstav v Solčavi, dokončujejo pa tudi ostale vsebine. Gre za teritorialno sodelovanje med deležniki v Sloveniji in Avstriji. Projektni partnerji Center Rinka, Občina Solčava in kmetija Rogar so s prijaviteljem Obir Tropfestein-hohlen v okviru operativnega programa 2007-2013 na razpis prijavili vsebine, poimenovane Ca-vetours. V tem okviru urejajo infrastrukturo za vznemirljiva doživetja povezana s podzemnimi jama- Center Rinka s pomočjo projekta Cavetours ureja razstavne prostore v župnišču v Solčavi. (Fotodokumentacija centra) mi: tematski park - šotorišče kro-manjonskih lovcev na kmetiji Rogar, razstavo fosilov in podzemnih jam v Solčavi, tematsko pot jamskega medveda od muzeja Firšt do Potočke zijalke, dodatno osvetlitev v Obirskih jamah. V pripravi so še integralni turistični paketi ter vsebine za spletne strani, informacijske ekrane in turistični katalog. Direktor Centra Rinka Marko Sla-pnik je povedal: »Turistični paketi in storitve bodo izdelani za določene ciljne skupine z izhodiščnim temat- KONJSKI VRH Slovesna otvoritev asfaltirane ceste Golob-Cahovnik skim konceptom: »Doživetje podzemnih jam in z njimi povezanih zgodb«. Predstavljene vsebine bodo temeljile na sodobnih principih interpretacije dediščine s strokovno podporo različnih strok, kot so arheologija, geologija, paleontologija in druge.« V izdelavi je čezmejni generalni turistični koncept, imenovan Jame v vzhodnih Karavankah (v tem območju se nahaja Potočka zijalka), z namenom izboljšanja turističnih kazalcev, kot so število obiskovalcev, doba bivanja, podaljšanje sezone in povečanje potrošnje. Izdelujejo skupni nabor tematskih poti in koncept čezmejne izmenjave gostov, v zaključni fazi pa je tudi priprava načrta interpretacije podzemnih jam. Cesto so predali namenu z rezanjem traku slovenske trobojnice. (Foto: Jože Miklavc) V soboto, 23. avgusta, so v Konj- Moličnik je občini odstopil površino skem Vrhu v občini Luče s krajšo slovesnostjo predali namenu dober kilometer asfaltiranega cestišča med domačijama Praznik-Brunet ter Ivana Moličnika. Ob nagovorih in blagoslovu ceste ter prisotnih uporabnikov sta trak prerezala lučki župan Ciril Rosc ter domačin Ivan Moličnik. Delavci gradbenega podjetja As-falting iz Ljubljane so pred kratkim končali gradbena dela ter vgradili 1.100 m asfaltnega traku še ene zadnjih odsekov cest v tem delu občine, ki še ni bila modernizirana. Po besedah Rosca je bila vrednost del skupaj z ustrojem in kanaletami 70 tisoč evrov, ki jih je v celoti zagotovila občina. Lastnik zemljišča Ivan zemljišča na celotni trasi ceste, sam pa je plačal manjši znesek stroškov geodetskih meritev in prenosa. Župan je še dodal, da so potrebe krajanov po boljši cestni povezavi upravičene, saj to pomeni boljše pogoje gospodarjenja, kmetijstva in gozdne dejavnosti, kar je v korist vsem v občini. Izvajalcu del ter domačinom se je zahvalil za trdo in strokovno delo, domačinom pa za njihov prispevek. Ob blagoslovu ceste je na kratko spregovoril tudi pater Karel Gržan, ki je prinesel pozdrave in blagoslov tudi odsotnega farnega župnika Vi-kija Košca. Jože Miklavc »Z izvedbo projekta želimo dodati novo vrednost trem turistično zanimivim jamam. To so Obirske jame, Potočka zijalka in Snežna jama, ki jih bomo povezali z novimi skupnimi turističnimi produkti. Vsaka od jam predstavlja naravno zanimivost, Potočka zijalka pa tudi izjemno kulturno dediščino. Pričakujemo, da bodo rezultati projekta obogatili turistično ponudbo že prihodnjo pomlad,« je še povedal Sla-pnik. Marija Lebar Veliki Frantz Justus v hotelu Plesnik Konec tega tedna bodo v hotelu Plesnik po vrhuncu poletne turistične sezone v Logarski dolini gostili izjemnega, svetovno priznanega dirigenta in pianista, prof. Frantza Justusa, dolgoletnega intendanta glasbenega festivala v nemški deželi Schleswig-Holstein. Ta nadarjeni glasbenik je izjemen dirigent, ki je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja ustanovil Filharmonijo narodov - Philharmonie der Nationen. Navdih za to vizijo je dobil od Leonarda Bern- steina in Yehudina Menuhina. Pri tem je bilo njegovo vodilo, ne le želja, ustvarjati kakovostno glasbo ter tudi uresničevanje ideje sporazumevanja med narodi in miru na svetu. Frantz Justus bo v veliki dvorani hotela Plesnik izvajal krajši klavirski koncert to nedeljo ob 15.30 uri. Na vrhunski dogodek so Plesni-kovi povabili svoje poslovne partnerje, koncert pa je odprt tudi za vse poznavalce in ljubitelje klasične glasbe. Jože Miklavc 10 Savinjske novice št. 36, 5. september 2014 Organizacije, Ljudje in dogodki, Šport 90 LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA POBREZJE OB SAVINJI S slavnostno sejo zaključili niz praznovanj ob visokem jubileju Prostovoljno gasilsko društvo Pobrežje ob Savinji letos praznuje devet desetletij svojega delovanja. Junija so v uporabo predali športno rekreativni prostor Žagca, ki je namenjen rekreaciji tako gasilcev kot občanov. V teh dneh so silski dom. Današnjega so zgradili leta 1975, v tem času pa je dom preživel nekaj prenov in modernizacijo. Slednji so sledili tudi pri nakupu opreme in vozil. Tako se je njihov vozni park menjal od ročne do motorne brizgalne, gasilskih avto- Odlikovanje Gasilke zveze Slovenije je na društveni prapor pripel namestnik predsednika GZS Janez Cerkvenik. zaključili s prenovo streh na svojih objektih, gasilni dom pa je dobil tudi lepšo fasado. Slednje so svojemu namenu predali zadnjo avgustovsko soboto. Ob tej priložnosti so pripravili slavnostno se- mobilov za prevoz moštva, visokotlačnih brizgaln in avtocistern. Vlagali so tudi v osebno opremo in izobraževanje kadrov, saj je za opravljanje požarne dejavnosti znanje še kako potrebno. Vseskozi so re- Slavnostne seje na Spodnjih Pobrežjah so se udeležili številni gostje. jo, ki so se je udeležili predstavniki gasilskih društev naše doline, gasilskih zvez na občinski, regijski in državni ravni. Na seji so udeležencem predstavili svoja dolgoletna prizadevanja in delo, od prvih začetkov do danes. Takoj po ustanovitvi leta 1924 so Pobrežani začeli graditi prvi ga- ševali premoženje in življenja krajanov pred požari in naravnimi nesrečami. Svoje vrste so pomlajevali z novimi člani in svoje psihofizične sposobnosti kalili na številnih tekmovanjih. Pri njihovem delu so jim bili vedno v nesebično pomoč tako krajani kot organizacije in občina, za- Listino je v imenu društva prejel predsednik Franc Finkšt (prvi z desne). to so slavnost izkoristili tudi za predajo zahval in priznanj posameznikom, kakor tudi organizacijam. Za svoje dolgoletno delo je priznanje Gasilske zveze Slovenije prejelo tudi društvo. Tega je predsedni- ku Francu Finkštu izročil namestnik predsednika GZ Slovenije Janko Cerkvenjak. Za blagoslov objektov pa je poskrbel rečiški župnik David Zagorc. Tekst in foto: Marija Šukalo Ko smo poročali o lepotah ob minuli razstavi cvetja, povrtnin in lepih deklet