PU ZERDA »CIO
»ottani Tel.
063/882-266
titovo velenje, 21. junija^ številka 23, cena 6 dinar}
T
IZ VSEBINE:
3. Nekoč je bilo jezero
8.	Ko bo ženskam nogometa dovolj
9.	Nanga Parbat 1990 16. Kaj se dogaja z Inženiringom?
Rudnik lignita Velenje
Solidarni z opozorilno stavko slovenskih rudarjev
Pet tisoč petsto rudarjev iz Trbovelj, Senovega, To-draža in Kanižarice je z enourno opozorilno stavko pred tednom dni (14. junija) želelo opozoriti slovensko vlado na nerešene probleme, ki tarejo rudarje in zahtevalo takojšen začetek reševanja krize, v katerem se je znašlo premogovništvo. Sindikat Rudnika lignita Velenje je preko svojega predsednika Jožeta Kožarja, ki se je udeležil stavke v Zagorju, povsem podprl cilje stavkajočih.
Ko je izrazil podporo velenjskih rudarjev njihovemu dejanju, opozorilni stavki, je imel v mislih sorodnost težav, ki danes pestijo rudarje. »Pri tem sicer še imamo razumevanje za počasno reševanje problematike slovenskega premogovništva, pa tudi za ekstremno težke razmere celotnega gospodarstva Republike Slovenije, nika-
kor pa ne bomo mirno gledali kameleonskega odnosa do rudarjenja na Slovenskem — enkrat rešitelji slovenskega gospodarstva, ki z delom domala sedem dni na teden rešujemo energetsko krizo, skoraj čez noč po nekaterih interpretacijah, pa postajamo malodane grobarji tega istega gospodarstva,« je med drugim rekel Jože Kožar revirskim rudarjem.
Sicer pa se na Rudniku lignita Velenje zavedajo, da bo razvoj tržnega gospodarstva nujno prizadel tudi nekatere navade in da se bo treba sprijazniti s trgom in njegovimi zakonitostmi, vendar na rudniku pravijo, da ne bi nihče v Sloveniji smel zameriti nekaterih slabosti na tem področju, saj je bila dolga leta pomembna zgolj količina izkopanega premoga in šele potem cena za ta premog.
(mkp)
Smučarski skoki
Ob presenetljivo dobrem začetku poletne sezone smučar-sko-skakalnih tekmovanj v Ljubljani, presenetljivo dobro seveda velja za tekmovalce velenjskega kluba, se bodo v nedeljo mednarodne prireditve nadaljevale v Kranju in Avstriji. Seveda se ob tem velenjski smučarski skakalci in delavci v klubu temeljito pripravljajo za prireditev in nastop na domačih skakalnicah. Prihodnjo soboto, 30. junija, bo namreč ob 21. uri nočna tekma za »rudarsko svetilko«, dan kasneje, 1. julija, pa tekma za pokal »M — cluba«. Velenjčani bodo tako od 26. junija naprej gostili najboljše evropske skakalce, ki se bodo pripravljali za nastop na najkvalitetnejši poletni skakalni prireditvi v tem delu Evrope.
Poostrena prometna kontrola
Veliko, veliko prekrškov
V petek so velenjski miličniki izvedli akcijo poostrenega nadzora prometa. Na vseh večjih križiščih so opazovali kako pešci prečkajo semaforizirana križišča in koliko voznikov upošteva semaforje. Nekaj miličnikov pa je bilo tudi v samem središču mesta, kjer mladi kljub prepovedi še vedno brezvestno vozijo-kolesa z motorjem. Zaradi te njihove hitre vožnje in
nama
titovo velenje
sploh vožnje po Trgu mladosti so sprehajalci velikokrat v življenjski nevarnosti.
Precej voznikov osebnih avtomobilov je naredilo prekršek, ko so se vozili po Vodnikovi cesti, kjer je znak prepovedi vožnje za vsa vozila.
Miličniki so v petek ugotovili, da je kršitev tudi med kolesarji še vedno veliko, veliko preveč. In to, na žalost, prav med mladimi. Kršitelje so miličniki mandatno kaznovali.
B. M.
Podpis k sliki: Kljub prepovedi vožnje za vsa vozila na Trgu mladosti je bilo kršitev veliko.
Poceni in kvalitetno fotokopiramo. Naš čas, Foitova 10, Titovo Velenje
V splet prireditev, ki jih Gostinstvo Paka pripravi vsako leto za popestritev turistične sezone, sodi tudi že tradicionalna razstava slaščičarskih izdelkov.
Prejšnjo soboto so vsi tisti, ki so prišli v Kavarno, slaščičarna center imeli kaj videti. Slaščičarski mojstri 10 podjetij Hotela Evropa Celje, Majolke Celje, Turista Nazarje, Hmezada iz Žalca, Zdravilišča Topolšica, Name iz Titovega Velenja, organizatorja Gostinstva Pake, se je resnično potrudilo in za razstavo napeklo kar 65 najrazličnejših slaščic.
S«;
enega izmed znanih in zanimivih slovenskih krajev. Z malo več sreče boste postali lastnik barvnega televizorja ali kakšnega drugega lepega izdelka. Morda boste kakšen dan brezplačno letovali in še in še.
Izziv, dragi bralci, je tu. Velja za naročnike in za tiste, ki boste to v kratkem postali,
kar si seveda zelo želimo.
Tokrat pripravljamo presenečenje — nagradno žrebanje njegovih, naših naročnikov.
IN SEDAJ NAJVAŽNEJŠE! V NAGRADNEM ŽREbanju našega Casa BOSTE SODELOVALI VSI, KI BOSTE PORAVNALI NAROČNINO ZA DRUGO POLLETJE NAJKASNEJE DO 15. AVGUSTA.
