ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 3 461 KONGRESI, SIMPOZIJI, DRUŠTVENO ŽIVLJENJE 24. ZBOROVANJE SLOVENSKIH ZGODOVINARJEV (Ptuj, 28. do 30. septembra 1988) Stiri leta po zborovanju zgodovinarjev v Brežicah smo se slovenski zgodovinarji zopet zbrali na Štajerskem, tokrat na Ptuju. Že po tradiciji je zborovanje trajalo tri dni. Prva dva sta bila namenjena referatom in razpravam, tretji dan pa ekskurziji. Delovni del zborovanja je bil v dvorani Mestnega kina, v stavbi, kjer je bilo vča­ sih zbirališče nemštva v mestu. Kot po navadi, je udeležence pozdravil predsednik občine Gorazd Zmavc, ki je na kratko predstavil občino in njen razvoj. Nato so zbo­ rovanje pozdravili še predsednik Republiškega komiteja za kulturo Vladimir Kavčič (njegov govor objavljamo), v imenu Republiške konference SZDL Primož Hainz, v imenu Društva piscev zgodovine NOB Lado Ambrožič. Prebrali so tudi pozdravni telegram Zveze društev zgodovinarjev Jugoslavije, ki ga je poslal predsednik Zveze Miomir Dašić. Delovni del.zborovanja se je pričel z referatom Ive Curk o novejših arheoloških odkritjih na Ptuju. Referentka je ob manjših tehničnih težavah prikazala odkritja iz različnih arheoloških dob. Sledil je referat Sergija Vilfana, ki je govoril o Ptujskem statutu iz leta 1376. Vilfan ni prikazal statuta kot celote, pač pa nas je opozoril na nekatere probleme pri prevajanju iz nemščine v slovenščino. Predvsem je opozoril na probleme, ki izvirajo iz dosedanjih slabih prepisov in komentarjev. Na posameznih primerih nam je prikazal izvor posameznih pravnih formulacij. Ptujski statut črpa tako iz rimskega prava kot iz Svabskega zrcala in drugih srednjeveških pravnih vi­ rov. Sergij Vilfan je tudi na učinkovit način zavrnil vprašanje, ali je Ptujski statut primerek nemškega prava ali slovenskega prava; je le tipičen predstavnik svoje dobe. Ta dva referata sta bila del sklopa referatov, posvečenih kraju zborovanja, kar je že običaj na zborovanjih zgodovinarjev. Osrednji referat, posvečen tèmi letošnjega zborovanja, obletnici nastanka prve skupne jugoslovanske države, je imel Vasilij Melik. Govoril je o vlogi in pomenu leta 1918 v slovenski zgodovini in o gledanju na ta datum. Popoldanski del se je začel z referatom Boga Grafenauerja Iz starega v novi prostor, kjer je referent razmišljal o letu 1918 kot o prehodu iz upanja k uspehu in o razblinjanju veselja ob tem uspe­ hu. O različnih odmevih deklaracijskega gibanja in o gledanju nanj je govoril Janko Pleterski. Janko Prunk je govoril o ocenjevanju zedinjenja in o različnih načrtih in vprašanjih, ki se tu pojavljajo. Ker se je njegov prispevek naslanjal na referat, ki ga je imel na posvetovanju učiteljev zgodovine v Mariboru avgusta letos, je na kratko povzel tudi svoja razmišljanja iz Maribora. Jure Perovšek je v svojem prispevku govoril o gospodarstvu, ki je enako pomemben faktor samoodločbe, če ne v določeni meri celo pomembnejši od političnega. Opozoril je na velik pomen, ki ga je Narodna vlada za Slovenijo dajala gospodarstvu, saj je bilo kar šest njenih resorjev name­ njenih gospodarstvu. Kako se je Narodna vlada zavedala pomena gospodarske samo­ odločbe, je videti iz ukrepov; .ki jih je sprejemala. Tako je odpravila militarizacijo obratov, prevzela v last bivše" avstro-ogrsko imetje, izvedla delno nacionalizacijo. Za­ mejski rojak Jože Pirjevec jè kot zadnji referent prvega dne govoril o odnosu itali- janskih strank do novonastale države na vzhodni meji Italije. Pirjevec je predstavil razvoj italijanske politike do Balkana in do nove države od Londonskega pakta do Rapalla. Prvi dan, v sredo, se je delo zaključilo z občnim zborom Zveze zgodovinskih dru­ štev Slovenije, ki pa je bil končan šele naslednji dan. Občni zbor je potrdil delo Zveze in se po krajši debati zavzel za ohranitev posameznih sekcij znotraj Zveze. Sta­ remu odboru Zveze zgodovinskih društev je bila izrečena zahvala za njegov trud in uspešno