z eksotičnimi kačami, smo ponovno spregledali posebno »sliko«, ki pa ne uide očem obiskovalcem Mozirskega gaja. Pri lokalu, ob smerni tabli je bil ob poplavah 5. novembra 2012 razdejan del nekdaj asfaltirane ceste, ki je sedaj makadamska in polna udarnih jam, letos redno zalitih z vodo. Zraven sta dve manj slikoviti posodi za komunalne odpadke, desno pa stoji »nema« telefonska govorilnica, ki lahko služi komu za vedrenje ob deževnem nalivu. Kdo bi naj zadevo rešil, če je že lastniki ceste in komunalnih pritiklin ne morejo ali nočejo, naj bo naloga »bučmanov« za čas jesenske razstave buč, ki že trka na vrata turističnega (?) Mozirja. ^ Dodatne multimedijske vsebine za bratce Savinjskih novic vsak petek na ^ www.savinjske.com Savinjske novice št. 36, 5. september 2014 11 Zgodovina in narodopisje nekaj spominov naših godcev (11) Piše: Aleksander Videčnik Štajriš ali Štajerš - glavni ples na ohceti (nadaljevanje) Nevesta, nevesta, kaj danes je b'lo, ko si žen'nu podala ta desno roko. * Pred oltarjem sta stala, sta si roke podala, in rekla ja, ja, zdaj sta mož in žena. * Ženin, nevesta le bo'ta si zvesta, ker ta zakonski križ je 'n lep paradiž. * Vsi križi, težave bojo pr'šli čez vaj', Jezus Marija naj troštata vaj'. * Sveta družina je lepa družina, da b' novoporočenca tud' vidva bila. * Ženin in nevesta le srečna ostanita in v tem novem stanu Bogu služita. »Mat' ta šr'oka« je bila mati neveste, ki je začela ohcet. Nato so peli camar in družica tako, da je bil začetek ohceti zelo pester in dosledno utečen. Zadnje kitice napeva camarja svoji družici: Družička je moja skoraj ušla, pa zaradi svatov nazaj je prišla. * Preljubi svatje ne zamerite mi, če sem koga užalil, odpustite mi. * Zahvalim se vam vsem ohcetarjam, ste skupaj se zbrali, poslušali naj'. * Preljubi mi godci, zagodite en marš, da vse svate spodbudim in ženina brž. Kugovnik je povedal še nekaj zdravic, ki so jih peli svatje ob plačevanju prispevkov za ohcet. Te sta pobirala oba starešina. Starešina se lahko prav nobel drži, cel' taler denarja v rokah drži. * Sosed Janez se revno drži, ker svoje žene pijane domov ne dobi. * Koliko dni od godca žena ne spi, za voljo tistih stvari, ko tja od njega visi. * Po Koroškem sem hodil, strašilo me je, zeleno grmovje pregibalo se. * Godec je res 'n velik bedak, še tam se brije, kjer nima dlak. * Pratfirer se lahko ravno drži, ko 'ma tolko uši, da komaj zdrži. SOLČAVSKE SVATBENE NAVADE Prav gotovo so v Solčavi slavili poroke na posebno slovesen način. Bilo je takoj po prvi svetovni vojni, ko je učitelj Jože Lekše, ki je bil doma iz Mozirja in je učil na šoli v Solčavi, natančno opisal potek in običaje ob porokah. Zanj je značilno, da je že kot mlad študent zapisoval razne narodopisne in zgodovinske posebnosti iz Zgornje Savinjske doline. Ko je zbiral gradivo za knjigo Savinjske Alpe, je sodeloval s Kocbekom, po Drugi glažek bom naliv, zdravičko bom napiv, na zdravje te neveste, k' za mizoj tam sedi. So jo starši gor vzredili, zdaj so jo omožili. Veseli bod'mo tud' mi na njeni ojceti. * Nevesta zravnu ženina za mizoj tam sedi, premišljuje svoj ledik stan, ga težko zapusti. Je krancl zapustila, dekletom ga je 'zročila. Sebe pa 'zroči Bogu in svoj'mu ženinu. Ohcet na Rečici ob Savinji po prvi svetovni vojni. Poročila sta se Alojz in Frančiška Jeraj. Godci so bili iz Gornjega Grada, žal pa ni bilo mogoče ugotoviti priimkov. drugi svetovni vojni pa se je vključil v skupino piscev Kotnikovega zbornika (1956). Ves potek solčavske svatbe, kot ga je opisal Jože Lekše, je ohranjen v moji knjigi Iz roda v rod (1991). Vsekakor so bili Solčavani tedaj zelo tesno povezani z rojaki onstran Olševe in tako je v njihovem ljudskem obredju marsikaj iz Zilske doline in sploh Koroške. Jože Lekše je zapisal dogajanja na svatbah od trenutka, ko so se svatje posedli za mizo. Camar je pričel peti zdravičke in svatje so se mu pri petju pridružili. Takole so peli: Ta prvi glažek bom naliv, zdravičko bom napiv na zdravje ženina, k' za mizoj tam sedi. So ga starši gor vzredili, zdaj so ga oženili. Veseli bod'mo tudi mi, na njegovi ojceti. Pa tretji glažek bom naliv, zdravičko bom napiv na zdravje vseh prijateljev, k' za mizoj okol' sedo, da bi dolgo let živeli, za ljubo se imeli, po smrti pa vsem skupaj daj Gospod uživat sveti raj. Po tem so se zdravice kar vrstile, vsak svat je moral svojo zapeti. To petje so imenovali vkrogospevi. Kot posebnost lahko omenimo, da so v Solčavi med mašo, pa tudi na ohceti radi peli Nebeško ojcet. Kaj za en trošt in veselje oživlja moje srce, kadar spominjam, da Bog večni je za nebesa ustvaril me. * Kristjani izvoljeni, ki smo vsi povabljeni, k ti nebeški ojceti, k'tera ne bo nikdar herala, bo na večno gverala. Nadaljujemo prihodnjič. * * 12 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014 i Organizacije, Kultura 70 LET OD USTANOVITVE III. BRIGADE VOJSKE DRŽAVNE VARNOSTI V Radmirju se je ob ustanovitvi brigade zbralo 500 borcev V soboto, 23. avgusta, se je v Radmirju odvila spominska slovesnost ob 70-letnici ustanovitve III. brigade Vojske državne varnosti (VDV) - narodne obrambe. Slavnostni govornik je bil predsednik odbora brigade Franjo Marošek, številne prisotne pa sta pozdravila župan Franjo Nara-ločnik in predsednik ljubenske krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Bogdan Grohar. Kulturni program so pripravili člani Kulturnega društva Radmirje, s partizansko pesmijo so ga obogatili člani pevskega zbora Zarja Trbovlje in ljudske pevke Pušeljc. V starem kozolcu nasproti spomenika III. brigade VDV v Radmirju se je avgusta pred 70 leti zbralo 500 mladih borcev, mladih junakov in ponosno dvignilo svoj borbeni prapor za spominsko fotografijo, ki priča o ustanovitvi te brigade, je v govoru omenil Marošek. Spregovoril je o množičnem uporu Slovencev v času vojne za svobodo in srčnosti partizanov, zaradi katerih so nastale čete, brigade in bataljoni. Posledica slovenskega upora je svoboda, v kateri živimo sedaj, je poudaril in nadaljeval: »Je čas vojne in je čas miru. Čas vojne je hudičev čas, v katerem ima človeško življenje vrednost počenega groša. Govoriti danes, po 70-tih letih miru o vojni ni lahko, kajti tisti, ki vojne niso izkusili, tega ne razumejo.