IZŽREBALI BOMO OKOLI 150 NAGRAD, KI so jih prispevali koLEKTIVI IN ZASEBNIKI.
Dragi bralci, dragi naročniki in tisti, ki to še niste! Naš čas vas preseneča vsak četrtek z obilico takšnega in drugačnega branja.
Gotovo vas zanima, kakšne bodo nagrade. Lepe! Med drugim bomo 45 izžrebancev popeljali na enodnevni izlet v Budimpešto, nekaj manj v
O nagradah, kdo so jih prispevali, o žrebanju... podrobno prihodnji četrtek.
Ju-hu-hu
konec šole
je tu
Učenci osmih razredov so v petek zadnjič prestopili prag osnovnih šol. Jeseni bodo mnogi nadaljevali drugje, nekateri tako kot si želijo, drugi tako kot je bilo edino možno.
Zadnji dan pouka je bil prepleten z veseljem in žalostjo, kajti slovo po osmih letih ni tako preprosto.
Osmošolci osnovne šole Antona Aškerca so slovo pripravili v glasbeni šoli in predali ključ. A preden so ga sedmo-M šolci dobili, so se morali izka-■ zati v različnih zabavnih ® igrah.
Veselje, da je konec pouka in žalost, ker je slovo. (b. IVI.)
»bratov Ribar«
Pred tednom dni so v glasbeni šoli Frana Korana — Koželjskega slovesno podelili medalje >bratov Ribar<, ki jih je letos prejelo petinsedemdeset učencev osnovnih šol v občini Velenje, ki so v vseh osmih razredih osnovne šole s svojim pridnim delom dosegli odličen uspeh.
Letošnjim nagrajencem je medalje in diplome
podelil direktor Rudnika lignita Velenje Franc Avberšek. V imenu učiteljev, učencev in delavcev Vzgojno izobraževalnega zavoda pa jim je čestitala Tea Devic, predsednica sveta VIZ. Ob tej priložnosti so učenci osnovne šole Miha Pintar — Toledo pripravili kratek kulturni program.
(B.M.)
■■M Novice
mmm
Emona ekspres
GIBANJE BREZPOSELNOSTI
Relativna brezposelnost v občini Velenje je v mesecu maju znašala 4,6 odstotkov (razmerje med zaposlenimi in nezaposlenimi). [Delo je preko Zavoda za zaposlovanje Velenje iskalo 1051 oseb (21 manj kot v aprilu), razpolagali pa so z naslednjo strokovno izobrazbo: 1. stopnjo — 474 oseb, 11. stopnjo 64 oseb, 111. stopnjo 29, IV. - 227, V. 206, VI. - 34 in VII. stopnjo strokovne izobrazbe 17 oseb.
V prvih petih mesecih letošnjega leta se je na Zavod za zaposlovanje skupaj prijavilo 614 oseb, zaposlilo pa se jih je le 167.
(mkp)
SREČANJE S SONJO LOKAR
ZKS-Stranka demokratične prenove Velenje vabi svoje člane in somišljenike na srečanje s sekretarko centralnega komiteja ZKS SDP Slovenije Sonjo Lokar. Srečanje bo drevi ob 18. uri v dvorani skupščine občine Velenje. Na pogovoru bodo namenili osrednjo pozornost zlasti naslednjim vprašanjem: Vloga opozicije v večstrankarskem sistemu; kako naj bo opozicija organizirana, da bo učinkovita; kaj čaka ZKS-SDP do kongresa in kako razmišljajo naprej; želiš postati član te stranke? Vabljeni vsi!
HARMONIKARJI V ŠOŠTANJ
Vsem ljubiteljem zvokov harmonike, še to nedeljo obeta lep popoldan. Na vrtu Kajuhovega doma v Šoštanju pripravlja Turistično društvo Šoštanj in Kajuhov dom prireditev v počastitev 10. obletnice delovanja sekcije harmonikarjev DPD Svobode Šoštanj, na kateri bodo sodelovali harmonikarji Šaleške doline. Prireditev se prične ob 16. uri.
POZDRAV POLETJU
Šmartno ob Paki (-taji-) Ob zaključku šolskega leta bosta Vzgojnovarstveni zavod Šoštanj, enota Maja v Šmartnem ob Paki in tamkajšnje društvo prijateljev mladine pripravila zanimivo prireditev »pozdrav poletju«.
Poleg kulturnega programa na prireditvi ne bo manjkalo seveda športno tekmovalnih točk in zabave. »Pozdrav poletju« bo na prostoru pri Šmarskem vrtcu jutri, 22. junija, začeli pa ga bodo ob 16. uri.
REŠITEV PRED DVANAJSTO
(fk) Štore — Prejšnji teden smo pisali o težavah štorske železarne; težav sedaj seveda ni nič manj, le da se je dobesedno tik pred dvanajsto rešila stečajnega postopka. Na pomoč sta priskočili LB Splošna banka Celje, ki je prevzela terjatve do domačih kupcev v vrednosti 21 milijonov dinarjev, za polovico te vrednosti terjatev do tujih partnerjev pa je prevzela celjska občina. S tem železarna seveda še zdaleč ni rešena, le delavci so lahko dobili plače; potrebni so še mnogi drugi ukrepi za trajnejšo sanacijo. Pripravljajo se na temeljito reorganizacijo, ki naj bi jo izvedli res kmalu, prizadevajo si za popolno izkoriščenost zmogljivosti, eden izmed ukrepov pa zadeva tudi zaposlene: konec meseca bo odšlo na četrtletni prisilni dopust 100 delavcev iz proizvodnje in 400 iz režije — s 60-odstotnim osebnim dohodkom.