delo. Novoizvoljeni odbor vodi Darja Mihelič. Ob občnem zboru je bilo moč opaziti, da mu bo potrebno v prihodnje nameniti več časa. Zadnje dejanje prvega dne je bilo tovariško srečanje v Narodnem domu, ki je ob kulinaričnih posebnostih s tega konca Štajerske in ob dobri kapljici trajalo dolgo v noč. Drugi dan se je pričel z že omenjenim nadaljevanjem občnega zbora. V dopol­ danskem delu so sledili nadaljnji referati o letu 1918. Kot prvi je stopil na govorniški oder Bogdan C. Novak, profesor na univerzi v Toledu v ZDA. Z velikim navdušenjem nam je predstavil nekatere rezultate svojih raziskav o Slovencih v ZDA in njihovem odnosu do ideje o novi, skupni državi Slovanov na Balkanu. Feliks Bister z Dunaja nam je predstavil del svoje raziskave o Antonu Korošcu. Omejil se je na čas od raz- 462 ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 . 1988 • 3 glasitve Majniške deklaracije do konca leta 1917, ko je Korošec prevzel vodstvo v Slovenski ljudski stranki. To je čas, ko' se je Korošec z vso vnemo vrgel na delo v ob­ novljenem narlamentu, čas sorejema Ljubljanske resolucije, smrti Janeza Evangelista Kreka in dokončne zmage Kofoščeve struje nasproti Sušteršičevi v Slovenski ljudski stranki. Branko Marušič je govoril o položaju Posočja po italijanski okupaciji do leta 1917. Omenil je politične, gospodarske in socialne razmere, ki jih je prinesla nova uorava. Janez J. Švajncer se je odločil, da bo spremenil vsebino- svojega referata. Tako ni govoril o vojaški organizaciji do leta 1918 in o nastanku slovenske vojske, nač pa o udeležbi slovenskih vojakov v prostovoljskih oziroma dobrovoljskih enotah, ki so nastale v Rusiji in drugod in so se borile v srbski vojski na Solunski fronti. Švajncer je spremenil temo zato, ker bo o najprej napovedani temi v kratkem govora v knjigi Boj za Maribor. V referatu je Švajncer predvsem poudaril, da Slovenci ali Hrvati v srbski vojski nikoli niso imeli svojih enot. in da so bili po zmagi zlasti Slo­ venci zadržani daleč od domačih krajev. Tako ti vojaki novembra 1918 tudi niso r>o- stali temeli slovenske vojske, nač pa so bili to voiaki razpadle avstro-ogrske armade. Ema Umek je kot zadnji doooldanski referent razmišljala o pouku zgodovine v arhi­ vih. To problematiko nam je-opisala ob prikazu sklepov arhivistov na njihovih sre­ čanjih. Poooldanski del drugega delovnega dne je orinesel še pet referatov. Najnre.i je Liubica Suligoj govorila o Ptuju v času razDadania Avstro-Ogrske. Onisala nam ie družbenoekonomski ooložai mesta, vlogo Nemcev in nemških organizacii v mestu, vznemirjenost Nemcev ob nrevratu in boi za zmanjšanje nemškega voliva rjo nre- vratu. Sergej Vrišer ie razmišljal o fotografijah kot viru za leto 1918. Zelo plastično je razložil pomen fotografiie kot vira z najrazličnejšo vsebino in možnostjo UDorabe za raznovrstne raziskave. Saša Serše ie govorila o gradivu kranjskega deželnega od­ bora in letu 1918. Omeniti velia oredvsem problem lastnine Vojvodine Kraniske oo nrevratu. ko ie bila za njeno likvida.ciio ustanovliena Dosebna komisiia. Referata Eve Kocuvan in Irene Kodrič sta se dotikala iste oroblematike. Govorila sta o nedagoškem delu v muzeju. Izkušnie Dri tem so vsekakor zanimive in vredne obravnave, če že­ limo, da se nam bo »vlaeanie« v otroke obrestovalo, da bodo tudi kot odrasli kdaj oa kdaj zavili v kak muzej, kier se danes z množičnostjo ne moremo nohvaliti. Poleg omenienih referatov smo slišali tudi nekai kraiših diskusiiskih orisoevkov, kier so raznravlialci Predstavili 5° kakšen drobec. ki se ie dotikal ^егпе l°tošniesa •^orovania. Tako so Franc Rozman. M'Hca Kacin-Wohmz. Janko Prunk in Vinko T)emšar soreffovorili o iziavah k Ma.ini.ski deklaraciji, o Sušteršičevih rjredloe'h Ttaliii neta 1Qiq o slovensko-brvašk ; državi, o Koroščevem nismu Joškn Tlschleriu iz le+a. 1940 in. o nismu -Tanka Babnika iz leta 1919. kier govori, o narodu (naroditO v Kralje­ vini Srbov. Hrvatov in Slovencev. Bo