« Zupan Naraločnik je vsem izrazil toplo dobrodošlico in dodal, da je tudi na našem območju veliko ljudi dalo življenje za svobodo, o čemer pričajo številni spomeniki, za katere bo še naprej lepo poskrbljeno, saj bodo v opomin in spomin naslednjim rodovom. Bogdan Grohar je v imenu ljubenske borčevske organizacije poleg Maroška pozdravil še predsednika divizijskega odbora VDV Branka Jerkiča, partizanskega komandanta Franca Se-verja - Franto, predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Tita Turnška in predsednika mozirske območne organizacije Jožeta Rakuna, prisotne borce III. brigade VDV in ostale borce ter člane številnih krajevnih organizacij in veteranskih združenj vojne za Slovenijo. Posebne dobrodošlice so bili deležni poho-dniki, ki so prehodili del mednarodne spominske zavezniške poti Vranov let od Stona do Rad-mirja. Prireditev se je zaradi slabega vremena namesto pri spomeniku odvijala v radmirskem športnem parku. Štefka Sem Slavnostni govornik Franjo Marošek je povzel dogajanje v Radmirju pred 70 leti. (Foto: Štefka Sem) PREDSTAVITEV HORVATOVE RAZSTAVE KIPOV V RAZSTAVIŠČU GORENJE Goran J. Horvat vse bolj navdušuje tudi s kiparstvom Galerija Velenje in Društvo za kulturo Gorenje sta v četrtek, 21. avgusta, pripravila v razstavišču Gorenje v Velenju predstavitev z vodenim ogledom kiparskega opusa slikarja in kiparja Gorana J. Horvata ob njegovem 60-letnem jubileju. Dvojna razstava v Velenju, slikarskih del in risb v galeriji Velenje ter lesenih skulptur v Gorenju, je celota in pregled ustvarjanja štirih desetletij, v katerih je Horvat nanizal številne razstave s stotinami svojih slik in skulptur ter ob neutrudnem delu dvigoval kakovost uslvarjanja ter ob tem našel nove tehnike, vsebine in globino svojih predstav. V galeriji Gorenje so po besedah direktorice korporacijske identitete in komunikacij Skupine Gorenje Uršule Menih Dokl s ponosom postavili Horvatovo razstavo, ki si jo je ogledalo večje število sodelavcev in poslovnih partnerjev Gorenja ter nekaterih drugih gostov. Doklova: »V Gorenju smo počaščeni, da smo del praznovanja okroglega jubileja gospoda Horvata, katerega razstava imenitnih kiparskih del bogati naš delovni prostor. Z njo nam avtor prinaša svojo nemirno energijo in ustvarjalni naboj ter nas navdihuje pri vsakdanjih opravilih in odločitvah.« Goran J. Horvat je povedal, da so njegova dela s področja kiparstva rasla počasneje kot njegov slikarski opus, da ga pa vse bolj vznemirja ravno delo z lesom in oblikovanje detajlov, ki mu na koncu vračajo vložen trud v obliki malce drugačnih likov iz narave, ljudi, živali, bajeslovnih podob, celo angelov, plovil, predmetov in tehnoloških inovacij z vneseno preobrazbo med živim bitjem in strojem oziroma orodjem. Prisotni so si razstavljena dela z zanimanjem ogledali ter avtorju izrazili čestitke. Jože Miklavc Goran J. Horvat ob predstavitvi njegovih razstavljenih skulptur (Foto: Jože Miklavc) I Savinjske novice št. 36, 5. september 2014 13 Kultura, Čestitke, Oglasi FINALE ZLATE HARMONIKE LJUBECNA 2014 Nagrada občinstva v roke Gašperju Lazniku Na Ljubečni je zadnjo avgustovsko nedeljo potekalo 34. finale Zlate harmonike Ljubečna 2014. Na njem je letos nastopilo 25 frajto-narjev v različnih starostnih skupinah in trinajst veteranov, ki so do finala prišli preko šestih izbirnih in dveh polfinalnih tekmovanj. Med najboljšimi slovenskimi fraj-tonari sta bila tudi učenca Primoža Zvira Tanja Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji in Klemen Gungl iz Mari- bora ter učenec Andreja Raka Klemen Lamprečnik iz Spodnjih Kraš, ki so prejeli srebro. Učenec Uroša Točaja Gašper Laznik z Lepe Njive pa je osvojil bron. Med veterani je zmagal Ivan Še-koranja. Absolutni zmagovalec je postal Simon Vrbec, ki si je prislužil tudi plaketo Avgusta Stanka. Občinstvo je za svojega favorita izbralo Zgornjesavinjčana Gašperja La-znika. Na Ljubečni so priznanja osvojili tudi Zgornjesavinjčani (od leve): Klemen Lampečnik, Tanja Podkrižnik in Gašper Laznik z mentorjem Urošem Točajem. (Foto: MŠ) Med veterani je bilo podeljenih šest bronastih, tri srebrna in štiri zlata priznanja. Odlično izvedeni programi v ostalih starostnih ka- tegorijah pa so botrovali osmim bronastim, devetim srebrnim in osmim zlatim priznanjem. Marija Šukalo Brezplačna harmonika! l.i vil* nun; tp '. Mir t tri"' iclj&m iMu 4k;'1uj,ii:ii. tre:3lniir MMjnuseim n»jero haTmoni1«. 14 Savinjske novice št. 36, 5. september 2014 Oglasi Savinjske novice št. 36, 5. september 2014 15 Ljudje in dogodki POLJANE Ivan Rakun pridelal ogromne čebule Na kmetiji Čremešnik v Poljanah, na kateri sta do pred leti gospodarila Ivan in Jožica Rakun, zdaj pa še sodelujeta s sinovo družino pri različnih domačih delih, se znani konjenik na belem lipicancu, član Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline Ivan Rakun, z veseljem ba-vi tudi s pridelavo povrtnin. Če je predlani in lansko leto pridelal izjemne jedilne in krmne buče, namenjene pretežno živinoreji, je že v lanskem letu vzgojil paradižnike, ki so bili njemu in vsej družini v ponos. Letos, ob zelo slabi letini za nekatere kulture, predvsem tudi za paradižnik, pa je njegov »nasad« ob steni hiše poln lepih, zdravih plodov. Tu- Zgornja Savinjska dolina nekoč in danes H ■ S» " j V (Foto: IS) „ :: yP v— i . ¡J - J" r . .- di kar nekaj kilskih je dozorelo. A nam je Ivan v navdušenju pokazal tudi ogromno belo čebulo. Čez sto sadik se je odebelilo tja do kilogramske teže, nekaj primerkov tudi čez. Ko jih takole dvigne in pokaže, slika spominja še na kaj drugega kot le na čebulo, od katere bi tekle solze. Baje bela čebula sploh ne draži oči, malce pa »draži« Ivanovo ženo Jožico, ki sprašuje: »Kdo bo pa vso to čebulo pojedel?« Jože Miklavc Ivanova čebula se je odebelila čez vse normalne meje. (Foto: Jože Miklavc) V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je bila do sredine avgusta na ogled razstava Svetloba kot barva: obarvana in barvna fotografija na Slovenskem od začetkov do leta 1945. Tam smo naleteli na obarvani stereodiapozitiv Luč avtorja Aloisa Beera iz leta 1900. Za reprodukcijo je poskrbel Mirko Kambič. GOBA REKORDERKA Šla na lov in ulovila velikanko Luče so danes spremenjene do te mere, da se iz istega zornega kota podobne fotografije ne da narediti. Se pa da in na stereodiapozitivu in na fotografiji poleg cerkve prepoznati srelalnico v ozadju. Anton Zmavc (desno) in Peter Krajnc sta našla 5,4 kilograma težko borovo grivo. (Foto: Mojca Žmavc) Anton Žmavc in Peter Krajnc sta zagnana lovca iz Bočne, ki sta se pretekli teden z lova vrnila brez divjadi, a z gobo rekorderko. Glede na to, da lovci radi pretiravajo, sta gobo, ki se imenuje borova griva, dala stehtati neodvisni komisiji, ki je potrdila, da najdba tehta 5,4 kilograma. Po veliki najdbi sta se pošalila, da sta bila oba v prekršku glede na dovoljeno težo gobe, bosta pa zato v prihodnje na lov s sabo jemala vsaj še eno osebo. Kot so jima povedali poznavalci, je goba užitna in zelo okusna. To je lahko preverilo več ljudi, saj sta jo prijateljsko razdelila. Čeprav sta kraj najdbe izdala, ga ne bomo izdali naprej, saj bi s tem povzročili težave eni od občin, ki bi morala cesto do najdišča najverjetneje razširiti zaradi povečanega prometa. Štefka Sem 16 Savinjske novice št. 36, 5. september 2014 Organizacije, Ljudje in dogodki, Šport 16. DRŽAVNO SEKAŠKO TEKMOVANJE V GORNJI RADGONI Nazarčani ostajajo nepremagljivi Moška ekipa ZGS OE Nazarje je tudi letos ubranila naslov prvaka. Na sejmu Agra v Gornji Radgoni je predzadnjo nedeljo v avgustu