LAŽJE V TITOVO VELENJE
(fk) Vitanje — Vitanjčani so vendarle zadovoljni z zadnjimi pogovori s predstavniki republiške uprave za ceste. Že v začetku julija naj bi namreč začeli urejati prvih 500 metrov ceste od Vitanja proti Doliču, kasneje pa verjetno še 600 metrov. Tako bi ostalo za prihodnje leta neurejenih le še pet kilometrov te ceste. Zanje je to zelo pomembno, saj jim omogoča predvsem vsakodnevno lažje prevažanje na delo — predvsem v Titovo Velenje, kamor se jih vozi zelo veliko. Upajo, da bodo obljube držali — dobili so jih na razgovoru, ki so ga sklicali ob grožnji, da bodo cesto zaprli in s tem onemogočili tradicionalni pohorski kolesarski maraton.
NOVI ŠMARSKI CENTER
(fk) Šmarje — Z odkupom graščine Jelšingrad pri Šmarju pri Jelšah naj bi se še bolj premaknilo urejanje celotnega šport-no-rekreacijskega centra v tem kraju. Podobno kot grad Podčetrtek je tudi Jelšingrad odkupil naš v tujini uveljavljeni poslovnež, ki ga bo zdaj primerno uredil. Skupaj z igriščem za golf, ki ga v okolici ureja zdravilišče Rogaška Slatina, naj bi tu nastal center, ki naj bi privabljal predvsem tuje petičneže. Golf igrišče bo povsem urejeno do leta 1992, do tedaj pa mora biti usposobljena tudi graščina.
Vabilo
Mamilaši
Piše:
VINKO VASLE
Če bi ta hip postavili za kriterij, da v poslanskih klopeh slovenskega suverenega parlamenta ne smejo sedeti bivši komunisti, bi bile razmere, ki bi zavladale, dokaj čudne: v njem bi namreč sedelo samo še nekaj sedanjih komunistov, pa še ti bi se kislo držali. Hočem reči, da se nima smisla začeti preštevati po bivši partijski pripadnosti. Po jezikovni pa še manj! Ker potem pride do neprijetnih zadreg, kot se je to primerilo zadnjič, ko je naš pravosodni minister Pirnat začel kričati, da tujega jezika v našem parlamentu že ne bo poslušal in je hotel prevajalca. Nerodno je to, da se je naša vladna delegacija v Beogradu pogovarjala v čisti hrvaškosrbščini, da so jo vsi lahko razumeli in je šla vsa slovenska načelnost lepo po gobe. Se pa globoko strinjam, da je treba v slovenskem parlamentu govoriti slovensko. Zdaj se je treba samo še dogovoriti, ali smo za knjižno slo-
venščino ali pa se lahko govori tudi v dialektih. Oziroma kot se je izrazil zadnjič eden od gospodov poslancev: »mam poln kufer teh opozicijskih zarot« in je šel v bife. Pirnatu se lahko samo zahvalimo, ker je reševal čast in dobro ime naših slavnih predhodnikov, ki so govorili samoupravno slovenščino, da jih narod ja ne bi razumel in jih tudi ni.
Potem je pa izpadlo tako kot je — namreč, da imamo gospodarsko krizo in stečaje.
Kaže pa, da v našem parlamentu niso preveč načelni! Zdaj ko so ustanovili kakšnih petdeset komisij in odborov in ko jim je zmanjkalo pravovernih poslancev za vse funkcije in so k temu dodali še celo mavrico preiskovalnih komisij — ki bodo raziskovale zakaj smo propadli kot da tega ne vemo — so pozabili na jezikovno policijo, ki bi v parlamentu varovala slovensko jezikovno suverenost. In bi na primer vsakega, ki bi govoril kako drugače najmanj postavila pred vrata, če se ne bi bilo treba zadeve lotiti še kako drugače. Na primer, da bi ustanovila jezikovno razsodišče, ki bi razsojalo o tem, ali kakšen poslanec govori slovensko in morebiti kakšen drug nam sovražni jezik. In potem bi
bilo sila zabavno, ko bi na primer prekmurski delegat potegnil po svoje, na kar bi ga jezikovni sodniki vrgli iz dvorane, da ne bi kvaril splošnega ustvarjalnega vzdušja. Da o Korošcih, ki uporabljajo vrsto germaniz-mov, sploh ne govorim. Te bi bilo treba prepovedati.
Mislim pa, da kontrarevolucija ni bila samo v tem, da je nekdo v našem parlamentu govoril v cirilici, ampak so nam zadnjič uradni organi pregona napadli tudi že tako skrahirano kmetijstvo! V okolici Save so namreč uničili eno najboljših letin marihuane kar jih je kdaj Slovenija premogla in- je zaradi njihove katastrofalne poteze cena droge na ljubljanski ilegalni tržnici porastla za sto odstotkov.
Pa je novi notranji minister Bavčar nekaj obljubljal, da proti mehkim drogam ne bodo več tako ostri, trde bodo pa še naprej zatirali. Seveda so se drogaši prehitro veselili, pa tudi drugim, ki bi si ta hip lahko opomogli samo z izdatno dozo mamil, ni nič kaj prijetno pri duši. Edini, ki se drogirajo na legalen način in brez uporabe drog so naši zmagovalci! Eni vidijo zarote in državne udare, kar je tipična halucinacija, drugi sprejemajo nove zakone,
odredbe in ukrepe, ki spominjajo na trip najboljše kakovosti, tretji pa so prepričani, da so za večno zmagali. Ostanki slovenskega komunističnega gibanja pa hodijo na posvetovanja v topliške kraje, da bi se tamkaj malo rehabilitirali. Kaže pa, da tudi liberalci niso čisto pri sebi in so še zdaj zaprepaščeni, ker jim je Zoran Thaler pobegnil med demosovce, pa tudi ostali ne vedo_ prav dobro kaj sploh so. Še zlasti, ker se zdaj obrtniška stranka razglaša za liberalce in imamo teh že toliko, kot leta 1945 osvoboditeljev — čez glavo namreč.
Še najbolj všeč so mi tisti, ki so v Ljubljani ustanovili odbor za zaščito premoženja, ki ga je zdaj že pokojna oblast pobrala bivšim kapitalistom. Všeč so mi zategadelj. ker so optimisti! Še vedno so namreč prepričani, da je nekaj vendarle ostalo in da bodo kaj dobili nazaj. Ali povedano z besedami podpredsednika vlade Mencingerja — še v sanjah si nismo mislili, da so razmere v gospodarstvu lahko tako problematične kot so. Torej tudi potomci bivših kapitalistov ne bodo ostali praznih rok — nazaj bodo lahko dobili problematične razmere. In kakšno drogo na črno, da bodo vse laže prenesli...
		■■M
		
		■ W
Celjsko območje
Se bomo (vendarle) odprli
Ob bolj ali manj zamrtju sveta občin celjskega območja kot da je pobudo za ureditev boljše cestne povezave med Celjem in Ljubljano (ali širše med Šentiljem in Koprom) prevzeli* celjska občina. Vsaj tako lahko sodimo tudi po tem, da je celjski župan Anton Roječ že tudi povabil na pogovor novega republiškega ministra za promet in zveze Marjana Krajnca, beseda pa je tekla seveda o tej cesti. In ker naj bi v kratkem vendarle že tudi sprejeli novo traso magistralne ceste, ki naše območje povezuje prek Zidanega Mosta z Zagrebom in Dolenjsko, ugodno pa se stvari premikajo vendarle tudi pri našem severnem — šen-tiljskem oknu v svet, se nam vendarle kažejo boljše prometne povezave s svetom.
Še posebno, če vendarle držijo
napovedi, naj bi gradnjo ceste proti Ljubljani zagotovo pričeli do leta 1995, do tedaj pa res razčistili vse dosedanje dileme. Ta rok za pričetek gradnje je seveda pozen, če upoštevamo vse dosedanje načrte za to cesto, ki izhajajo že iz zakona iz leta 1969, toda ob vseh zadnjih zapletih, ki so bili, je to verjetno najhitrejši možen datum. Jasno namreč je, da bo potrebnih še veliko dogovorov in zarisov, preden se bodo lahko lotili del. Vsa trasa zdaj še vedno ni dokončno določena, zato so še vedno tudi nekatere dileme okoli graditve trojanske Babe oziroma gradnje tretjega pasu. Vse pa kaže, da bodo ta pas le gradili in tako v krajšem času vendarle zboljšali promet prek Trojan. Vendar pa gradnja tega pasu nikakor ne sme vplivati na
gradnjo podaljška Slovenike.
Ta čas pa kot da je zastala pobuda mariborskega demosa, da bi podaljšek Phyrnske avtoceste speljali po delu Slovenike do Slovenskih Konjic in nato prek Rogaške Slatine proti Zagrebu. O pobudi so zazdaj razpravljali le Konjičani in še oni so jo bolj ovrgli kot potrdili. V drugih občinah na celjskem območju pa te pobude še niso dali na dnevni red ne izvršnih svetov ne občinskih skupščin; to je gotovo dokaz, da se za tako rešitev ne ogrevajo preveč.
So pa v Celju že pohiteli s sprejemanjem ustreznih dokumentov za ureditev magistralne ceste med Celjem in Zidanim Mostom. Ta cesta namreč po svoji urejenosti med magistralke gotovo ne sodi in bo potrebno
veliko del, da bo vredna tega ranga. Med najbolj problematične sodi odsek skozi Tremar^, še posebno zaradi podvoza pod železniško progo. Ta je namrep ob vsakem večjem deževju pod vodo, promet pa povsem zaprt. Po najnovejših projektih bodo traso magistralke prestavili in bo potekala vzhodno od naselja Tremarje, speljali jo bodo tudi nad železnico. Kot je znano naj bi se obnovitvenih del že lotili, pa čakajo prav na vse potrebne projekte.
Vsaj navidezno se nam torej pri cestnem prometu nazirajo malo boljši časi. Žal pa je veliko tega odvisno tudi od denarja; tega pa je običajno vedno precej manj od potreb. Pa se tudi zaradi tega pogosto kaže, kot da se zapleta le s projekti.	(—fk)
Zveza tabornikov občine Velenje vabi na tradicionalno srečanje nekdanjih in sedanjih tabornikov, ki bo v Kajuhovem taboru v Kibnem od petka, 29. junija do nedelje 1. julija.
Vabilo je namenjeno vsem, ki ste pomagali ustvarjati Kajuhov tabor v Ribnem, vsem, ki radi pridete . . .
Pričakujemo vas v petek od 16. ure dalje. Skupna participacija znaša 260 din.
Prijave so zaželene (tel.: 858-816 Veljko Vlahovič).
Srečanje ob tabornem ognju, družabne igre, športne igre . . . spet bo lepo v Ribnem!
Savinjsko-šaleška naveza
Z leti se spomin krepi


Včasih smo rekli, da z leti spomin bledi, pri nas pa je zdaj povsem drugače; pri nas se z leti spomin krepi. Kot da bi nam svež veter demokracije osvežil možgane in odpihnil z njih plast prahu, ki je zaviral razmišljanje. Res da bo kdo pripomnil, da je ta vetre morda nekaterim možgane tudi nekoliko poškodoval, ampak to puščamo presoji...