potekalo državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov. Na 16. tovrstnem merjenju znanja in moči je bila med 16 območnimi enotami Zavoda za gozdove Slovenija tudi ekipa OE Nazarje, ki je v moški konkurenci že vrsto let nepremagljiva. Tudi letos je ubranila naslov prvaka in za sabo pustila OE Maribor in Slovenj Gradec. V sekaških disciplinah se je skusilo 48 sekačev, med njimi tudi pet žensk. Največ spretnosti in znanja sta letos pokazala seka-ča OE Nazarje, Domen Arnič na prvem in Marko Jelšnik na dru- gem mestu. Tretje je zasedel Mirko Komprej (OE Slovenj Gradec). Med ženskami sta bili neprema- gljivi Mariborčanki Marija Podgoršek na prvem in Kristina Štajnber-ger na drugem mestu. Od tretjega do petega mesta pa so se uvrstile sekačice OE Nazarje Nataša Zamernik, Lučka Jelšnik, ki je imela malo smole z verigo na motorni žagi, in Pavla Voler. Na tekmovanju so poleg spretnosti in hitrosti prikazali tudi, kako pravilno in varno delati in ravnati na tekmovanju in v gozdu. Predstavili so zaščitno opremo gozdarjev ter pravilno uporabo motorne žage. Marija Šukalo LES KOT MATERIAL V TRAJNOSTNEM RAZVOJU LOGARSKE DOLINE Družina Poličnik postavila temelje za izdelavo družabnih iger in igrač Precej naravno in logično je ozreti se okoli sebe in vzeti za osnovni material obdelave nekaj iz bližnje okolice. Sliši se dobro. Jure in Jasmina iz Solčave sta to možnost vzela za svojo in ustvarila nekaj zanimivih družabnih iger in igrač, ki uresničujejo njuno željo po dodatni dejavnosti na kmetiji Žibovt. Juretovi starši se ukvarjajo s turizmom na tej 1.100 m visoko ležeči kmetiji, letošnja novoporočenca pa sta že prevzela ekološko kmetijo. Njune korake spremlja dve leti star Vin, ki nastale inovacije uspešno preizkuša. TANDEM USTVARJALNOSTI Jure je že s starim očetom obdeloval les z motorno žago. Z očetom sta naredila leseno ogrodje za žago venecijanko, ki deluje na vodni pogon. Sledilo je rezljanje stenskih ur v osnovni in izdelava šahovskih figur v srednji šoli. Tu nekje se je zgodila prelomnica in smer v izdelavo lesenih igral se je začela razvijati. Jure je kot srednješolec dokončal elektroniko in računalništvo, kasneje pa študij kmetijstva in krajine. Jasmina, njegova žena se z nasmehom spominja, kako rada se je vozila na vozu žage venecijanke, s katero je oče rezal les. Zbija-nje lesa ali razstavljanje kolesa tudi njej v mladosti ni bilo tuje. Pravi, da je bila hoja po gozdu z očetom in učenje o drevesih in lesu nekaj posebnega. Vpisala se je v gimnazijo, pisala poezijo in se ukvarjala s petjem. Študirala je teologijo in tam spoznala psihologijo in filozofijo, ki jo je usmerila na pot k naravi. Juretove ideje so se skladale z njenimi in nastal je tandem ustvarjalnosti. V sobi z družabnimi igrami družine Poličnik (Foto: Slavica Tesovnik) VISOKOGORSKEMU LESU DALA DODANO VREDNOST Njuni izdelki iz lesa so več kot okras in nekaj drugega kot orodje ali notranja oprema. Spodbujajo družabnost, sprostitev, razigranost, zdravo tekmovalnost, krepijo um in logično razmišljanje ter povečujejo IQ otrokom in odraslim. Visokogorski les dobi tako visoko dodano vrednost, ki ponuja nekaj več izdelovalcu in uporabniku. Jure in Jasmina sta družabne igre že pokazala javnosti, vendar še iščeta način, kako priti do uporabnika. Lesene igre so precejšnjih velikosti, a ravno zato tako zanimive in uporabne. Jasmina pravi, da veliko vlagata v razvoj in trenutno prenavljata hišo, čaka ju še hlev, urediti nameravata tudi nov prostor za igranje. Zadnji inovacijski izdelek je lesen tovornjak, ki ga zelo dobro krmari mali Vin. Slavica Tesovnik GOLTE Praznik gorskih ■ • wv zelisc Zdravilna zelišča so vse več v uporabi, saj je njihova uporabnost vse bolj poznana, v ospredje se vračajo tudi znanja babic in dedkov. Ker je potrebna pri nabiranju in pravilni uporabi dobršna mera previdnosti, so na Golteh pri Alpskem vrtu 17. avgusta pripravili srečanje za vse, ki jih to zanima. Flora in favna planine sta tu zelo bogati. Na planini raste ogromno cvetlic, med njimi tudi zdravilnih. Ker jih ljudje poznajo bolj malo, spekter uporabnosti pa je vse večji, so z Golt povabili v goste člane Društva zeliščarjev Velenje. Slednji so za obiskovalce pripravili več aktivnosti, na katerih so se lahko seznanili z načini uporabe zelišč. Tako so najprej predstavili tista, ki jih je moč nabrati na tem območju. Skupaj so se podali na sprehod, na katerem so spoznavali in nabirali zelišča. Možna je bila degustacija zeliščnih čajev in njihov nakup. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 36, 5. september 2014 17 Ljudje in dogodki, Šport SAMOSTAN SESTER KLARIS V NAZARJAH Zgornjesavinjčanki izpovedali slovesne zaobljube V Nazarjah sta Petra Suhover-šnik iz Nove Štifte in Nataša Mar-tinovič iz Nazarij drugo avgustovsko soboto opatinji sester kla-ris Mariji Katarini vpričo celjskega škofa msgr. dr. Stanislava Li-povška izpovedali slovesne zaobljube. Sedaj sestri Marija Pavla in Marija Joana sta to storili po večletni dobi preizkušnje v redovnem življenju. 28-letni Petri Suhoveršnik je prav brat Janez, ki je letos postal novo-mašnik, predstavil sestre klarise v Nazarjah, 27-letna Nataša Marti-novič pa jih je seveda poznala iz domačega kraja. Po molitveni uri je mašo daroval V Sloveniji je 23 sester klaris, ki živijo v treh samostanih. Tri še niso dale slovesne zaobljube. (Foto: MŠ) administrator mariborske nadško- redovniškega življenja in poslan-fije in celjski škof Stanislav Lipov- stvu klaris v Sloveniji. šek. Spregovoril je tudi o pomenu Klarise so prišle v Nazarje leta 1978. Danes jih je v Sloveniji 23 in živijo še v Dolnicah pri Ljubljani ter v Turnišču. Molijo in delajo v kla-vzuri, pragove samostanov prestopijo le v izrednih okoliščinah, obiskovalcem pa se pokažejo le skozi klavzurno mrežo ob določenem času. Kot piše na spletni strani na-zarskih frančiškanov, se poleg molitve posvečajo študiju duhovnosti in za to prevajajo potrebne knjige, gojijo cerkveno petje, opravljajo gospodinjska in razna ročna dela (šivajo, klekljajo, vezejo), pečejo hostije, urejajo cerkveno perilo, obdelujejo vrt in se lotijo raznovrstnih drugih opravil. NN ORATORIJ V MOZIRJU Otroci so odšli na besedo DRUŠTVO MARATONCEV IN POHODNIKOV CELJE Jubilejni ultra maratonom do Logarske doline V organizaciji Društva maratoncev in poho-dnikov Celje bo v soboto, 6. septembra, potekal že 30. Ultra maraton Celje-Logarska dolina v dolžini 73 kilometrov. Maraton bo štel tudi za tekmovanje Europa cup, kar pomeni, da morajo tekmovalci, ki bodo v soboto ob 6. uri štarta-li v Celju, do cilja preteči natanko navedeno število kilometrov. Tudi letos bo ob 9. uri start 42-kilometrske-ga teka pri Mozirskem gaju, 27 km dolge preizkušnje za tekače z Ljubnega ob 10.30 uri in 17-kilometrskega teka uro pozneje v Lučah. Trasa teka bo po Zgornji Savinjski dolini predvsem od Ljubnega naprej potekala v precejšnjem delu