Lahko bi rekli, da je zadnji veter iz ljubljanske smeri zapihal na mlin tistim Ve-lenjčanom, ki se že nekaj časa zavzemajo za čisto Velenje, brez tiste besedice pred njim. Če so namreč lahko v Ljubljani sneli Titovo sliko, potem vsaj uradnega zadržka verjetno ni več, da ne bi v Velenju
vsaj zbrisali Titovo ime pred imenom kraja. Uradnega zadržka verjetno ni več, sem zapisal, ostaja pa verjetno še zadržek v nekaterih ljudeh. Saj lastnost ljudi pač je, da različno ocenjujejo pomen in delo nekaterih posameznikov. Nekaterim še ni všeč, da bi nekatera naša znana imena že tako hitro zmetali v ropotarnico zgodovine.
V teh časih, ko se nekateri že sramujejo izgovarjati nekatera še pred kratkim znana imena, se Celjani kar zadovoljno smehljajo Ve-lenjčanom, ki so jim vzeli Franca Leskoška-Luko in po njem poimenovali svoj energetski kombinat. S tem so se namreč sami rešili prizadevanja nekaterih, da bi
po Luki poimenovali celjsko tovarno emajlirane posode. Niso namreč prepričani, da bi bila ta tovarna kaj na boljšem, če bi se imenovala po njem. Je pa tudi res, da se bodo Velenjčani elegantno rešili tega imena — kombinat namreč opravlja zadnje vzdihljaje.
Seveda so težave tudi z imenu ulic in cest. Ne več take vrste kot nekoč, ko je bilo Velenjčanom napoti, da stoji njihova glavna tovarna ob Celjski cesti, pa so zato dobili Partizansko (seveda tudi ta mnogim ni všeč), š» manj so jim všeč imena nekaterih še doneda-vria uveljavljenih revolucionarjev; pa seveda mest, ki dišijo po blokadi ali druge vrste nestrpnosti. Seveda je
tukaj le malo drugače, saj lahko kdo poreče, da se ulice imenujejo tako in tako pač zato, ker je večina prebivalcev od tam. Pa da zato zvenijo ta sicer neslovenska imena čisto domače. Pa tudi spomin različnih ljudi, ki tu stanujejo, je dokaj različen. Zato neko revolucionarno ime vsem ne zveni enako tuje.
Časi se torej res spreminjajo — ne pa vsem enako. In morda je težava prav v tem; ali pa je v tem prednost. Upam, da ne bomo spet izgubili toliko let kot sedaj, da bomo tudi to primerno ovrednotili.
Ne smemo več po nogometno reči: čas dela za nas!
(frk)
Leto 1990 predstavlja zadnje leto srednjeročnega obdobja 1986—1990. Načrte, ki smo jih imeli za to obdobje predvidene, bomo v večji ali manjši meri realizirali.
Ob vseh temeljnih spremembah v dosedanjem obdobju pa nas danes bolj kot tekoče, skrbi zlasti naslednje srednjeročno obdobje, tj. obdobje 1991 — 1995. Amandmaji k ustavi Republike Slovenije, predvsem pa še ustavni zakon, sprejet konec leta 1989, predstavljata podlago za povsem drugačno organiziranje celotnega sektorja javnih služb, skladno s spremembami goso-darskega in političnega življenja.
Gospodarski in politični policentrizem, na katerega smo stavili vsa leta samoupravnega delegatskega sistema, se izmika, saj se je prav z ustavnim zakonom prenesel na republiko večji del programov in sredstev, s tem pa se je zmanjšala moč odločanja in upravljanja v občini. Ali je tako prav in dobro, bo pokazal čas. Danes lahko ugotavljamo le to, da s sredstvi, ki jih ustvarja naš delavec, razpolagajo drugi in še to, da je bilo hkrati ob prenosu programov na republiko, potrebnih za te iste občutno več sredstev in s tem večja obremenitev gospodarstva.
Letos se je na račun prenosa sredstev na republiko zmanjšal občinski proračun za več kot polovico. Tisti, ki se profesionalno ukvarjajo s prelivanjem sredstev v občini vedo, kaj to pomeni. Da bi bila stvar še bolj tragikomična, se večino teh sredstev sicer vrača, vendar ne v Velenje, temveč na Ravne na Koroškem, kjer je od januarja letos sedež enote Republiške uprave za zdravstveno varstvo. V Velenju imamo tako le še izpostavo te enote, brez slehernih pravic ali sredstev, ne glede na to, da se po po-Mtih iz preteklih let zbira v Ve/enju preko 40 % vseh sredstev za zdravstvo te regije (v to regijo so vključene poleg štirih Koroških občin še Velenje in Mozirje). Pa se zato res ne kaže razburjati !
Že dolgo pred tem smo v Velenju, kljub temu, da proizvajamo največ električne energije v Republiki Sloveniji, izgubili Podjetje za distribucijo električne energije, izgubili smo Podjetje za PTT storitve, zelo vprašljiva je bila tudi že banka in še bi lahko naštevali.
In zakaj pišem o tem sedaj? Danes je na udaru Savinjsko šaleška gospodarska zbornica, z novo zakonodajo pa se bodo določili regionalni centri oblasti tudi za ostale družbene dejavnosti.
Po toči zvoniti je prepozno, boste rekli. Ne!
O tem, predvsem o zdravstvu sem pisala tudi že pred tem — vsem odgovornim
funkcionarjem v občini, pa žal brez uspeha.
Da pa sedaj, ko imamo novo vlado, ne bo kdo pomotoma kdaj ugotavljal, da o problematiki — zlasti na področju družbenih dejavnosti
sar, temveč je občina kot celota prav v tem času celo nazadovala.
Namesto, da bi se razvijali v regijski center, izgubljamo celo klasične mestne dejavnosti, kot so menjava, cirkulacija, komunikacija. Danes pa predstavljajo prav te dejavnosti odločujoče razvojne dejavnike ne samo za mesta, ampak za razvoj sploh.