po glavni cesti, zato bo potrebna še večja previdnost v prometu do 18. ure, ko se glede na časovno omejitev konča maraton. Franjo Atelšek Veliko otrok besedo poletje hitro poveže s »tistimi ta dolgimi počitnicami, ko ni šole«, in če je dobra stran počitnic, da ni nalog in zgodnjega vstajanja, je slaba gotovo ta, da se prijatelji dolgo časa ne vidijo. Ker se mladi v Mozirju tega zavedajo, že vrsto let organizirajo druženje z raznimi aktivnostmi, imenovano oratorij. Letošnji se je odvijal od 4. do 8. avgusta in potekal pod geslom Na tvojo besedo. S tridesetimi animatorji je vsak dan 70 otrok na humoren način, preko dramske igre, spoznavalo življenje sv. Petra. Oratorij se je za otroke pričel ob 9. uri z učenjem pesmi in katehezo, potem pa so se po skupinah udeležili delavnic. Letos so jim animatorji pripravili pet različnih delavnic: v gledališki so se seznanili z improvizacijo; v ustvarjalni je vsak izdelal svoje prav posebno kazalo; v skavtski so se učili preživeti v naravi; v pevski delavnici so otroci peli in plesali, slaščice pa so pripravljali v kuharski. Po delavnicah je bila malica, za tem pa je sledila tako imenovana velika igra, v kateri so lahko otroci s svojo spretnostjo, hitrostjo, znanjem ali iznajdljivostjo odgovorili na izziv junakov dramske igre. Zadnji dan oratorija so vsi skupaj za starše pripravili kratko predstavitev in pogostitev. V soboto pa so si animatorji privoščili zaslužen oddih na slovenski obali. Neža Brezovnik Kdor bi rad storil nekaj dobrega, mora to storiti v drobnih podrobnostih. Splošno dobroto pa oznanjajo lopovi, hinavci in li-zuni. William Blake Za 70 otrok je 30 animatorjev pripravilo pet delavnic. (Foto: Rok Rakun) 18 Savinjske novice št. 36, 5. september 2014 Organizacije, Ljudje in dogodki, Šport PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠMARTNO OB DRETI Pri sanacijskih delih naleteli na zanimivo najdbo V skladu z dolgoročnimi načrti prenove gasilskega doma so šmarški gasilci sredi avgusta začeli s sanacijo uvoza v garažo. Pri izkopavanju so naleteli na zanimive najdbe, ki pričajo o zgodovini zgradbe. NAŠLI TEMELJE IN DVA NAPISA Utrditi in prenoviti je bilo treba zemljišče uvoza v garažne prostore, saj se je to začelo posedati. V času, ko je bilo zgrajeno, očitno niso računali na obremenitve, ki jim je izpostavljeno sedaj, svoje pa je naredil tudi zob časa. Vzdrževalna dela so že zaključili, saj so si želeli svoje avtomobile in opremo čim prej spet pospraviti pod streho. Pri izkopu zemljišča so naleteli na nekaj zanimivih najdb, ki so Pri delih so našli temelje nekdanjega gasilskega stolpa in napisno tablo z letnico 1909 ter napis o kritični višini vode z datumom 25. oktober 1964. (Foto: Meri Gluk) bile sčasoma, ko so zaradi različnih posegov dvigali zemljišče ob gasilskem domu, zasute. Tako so TOLSTI VRH Posvetili obeležje sv. Roku našli temelje nekdanjega gasilskega stolpa in napisno tablo z letnico 1909. Našli so tudi oznako in napis o kritični višini vode na gasilskem domu z datumom 25. oktober 1964. Predsednik društva Bojan Štrukelj je ob tem povedal: »Vrednost celotne investicije ocenjujemo na okoli 2.000 evrov, približno tretjino zneska bo zagotovila Občina Nazarje. Za vrednost, ki jo bomo prejeli od občine, bomo šmarški gasilci po dogovoru z županjo opravili javna dela v dobro domače krajevne skupnosti. Tudi dve tretjini za investicijo potrebne gotovine gre iz društvenih sredstev. Za strojna dela smo dobili gradbenega izvajalca, večino pa smo, kot je že tradicija, naredili gasilci v nekaj akcijah in številnih urah prostovoljnega dela. Območje uvoza smo uredili tako, da bo možna nadaljnja širitev garaže, kadar in če bodo na voljo sredstva.« O tem, ali bodo položili tudi asfalt, še razmišljajo. V dvomih so tako zaradi finančnih zmogljivosti, kot tudi zaradi morebitnih del pri nameravani prenovi regionalne ceste, saj stoji gasilski dom tik ob njej. Marija Lebar NOGOMETNO DRUŠTVO MOZIRJE Na 1.185 m visokem Tolstem vrhu med Slemenom in Smrekovcem v krajevni skupnosti Bele Vode so 17. avgusta posvetili novo kapelico sv. Roku. Domačin Janko Mazej Senovršnik, podpredsednik Društva lastnikov gozdov Šaleške doline, je v svojem gozdu, na mestu, kjer je svoj čas stalo obeležje še iz časov, ko je tod razsajala kuga, zgradil novo kapelico v čast zavetniku romarjev ter vlcerjev. Ob navzočnosti preko sto krajanov, planincev ter gostov iz širše okolice sta kapelico blagoslovi- la šoštanjski župnik msgr. Jože Pri-božič ter njegov pomočnik, kaplan Marko Rakun. O dobrem delu in pomenu tega novega krščanskega obeležja sta spregovorila tudi predsednica krajevne skupnosti Anica Pudgar ter župan občine Šoštanj Darko Menih in izrazila priznanje Senovršnikovim za plemenito dejanje. Kot je ob blagoslovu kapelice povedal Pribožič, je po zanesljivih virih tod mimo pešačil škof Martin Slomšek, ki je nekoč šel na birmo v Zavodnje. Jože Miklavc start v novo sezono Mozirsko nogometno društvo nastopa v ligah Medobčinske nogometne zveze Celje s kar sedmimi selekcijami. V društvu deluje preko 150 zgornjesavinjskih nogometnih navdušencev, od tega sto otrok, ki se pod budnim očesom domače stroke kalijo v nogometni šoli. Tu lahko spremljamo najmlajšo skupino U-6, ki še nima svoje lige, medtem ko so mlajši in starejši cicibani, mlajši in starejši dečki, kadeti in seveda člani že vpeti v prvenstveni ritem tekmovanj. Ta se je v novi sezoni že začel zadnjo soboto v avgustu, in to zelo uspešno z zmago članov proti Žalcu (2:0). Po besedah sekretarja Aleksan- dra Janžovnika se v društvu na čelu s predsednikom Matjažem Pur-natom s strokovnimi sodelavci ter igralci trudijo kar najbolje odigrati sezono in tako uspešno promovirati zgornjesavinjski nogomet v posameznih medobčinskih ligah. V svoje vrste želijo vključiti še več mladih, veseli pa dejstvo, da so se v člansko ekipo vrnili domači igralci, ki so še do nedavnega branili barve velenjskega Rudarja in celjskega Šampiona. S temi okrepitvami vsekakor narašča optimizem v boju za sam vrh razpredelnice, ki se jim je v lanski sezoni le za las izmaknil. Franjo Pukart Predsednica KS Bele Vode Anica Pudgar, župnik Jože Pribožič in kaplan Marko Rakun (desno) ob blagoslovu kapelice sv. Roka. (Foto: Jože Miklavc) Savinjske novice št. 36, 5. september 2014 19 Ljudje in dogodki, Šport TA VESELI DAN V SMARTNEM OB DRETI Rekreativno zabavno prireditev obogatili z dobrodelnostjo Športno drušlvo Lipa Šmartno ob Dreti je predzadnjo soboto v avgustu pripravilo rekreativno zabavno prireditev. Dobrodelni tek, ustvarjalne delavnice najmlajših, turnir v balinanju in različne spro-stitvene igre so poimenovali Ta veseli dan. Druženja ni zmotil niti dež. Na šestkilometrsko progo dobrodelnega teka se je podalo kar 127 udeležencev iz naše doline in širše. Iz Šmartnega preko Zgornjih in Spodnjih Kraš nazaj v Šmartno je najhitreje pritekel Matej Le-tojne (20:59), drugi je bil Mark Ilič (21:01), tretji pa Tomaž Robida (21:17). V ženski konkurenci se je najbolje odrezala Katja Bric (27:55) ter na drugem mestu pustila Urško Ugovšek (28:16) in na tretjem Romano Tesovnik (28:50). V sklad za šmarsko osnovno šolo se je »nateklo« 297 evrov, ki so jih prispevali tako tekmovalci s startnino kot donatorji. Po teku so se nekateri sproščali ob zabijanju žebljev in streljanju z zračno puško, najmlajši so se skusili v ustvarjalnih delavnicah na temo športa. Srečo so pre- Trak sta pod nadstreškom balinišča ob asistenci maskote (Tilen Ugovšek) in najstarejšega člana ŠD Lipa Martina Brica prerezala predsednik društva David Žehelj in županja Majda Podkrižnik. (Foto: Marija Šukalo) Progo dobrodelnega teka je premagalo kar 127 udeležencev iz naše doline in širše. (Foto: Marija Šukalo) izkušali tudi v kozji ruleti. Tokrat glavna junakinja ni želela ostati v ogradi, zato jo je preskočila in jo ucvrla proti gozdu ter tako povzročila nekaj preglavic šmarskim športnikom. Ti so bili vztrajnejši in žival ponovno postavili v ograjen prostor, kjer je opravila potrebo. Tokrat je onečedila polje F4, ki ga je »kupil« Blaž Farkaš in s tem dobil potepinko v last do morebitnega ponovnega pobega. V ŠD Lipa so predali svojemu namenu novo pridobitev - nadstrešek balinišča. Stroške v vrednosti nekaj več kot tri tisoč evrov je delno pokrila nazarska občina, delno pa društvo. Trak je ob asistenci predsednika društva Davida Žehlja in najstarejšega člana Martina Brica prerezala županja Majda Podkri-žnik. Pri slavnostnem dejanju jim je bila v pomoč tudi maskota Lipa (Ti-len Ugovšek). Da je nova pridobitev še kako dobrodošla, je bil dokaz turnir, ki je nemoteno potekal kljub dežju. V balinanju se je preizkusilo kar 26 parov. Otvoritvena igra je pripadla županji Podkrižnikovi in podjetniku Dušanu Žehlju. Marija Šukalo PRED USODNIM DA Nina in Zdravko uspešno v zakon preko prve ovire Marsikdo se je na soboto sredi avgusta v Mozirju spraševal, kaj se dogaja in od kod se sliši vesela glasba iz frajtonaric. Prijateljice in prijatelji so domačinoma Nini Jelen in Zdravku Budnu pripravili dekliščino oziroma fantovščino, na katerih so se dobro poveselili in presmejali. Kar okoli sedem let je bilo potrebnih, da je Zdravko zbral pogum in postavil svoji izbranki Nini vprašanje o skupni prihodnosti. Seveda je bil odgovor pritrdilen in priprave na veliki dogodek, ki je obe družini povezal na prav poseben način, so se lahko pričele. Ko so njuni prijatelji izvedeli, kaj nameravata storiti, so se tega ze- lo razveselili. Žilica jim ni dala miru in začeli so razmišljati, kaj jima pripraviti pred poroko, da bo kulturno, pa vseeno nepozabno. Tuhtanja ni bilo potrebnega preveč, saj imata oba, tako Nina kot Zdravko, dovolj karakteristik, ki ju zaznamujejo. Tako je Nina profesorica matematike, Zdravko Budna je že na fantovščini Nini Jelen obljubil, da jo bo skozi življenje vedno vozil. Če ne bo šlo z avtomobilom, pa vsaj s samokolnico. (Foto: Benjamin Kanjir) ki si jo prijatelji težko zamišljajo kot resno in strogo »prfokso«. Zdravko se ukvarja z vrtnarjenjem in s svojim čutom za lepoto skrbi za okolico prenekaterega doma. Ko so njuni prijatelji združili oba poklica, so ideje vrele na plan same od sebe. Fantovščina in dekliščina sta lepo uspeli, na zadnjo avgustovsko soboto pa je usodni da zaznamoval in v veliki meri določil njuno prihodnost. Benjamin Kanjir 20 Savinjske novice št. 36, 5. september 2014 Šport, Ljudje in dogodki SVETOVNO PRVENSTVO V LOKOSTRELSTVU Tina Gutman odlična sedma Članica Lokostrelskega kluba Gornji Grad Tina Gutman se je konec avgusta z najboljšimi na svetu pomerila v poljskem lokostrelstvu na svetovnem prvenstvu v Zagrebu. Tokrat se je prvič udeležila svetovnega prvenstva in dosegla ter presegla zastavljeni cilj. Uvrstila se je na sedmo mesto, s slovensko žensko ekipo pa je pristala na petem mestu. Gutmanova, ki se s streljanjem ukvarja štiri leta, je bila nad posamično uvrstitvijo več kot zado- Gutmanova se je na svojem prvem svetovnem prvenstvu odlično odrezala. (Fotodokumentacija TG) voljna. Lani je prvič tekmovala na evropskem prvenstvu, letos na svetovnem in trema pred tako velikim tekmovanjem ni bila majhna. Njen cilj je bil, da se uvrsti med najboljšo osmerico, kar je presegla, žal pa ji je, da so Slovenke v ekipnem delu v dvoboju z ekipo Velike Britanije, z drugim najboljšim rezultatom, izpadle iz nadaljnjega tekmovanja, a so bile tudi s petim mestom zadovoljne. Štefka Sem NOGOMETNI TURNIR NA MIVKI V MOZIRJU Goli vratarja ali posebej atraktivni goli so šteli več Da se na mivki da dobro igrati tudi nogomet, je 22. avgusta dokazalo devet ekip, ki so se pomerile na prvem turnirju v nogometu na mivki pod okriljem odbojkarske sekcije Športnega društva Mozirje. Zmagovalci turnirja so postali Veterani, drugo mesto je zasedla ekipa Extreme caffe in tretje Da-čo bar B. TAROK TURNIR V MOZIRJU Ekipe so bile razdeljene v tri skupine. Zmagovalci skupin so bili direktno uvrščeni v polfinale, za še eno mesto v polfinalu pa so se v re-pasažu pomerile tri ekipe, ki so zasedle drugo mesto v skupini. Mesto v polfinalu si je med drugou-vrščenimi v skupini priborila ekipa Vrbovca, ki je nato morala priznati premoč Dačo baru B. Tekma za Najboljši kvartopirec je Gregor Hohnjec Kot najboljši igralec taroka se je izkazal Gregor Hohnjec (v sredini). (Foto: Štefka Sem) Dvanajst ljubiteljev taroka se je je zmaga tekmovalca popeljala do udeležilo te igre 22. avgusta v Mozirju ob odbojkarskem igrišču na mivki. Igrali so po sistemu 3+1 (12 krogov). Prva dva sta se nato uvrstita v drugi krog, tretji in četrti pa v repasaž, kjer finala. Kot najboljši igralec taroka se je izkazal Gregor Hohnjec, na drugo mesto se je uvrstil Marko Finkšt in na tretje David Skok. Štefka Sem Gledalci so lahko zaradi drugačnega sistema točkovanja videli veliko lepih golov. (Foto: Štefka Sem) tretje mesto je bila odločena šele po prostih strelih z rezultatom 7:5 za Dačo bar B. Tudi v finalu se ekipi nista mogli izogniti streljanju prostih strelov. Po rednem delu tekme je bil namreč rezultat 7:7, po prostih strelih pa je bil rezultat 10:9 v korist Vete- STRELSKI KLUB MENINA ranov. Pohvalno je, da so vsi igralci pozdravili malce drugačen sistem točkovanja, kot je običajno pri nogometu, saj so atraktivni goli ali gol vratarja šteli za dva gola. Tako so obiskovalci lahko videli veliko več lepih golov, kot bi jih sicer. Štefka Sem Odprta tekma z malokalibrsko puško Člani Strelskega kluba Menina so 20. avgusta organizirali tekmo v streljanju z malokalibrsko puško optika na 50, 75 in 100 metrov. Tekmovanje je bilo odprtega tipa in so se ga lahko udeležili strelci iz drugih društev in klubov. Za rezultat so šte- li streli na vseh treh razdaljah. Največ krogov je zadel Gregor Prepro-tnik (232), drugo mesto je osvojil Jernej Prodnik (225), tretji je bil Renato Uranič (223). Tekmovanje se je odvijalo na strelišču v Zagradišču. Štefka Sem Savinjske novice št. 36, 5. september 2014 21 Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • »MONTAŽER« ZGOLJ POBIRA DENAR Mozirje: 25. avgusta je na mozirski policijski postaji oškodovani moški podal prijavo zoper znano osebo, ki ji je plačal avans za montažo peči za centralno kurjavo. Navedena oseba montaže ni opravila, niti ni vrnila avansa. Glede podobne zadeve se je tri dni kasneje na postaji zglasil drug oškodovan moški in naznanil, da je plačal avans za dela pri obnovi centralne kurjave isti osebi, ki del ni opravila, niti ni vrnila denarja. Zoper osumljenca bo podana kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. • UKRADEL DELE KOSILNICE Loke pri Mozirju: V noči na 27. avgust je neznani storilec na travniku v Lokah pri Mozirju s kosilnice BCS ukradel uplinjač in pokrov rezervoarja kosilnice. Policisti za neznancem še zbirajo obvestila. • MADŽARKA PRODAJALA ODEJE Mozirje: 28. avgusta ob 9.30 uri so policisti PP Mozirje na Novih Tratah v Mozirju pri prodajanju odej brez dovoljenja po stanovanjskih hišah zalotili državljanko Madžarske. O prekršku je bil zaradi njihove pristojnosti obveščen mobilni oddelek Finančne uprave RS, katerega uslužbenci so prišli na PP Mozirje in prodajalko prevzeli v nadaljnji postopek. • TAT OŠKODOVAL KINOLOGE Grušovlje: V noči na 30. avgust je neznani storilec z mosta v Gru-šovljah ukradel vrvi, leslve in žičnico, ki so jo imeli kinologi tam postavljeno zaradi mednarodnega usposabljanja reševalnih psov. Nastala je materialna škoda v višini okoli 350 evrov. • VETER PODRL DREVO Gornji Grad: 1. septembra okoli pol štirih zjutraj so gasilci PGD Gornji Grad in Bočna posredovali na cesti med tema dvema krajema. Zaradi močnega vetra se je na cestišče podrlo drevo, ki so ga gasilci nato odstranili. Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpal sem svoje moči, zaprl sem trudne oči. ZAHVALA ob izgubi dragega moža in atija Rudija ŠVERCA 2.6.1953 - 21.8.2014 iz Nazarij Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom ter vsem tistim, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami. Hvala vsem za nesebično pomoč, darovane svete maše, cvetje, sveče in ker ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala gospodu patru Damijanu, govornicama ge. Nataši Co-klin in ge. Rozaliji Tkavc. Zahvaljujemo se zdravnici Andreji Podbre-gar Marš in njenemu osebju, sodelavcem žalujočih, članom ZŠAM in praporščakom. Žaluj'oči vsi nj'egovi Kje dolina si Zadrečka, nič več te videl jaz ne bom... Kje reka in planine, ki ste objemale mi rojstni dom Kje vsi moji ste najdražji, nad zvezdami vas čuval bom. V SPOMIN Andreju RAJTERJU 6.11.1970 - 3.9.2009 Minilo je pet žalostnih let, ko si omagal. Čas beži, bolečina ostaja. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanj, se udeležujete sv. maš ali morda obiščete njegov mnogo prerani zadnji dom v Zg. Tuhinju. Vsi nj'egovi Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval inčestitk. 22 Savinjske novice št. 36, 5. september 2014 Zahvale Ne sijejo tvoje več oči, ne sijejo, kot so sijale prejšnje dni. En sam trenutek vzel je tvoj pogled, ne sliši več tvojih se besed. Neutolažljivo zdaj naše je srce, le spomin nate ostal bo do zadnjega dne. ZAHVALA Jurij SUHOVERŠNIK 7.4.1967 - 23.8.2014 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje in svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu. Hvala tudi g. župniku Jožetu Belaku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Morana, pogrebcem, pevcem, zdravnici ge. Štajner in Mariji Kobale za besede slovesa. Žalujoča žena Majda, sin Toni in hčerka Barbi Ni te več na klopci, ni te več v hiši. Nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cveto in sveče ti v spomin gorijo. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, tasta in starega očeta Ladislava ATELŠKA 27.6.1940 - 27.8.2014 iz Nizke se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč in podporo v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala vsem za pisno in ustno izrečene besede sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala osebju torakalnega oddelka KC Ljubljana. Posebna zahvala ge. Mateji Marinšek. Hvala g. župniku Davidu Zagorcu za opravljen obred, gasilcem, govorniku Jožetu Grudniku, citrarki Urški, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Morana. Vsem skupaj in še vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoča žena Marija, sin Marjan in hči Magda z družinama Savinjske novice št. 36, 5. september 2014 23 Za razvedrilo Cvetke GORENJKA IN STAJERC Ob praznovanju abrahama Janka Žuntarja je med številnimi obiskovalci zbujala pozornost v gorenjsko narodno nošo oblečena gospa. Ivanka Hočevar Istenič, predstavnica PGD Ljubljana-Rudnik: »No, vidiš, Janko, pa sem prišla voščit v narodni noši, kot sem obljubila.« Janko Žuntar, predsednik zgornjesavinjskih gasilcev (in še marsikaj drugega): »Ivanka, res sem te vesel. Če prideš tudi ob moji naslednji okrogli obletnici, pa bom tudi jaz oblekel narodno nošo.« ■ ■ ŠE NEPREMAKLJIVI NEPREMAGLJIVEM GA NISO PREMAKNILI Vinko Tevč, bolj poznan kot Oči, nepodkupljiv sodnik na šmihel-skih šaljivih igrah, ki so potekale v okviru Ovčarskega praznika, je bil edini, ki ga šentjurski težkokategorniki niso premaknili z mesta. Pa čeprav bi jim obline zavidal tudi znani tihotapec soli Krpan. Ko je Oči pihnil v piščalko, se je stresel travnik, silaki pa so začeli na njegov ukaz drug drugega vlačiti po travniku. Ni kaj, Oči je res bil prava izbira za to funkcijo. PO OVINKIH NARAVNOST V ZAKONSKI STAN Na fantovščini, preden je Zdravko Budna (levo) popeljal izbranko Nino Jelen pred oltar in ji dahnil večni da, so se fantje po dobri stari navadi malce poveselili. Tradicionalno sedaj fantovščine potekajo na mozirskem krožišču, ki sedaj postaja predporočno shajališče. Fantje so Zdravku voščili na zdravje, bodoči ženin pa je malo kasneje svojo Nino veselo zapeljal s samokolnico zakonskemu stanu naproti. 