Z občino Velenje, ki s svo-' jim narodnim dohodkom na prebivalca že leta sega v sam vrh občin v Republiki Sloveniji, ki s svojo pomembno strateško proizvodnjo po-
~ »
ni bil pravočasno seznanjen, čutim dolžnost, da o nekaterih odprtih vprašanjih obvestim širšo javnost. ^
Smo pred sprejemanjem novih zakonov na vseh področjih družbenih dejavnosti. Ti bi morali po zagotovilu prejšnje republiške vlade, biti sprejeti že v preteklih letih, nazadnje je bil postavljen rok do konca leta 1990.
Poleg novih vsebin, naj bi omenjeni zakoni opredelili tudi nove standarde in normative, osebno delo ter danes močno aktualno povezovanje posameznih dejavnosti na regijskih nivojih. To slednje pa je za nadaljnji razvoj naše občine več kot pomembno. V družbenem planu Republike Slovenije za obdobje 1986-90 je bila občina Velenje opredeljena kot občina s posebnim regionalnim razvojem. Žal na tem področju ne-le da ni bilo narejenega niče-
sredno omogoča hitrejši razvoj drugih regij ob tem, da ima že leta najvišjo nataliteto v republiki, upravljajo drugi, zlasti pa »republika«.
Vendar se tudi ta ne more odločiti, kaj bi pravzaprav počela s to našo občino.
Uporablja jo za to, da umetno vzdržuje nekatera regijska središča, ki bi brez nje pač ne imela pogojev za gospodarsko neodvisnost oz. samostojnost. Tako smo razpeti glede na posamezne dejavnosti (zdravstvo, izobraževanje, pošta, energetika, pokojnine ...) na različne regije, naš ubogi občan pa se naj v tej zmedi spozna, kje naj uveljavlja svoje pravice in obveznosti. Menim, da v Republiki Sloveniji ni občine, ki bi bila bolj »raztrgana« kot je naša, s katero bi upravljalo toliko gospodarjev — revnejših od nas.
Pa vendar, vedno ni bilo tako!
Do leta 1955, ko je imela občina Velenje skoraj dvakrat manj prebivalcev kot jih ima danes (leta 1953 - 17.643 prebivalcev, 1989 - 43.190 prebivalcev), smo imeli središče okraja v Šoštanju. Le-ta je segal od Solčave pa do Vinske gore (vključeval je tudi Pireši-co in Šentjanž), imel pa je tudi vse upravne in druge službe, ki so za funkcioniranje takega okraja potrebne.
V zadnjih 35. letih smo očitno močno izgubili na pomenu. Kako tudi ne! Nekdaj rodna polja sta prekrila pe-,pel in voda. Večino okrajnih služb smo izgubili. Leta nazaj že tarnamo, da nimamo ustreznih delovnih mest za ženske, pa smo kljub temu prekrižanih rok opazovali, kako nam te službe prevzemajo drugi, tisti, ki vedo, da predstavlja višja hierarhična stopnja središč tudi prednost v kvaliteti bivanja, kot prednost za gospodarske in družbene dejavnosti. Pri nas obravnavamo te službe zgolj kot porabo, kot strošek, pozabljamo pa, da ta strošek plačujemo tudi, če službo prevzamejo druga središča oz. republika, zlasti pa pozabljamo, da s tem izgubljamo delovna mesta in denar, ki bi se sicer obračal doma.
Iz raziskave »Možnost razvoja sistema naselij in podeželja«, ki jo prav sedaj pripravljajo na »republiki« in bi naj služila kot priprava strokovnih in raziskovalnih osnov za oblikovanje prostorskega razvoja Republike Slovenije v naslednjem srednjeročnem obdobju, Velenje ponovno ni upoštevano v nobenem variantnem predlogu kot možno regionalno središče.
Nezainteresiranost in odsotnost vsakršnega političnega koncepta do problema poenotenja regije za vse naše dejavnosti oz. vrnitev sedeža regije nazaj v občino, je bolj ali manj razumljiva. Množica priseljencev z občino seveda ne čuti in diha tako, kot je to prisotno v starejših mestnih jedrih. Vendar pa bi morala tukaj dodati predvsem naslednje: če potrebe po tem ne čutijo prebivalci občine Velenje, bi izdelan koncept o tem že leta nazaj morala imeti predvsem naša politika.
Upajmo, da bodo usmeritve novega vodstva v naši občini bolj vzpodbudne, razen, če ne računamo na to, da bo nekoč Velenje zopet jezero ...
ŠTEFKA KORDEŠ
Občina Mozirje
»Usoda« DPO je znana
Družbenopolitične organizacije so v bistvu stvar preteklosti. Usoda nekaterih je trenutno še odvisna od bližnjih kongresov in z njimi povezanih organizacijskih ter kadrovskih sprememb na republiški ravni, posledično seveda na občinski. Prostori nekdanjih družbenopolitičnih organizacij občine Mozirje nad Ljubljansko banko, med ljudmi so »priljubljeni« kot Kremelj, večjih pretresov ne bodo deležni, ne prostorskih in ne kadrovskih. Tudi zato ne, ker ta »aparat« nikoli ni bil razbohoten in je bil tako (ne)hote pripravljen na nove razmere.
Vsi ti prostori so v najemnem razmerju in bodo tudi poslej služili potrebam novih strank ali organizacij, razen sedanje sejne sobe, za katero pa je veliko zanimanja in se za njeno usodo ni treba bati. Prostori torej ostajajo, kaj pa doslej zaposleni? Na ZKS SDP je vse jasno. Zaposleni sta (trenutno) na zavodu za zaposlovanje, bodoči položaj pa je seveda odvisen od predvidene reorganizacije v tej stranki, ki nujno terja racionalizacijo. Predsednik bivše SZDL je odšel že marca, tajnica v maju, sekretar pa je v delovnem razmerju pri občinskem glasilu Savinjske novice. Pri sindikatih trenutno ostaja kot je bilo, se pravi pri profesionalnem sekretarju in tajnici. Možne so seveda spremembe, ki bodo med drugim odvisne tudi od uspešnosti včlanjevanja v svobodne sindikate, to pa v mozirski občini poteka zelo dobro. Pri borcih tudi ostaja kot doslej, profesionalni mladinski sekretar bo do oktobra, ko mu poteče mandat, poslej pa predvidevajo neprofesionalno mesto, če seveda razmere ne bodo pokazale drugače.
j-P-
Zveza društev upokojencev Velenje
Od 25. do 30. junija Teden upokojencev
Zveza društev upokojencev Velenje vsako leto, konec junija, pripravi za svoje člane vrsto prireditev pod skupnim naslovom Teden upokojencev. Tudi letos bo tako.
Začeli bodo v ponedeljek, 25. junija, ob 9. uri s tekmovanjem v streljanju z zračno puško na strelišču strelske družine Mrož. V torek, 26. junija, se ob 9. uri prične tekmovanje v kegljanju, ki bo na kegljišču TEŠ v Šoštanju.
V	sredo, 27. junija, bo na balinišču DU Pesje potekalo tekmovanje v balinanju. Pričelo se bo ob 9. uri.
Naslednji dan, v četrtek, 28. junija, se ob 9. uri prične najprej šahovski turnir v prostorih DU Šoštanj, ob 17. uri pa bo na velenjskem jezeru tekmovanje v ulovu rib.
Petek bo čas za kulturo. Ob 17. uri bo v organizaciji DU Šmartno ob Paki prireditev pod naslovom »Petje na vasi«. Prireditev bo pred domom društva upokojencev Šmartno ob Paki, če pa bo vreme slabo, pa v domu kulture Šmartno ob Paki.
V	soboto, 30. junija, bodo »teden upokojencev« sklenili z vsakoletnim zaključnim programom na Rekreativno-turisti-čnem centru Rogia na Pohorju. Tja naj bi letos odšlo kar 300 velenjskih upokojencev, ki so jih posamezna društva izbrala na podlagi natančno opredeljenih kriterijev.
Tako kot vedno, pa bomo tednu upokojencev v prihodnjih številkah tudi mi namenili nekaj prostora.
U.M.
Širitev PTT omrežja
Velik napredek, prenizke cene
Ni treba posebej poudarjati kako velik pomen in vpliv ima PTT promet na gospodarsko uspešnost in učinkovitost, na delovanje družbenih služb in na življenjski standard občanov, zato nekaj osnovnih podatkov o PTT podjetju Celje najbrž ne bo odveč. Celjsko podjetje je med devetimi slovenskimi tretje po velikosti. Na njegovem področju posluje 66 enot, povprečno pa vsaka opravlja storitve za 3.834 prebivalcev, kar je nekaj več kot republiško in bistveno manj kot zvezno povprečje. Gostota enot je torej zadovoljiva, zato podjetje v zadnjem času skrbi predvsem za posodabljanje obstoječih enot, oziroma za pridobitev novih prostorov za že obstoječe enote, pri čemer so bili v zadnjih letih dokaj uspešni. Zadovoljivo je tudi število prebivalcev zajetih v dostavo, saj šestkrat na teden dobiva pošto 52 odstotkov prebivalcev, enkrat na teden le 0,30, dostavnih okrajev pa je 221. Po vzoru bank so lani pospešeno uvajali terminale, s katerimi je bilo konec 1989 opremljenih 13 enot, 14 enot pa so posodobili na področju sprejemanja pisemskih pošiljk. Zmogljivo s: avtomatske telegrafske centrale je 320 priključkov, izkoriščenih pa \ib je 260.
Seveda telegrafski promet vse bolj izpodrivajo nove storitve. Med najpomembnejše sodijo te-lefaksimilni aparati. Leta 1985 na tem področju ni bilo še nobenega, v načrtu za letošnje leto sta bila dva, dejansko pa je danes uradno prijavljenih že 252 apara-, tov za prenos slike in teksta. Novosti je seveda še več in jih veliko tudi načrtujejo. Sem sodijo faksimilne naprave za prenos telegramov in za prenos podatkov, klicni sistem v sodelovanju z RTV, elektronska pošta, teletekst prihodnje leto, računalniška izmenjava podatkov je zaenkrat še vizija prihodnosti, mobilne telefonije se trenutno poslužuje 60 naročnikov, velja pa 99.400 dinarjev.
Telefonski promet se odvija preko glavne avtomatske centrale v Celju, devetih vozliščnih, 39 končnih in dveh rajonskih avtomatskih telefonskih central. Konec aprila je skupna zmogljivost znašala 46.604 priključkov, izkoriščenih pa jih je bilo 38.603. Povprečno je bilo izkoriščenih 82,83 odstotkov vseh zmogljivosti, ob tem pa velja povedati, da je bilo konec lanskega leta dvanajst ATC zasedenih 100-odstot-no, 25 pa preko 90. Po številu telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev celjsko področje še vedno močno zaostaja za republiškim povprečjem. Republiško je 19,74, celjsko pa 14,81 in je za Mursko Soboto drugo najmanjše. Med občinami celjske regije je na prvem mestu Celje z 20,96, Velenje je drugo s 17,24, Mozirje pa v sredini z 11,28 (podatki veljajo za konec lanskega leta). Letos naj bi v celjski regiji dosegli 17,7 naročnikov na 100 prebivalcev, leta 1995 pa 25,2, kar je denimo Grčija imela že pred petimi leti. Nujen je seveda digitalni sistem, ki naj bi ga v celoti uvedli do leta 2.000.