24 Savinjske novice št. 36, 5. september 2014 Križanka, Informacije kJ I sestavil: peter udir sol vinske kisline it njen ester usedlina. gosca nemška država v obdobju nacizma ŽEMA NORD. BOGAODINA kemijski simbol za brom brit. plošč. mera opica (pogcwc*no) organizem. ki za preživetje ne potrebuje kisika švicarski zoravilec (aknold. ie!3-tSM) slovenska pesnica (majda) sintetični material v tkaninah ki prepušča vlago le navzven germanski orel sesti židovski mesec električni števec žgan apnenec osebni dohodek žensko ime vsiljivo nagovarjanje. obre-ganje velika plitva skleda ZA mleko maoz. politik (janos) italijanski filmski režiser (francesco) ženska. ki je zadržana proti svoji volji stanov partner v burleskah čebelja paša pladenj imetje. lastnina velika gmota glo-botnine vrsta hrasta voona. žival s kleščami karel tapek naprava, ki oddaja oček snop svetlobe ned vizzlni dodatek k pogodbi ženska. ki onanira cilj pri streljanju Novitete v Knjižnici Mozirje LEPOSLOVJE: Baggott Julianna: Besni, Viggers Karen: Travnati grad, Vermes, Ti-mur: Spet je tukaj, Šteinbauer Zoran: Ljubezenski vrtiljak, Svetina Ivo: Strašni delavci, Rebula Alojz: V Sibilinem vetru, Mikša Franc: Njegova ekscelenca Christian Grasset, Mohor Milojka: Zgodbe reke Savinje, Vidmar Janja-Lucija: Morilec z napako. STROKOVNA LITERATURA: Petrovič Nara: Bog : navodila za uporabo, Simčič Miro: Preden listje odpade, bomo doma : Slovenci v prvi svetovni vojni, Zadravec Bojan: Za mizo s prekmurskimi Židi, Setbon Jean-Marie E.: Jud,ki je vzljubil Kristusa, Kržič Marijo: Moč je v nas : razkritje skrivnosti uspeha, Šte-fančič Marcel: Kdor prej umre, bo dlje mrtev : eseji o Sloveniji, Slovencih in svetu v času krize. MLADINSKA LITERATURA: Reeves Hubert: Vesolje, kakor ga razlagam svojim vnukom, Havu-kainen Aino: Tine in Bine, Nenavadne iznajdbe skozi zgodovino, Ko-betič Slavko: Vilinkino hrepenenje, Sinkovič Marijan: Zgodba o jabolkih, Hederih Darko: Male sive celice 6, Mozetič Brane: Alja dobi zajčka, Jozua Douglas: Pošastni učitelj plavanja, Jelovčan Karmen: Angel. Slovarček: ABORDAŽA - vsiljivo nagovarjanje; BURIN - rahel obalni veter; FRIGA - žena nordijskega boga Odina; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): SPOLNOST, TLAČILKA, REZ, TEIN, KOŠARKA, ŠEJK, MANTA, APOKOPA, ARA, DEV, RAMAJANA, INSERT, KREP. NUNKA, TRIO, TATAMI, TALAR, LŠ, IVA, AJMER, GOVNO, KALUPARNA, AKRIL, ANODA, KAN, RATKA J Savinjske novice št. 36, 5. september 2014 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ OGREVANJE in VODOVOD Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad. ◊ GEODETSKE STORITVE IN SVETOVANJE Izvajamo geodetske storitve: ureditev meje, parcelacija, vpis stavbe v kataster stavb, zakoličbe, geodetski posnetek, ... GSM: 031/337-478 Marko Mlinar. Geoid d.o.o., Pisarna Gornji Grad, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad. ◊ HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Ugodna izdelava nagrobnikov in kamnitih okenskih polic. Tel. 03/89-70-300 ali gsm 070/849-569. Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. Napovednik dogodkov ob 9.00. Mozirski gaj Start na etapi maratona Celje-Logarska dolina ob 9.00. Ranč Veniše Prvenstvo občine Nazarje v tenisu (starejši M, Ž) ob 10.00. Pri Alpskem vrtu na Golteh Praznik gorskih zelišč ob 10.30. Ljubno ob Savinji Start na etapi maratona Celje-Logarska dolina ob 11.00. Ranč Veniše Sobota, Prvenstvo občine Nazarje v tenisu (mlajši M, Ž) 6. september ob 11.00. Športno igrišče v Mozirju Osrednja spominska prireditev ob 70-letnici pohoda XIV. divizije na Štajersko in osvoboditev Zgornje Savinjske doline, pobega in osvoboditve britanskih vojnih ujetnikov pri Ožbaltu ob 11.30. Luče Start na etapi maratona Celje-Logarska dolina ob 15.00. Dom kulture Nazarje (prostori bivše NLB banke - vhod zadaj) Sejem rabljenih učbenikov za srednje šole in študij ob 9.30. Račnek, Šmartno ob Dreti Trim kolesarjenje Nedelja, ob 11.00. Pri Treh plotih na Golteh 7. september Lovski dan in kuhanje divjačinskega golaža ob 12.00. Račnek, Šmartno ob Dreti Športno in družabno srečanje Ponedeljek, ob 9.00. ŠRC Laze pri Kokarjah Pohod po lončarski poti 8. september ob 18.00. Dom kulture Nazarje Otvoritev razstave kozolcev Franca Pogačarja Torek, ob 12.00. Dom kulture Nazarje 9. september 7. razvojna konferenca lesarjev Četrtek, ob 16.00. CSU Nazarje 11. september Sprehod starih staršev z vnuki z otroško tombolo ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče, težke od 80 do 150 kg; gsm 031/832-520. Prodam prašiče najboljše mesnate pasme za dopitanje; možna dostava; gsm 041/619-372, Fišar. Prodam sivorjavo telico, brejo 8 mesecev; gsm 041/791-849. Prodam pujske, 50 - 60 kg; gsm 031/622-820. Prodam bikca, starega 10 dni, sivo rjave pasme; gsm 041/716-210. Prodam prašiče lastne reje, 100-130 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam osla; gsm 041/727-853. Prodam bikca čb, starega 7 dni, gsm 031/805-832. Pujske in oddojke, težke 25 - 30 kg, prodam; gsm 031/542-798. ŽIVALI - KUPIM Kupim krave in telice za zakol; gsm 031/832-520. Kupim debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj; gsm 041/653-286. Kupim kravo, telico za zakol ali dopitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533745. Kupim brejo telico simentalko ali mlado kravo simentalko; gsm 041/898-157. DRUGO - KUPIM Kupim 300 l trosilnik mineralnih gnojil vi-con, nihajoča cev; gsm 031/774-520. Jabolka za prešanje, bobovec, lahko tudi na drevesu, kupim; gsm 031/548-902. DRUGO - PRODAM Prodam jedilni krompir romano; tel. št. 5835-297 ali 041/900-120. Silažni kombajn sip vihar 40, hidravlični zasuk cevi, zelo lepo ohranjen, prodam; gsm 051/626-627. Prodam solato endivijo; gsm 031/724936. Prodam krompir desire; tel. št. 58-45-236 (po 19. uri). Prodam jedilni krompir, sorte sora, ne-škropljen; gsm 031/855-186. Mlin za sadje prodam, možna dostava; gsm 041/818-899 (popoldan). Prodam neškropljen jedilni krompir + lesena gajbica; gsm 031/800-852. Prodam smrekove krajce, krajnike narezane na željeno dolžino; gsm 040/430080. 4 gume za 4x4 pirelli scorpion STR 225/70R15, nove, za pol cene, prodam; gsm 070/ 22-44-30. Prodam »virštat«; gsm 051/366-124. Prodam jedilni bel krompir ter kravo, telico, bika po izbiri; gsm 051/248-291. Prodam ciprese, od 100 do 160 cm; gsm 041/326-851. VOZILA - PRODAM Prodam opel astro, l. 94; gsm 031/583326. Skuterja prodam ali menjam za ponija ali flekserja; gsm 041/793-636. NEPREMIČNINE Oddam večje stanovanje v Mozirju; gsm 051/422-629 (kličite popoldan). Oddam delno opremljeno stanovanje 64 m2, Brce (Mozirje); gsm 041/338-559 ali 070/890-884. Prodam garsonjero v okolici Nazarij; gsm 031/526-984. V bližini Nazarij oddam opremljeno garsonjero in opremljeno dvosobno stanovanje; gsm 041/423-152. Oddam sobe v najem; gsm 041/280005. Ljubljana, Lavrica, oddam stanovanje, 45 m2, primerno za par ali solo; gsm 041/558-981 (po 15. uri). Ugodno prodam 87 m2, lepo stanovanje v Mozirju; gsm 030/284-699. OSEBNI STIKI Iščemo družbo za pot v službo na relaciji Mozirje-Ljubljana; gsm 051/625441. Nikakor ne najdem življenjske sopotnice, stare do 43 let, brez otrok; gsm 041/240403. A Zadruga mo/.irjc V najem dajemo tri opremljene in delujoče gostinske lokale: 1. MOZIRJE, Cesta v Loke 7, Mozirje -RESTAVRACIJA GAJ Mozirje 2. LUČE, Luče 34 -GOSTILNA KMETLuče 3. SOLČAVA, Solčava 18-GOSTILNA ZADRUŽNIK Solčava Za več informacij pokličite na telefonsko št. 837-077-00 ali GSM: 041-909-S40,031-676-929. 26 Savinjske novice št. 36, 5. september 2014 V soboto, 13,9.2014, s pričetkom ob £0. uri pod šotorom pri Uradu Vrbovec Nazarje s skupinama Preprosto trni, Canpe Diem in D J ^ ^tudi ^¡ma na ta bo norc^r v D0r„u k(J|[Lf5 Savinjske novice št. 36, 5. september 2014 27 ! m 1 to jesen n s komur ne bo --- —- 1 NOV ZAČETI IK prizaneseno