Poseben problem je nenehno slabšanje ekonomskega položaja PTT prometa. Politika cen PTT storitev je namreč pod družbeno kontrolo, prav tako velik problem pa predstavlja enotno oblikovanje cen za vso Jugoslavijo, kar pomeni izenačevanje stroškov ne glede na vse pomembne razlike med republikami. Na PTT posebej poudarjajo, da so cene storitev prenizke, saj je recimo impulz v govorilnicah kar 50-krat cenejši kot v ZR Nemčiji. Posledica tega je izredno slaba finančna sposobnost, vse pa se prevali na krajevne skupnosti in na nove naročnike. Pravijo, da so monopolisti samo polovično, v drugo polovico pa jih sili jo zakonski in cenovni predpisi. Dejansko je s cenami nekaj narobe. V naročnino je namreč vštetih 100 impulzov in večina naročnikov koristi samo to, torej bi bilo treba narediti selekcijo med na-
ročniki prav s cenami, kar naj bi bilo v korist vseh. Rešitev finančnih težav načrtujejo tudi s prodajo obveznic, ki bodo imele trdno kritje in veliko prednosti, tudi za nenaročnike.
Ogromno je težav pri širitvah telefonskega omrežja v posameznih krajevnih skupnostih, ki same ne morejo biti investitorji in morajo sklepati pogodbe s PTT podjetjem. Zamujanje rokov, višanje cen, vse večje nezadovoljstvo med ljudi in še marsikaj sodi zraven. To velja tudi za mozir-sko in velenjsko občino. Na PTT trdijo, da v mozirski občini, oziroma v posameznih krajevnih skupnostih, postopoma urejajo spore in bodo (spet) z nekaj zakasnitve pogodbene obveznosti izpolnili. Poseben problem so hriboviti predeli kjer je napeljava telefona več kot nujna, vendar predraga. Za Dobrovlje, Čreto in druge predele načrtujejo brezžične zveze, ki pa so zaenkrat prav tako predrage. Problem bodo seveda skušali rešiti, na vrsti pa je seveda čakanje.
Še nekaj stališč v zvezi z izgradnjo krajevnega PTT omrežja v velenjski občini, oziroma v Skalah in Bagerkah, ki so jih sprejeli na sestanku koordinacije za izgradnjo PTT omrežja ob »severni obvoznici« pri velenjskem izvršnem svetu. Krajevno omrežje gradijo posamezne krajevne skupnosti na podlagi dogovorov o izvedbi del s PTT podjetjem, akcije pa bo še naprej usklajeval izvršni svet. Koordinacija je skladu stavbnih zemljišč predlagala, da zakupi proste oziroma rezervne kapacitete, osnova za izračun deleža je predračunska vrednost izgradnje omrežja in priključka, te rezervne kapacitete določi PTT podjetje, obe krajevni skupnosti, sklad in PTT podjetje pa podpišejo pogodbo.
Po oceni PTT podjetja bo povprečni prispevek na priključek od omarice do hišnega priključka 800 DEM, v to ceno pa so všteta vsa dela in material. Prav tako mora PTT podjetje krajevnim skupnostim izdelati izračun povprečnih stroškov na priključek za 100 metrov razvoda, za zračni in podzemeljski razvod. Izračun PTT podjetja pravi, da je krajevna skupnost Škale za financiranje ATC prispevala 36 odstotkov sredstev, ostalo ie iz drugih virov. Po tem izračunu je cena za priključek v KS Škale 436,98 DEM. PTT Celje tudi soglaša s predlogom, da bi bilo med izvajalci del podjetje ESO Titovo Velenje. ki mora izdelati ponudbo za izvajanje del. Med drugim je v zapisniku naveden tudi predlog, da kable, ki jih krajevne skupnosti že imajo ovrednotijo, jih upoštevaje potrebe medsebojno kompenzirajo, ali zamenjajo za PTT
(j. p.. vos)
Era TOK Kmetijstvo Šoštanj
Kmetje hočejo stran, kako pa Lastna proizvodnja?
Spremembe v našem družbenopolitičnem življenju niso zaobšle tudi kmetijstva. Že lani sprejeta zakonodaja na tem področju je prinesla predvsem organizacijske spremembe. Kako naj bi bila ta gospodarska dejavnost organizirana v Šaleški dolini, kjer je del kmetijske proizvodnje v rokah kmetov kooperantov, druga polovica pa v družbeni lastnini, so na erini temeljni organizaciji kooperantov že razpravljali. Vse dosedanej razprave pa zaenkrat še niso oblikovale končnih odločitev.
»Jasno je,« poudarja direktor TOK-a Marjan Jakob, »da bodo kmetje kooperanti v prihodnje organizirani v kmetijski zadrugi. Za drubženi sektor pa sta v tem trenutku v razpravi dva predloga. Po prvem naj bi bil tudi slednji član kmetijske zadruge Šaleška dolina s sedežem v Šoštanju, po drugem pa naj bi bila Lastna proizvodnja eden od profi-tnih centrov Ere. Na vseh dosedanjih zborovanjih so kmetijski proizvajalci zahtevali enotno organiziranost te gospodarske veje v velenjski
občini, oziroma naj bi bilo kmetijstvo organizirano tako, kot leta 1971, pred združitvijo z Ero.«
V teh dneh, vsekakor pa do konca tega meseca, naj bi stvari dorekli, se dogovorili o poteku reorganizacije, na najvišjem organu pa nato novo organiziranost potrdili in določili smernice razvoja kmetijstva v občini.
Torej, tudi če kmetje kooperanti ne bodo našli skupnega jezika glede organiziranosti z družbenim sektorjem, bodo v prihodnje nastopili samostojno in nič več pod okriljem Ere.
Poslovnih vezi s tem kolektivom ne nameravamo pretrgati, ampak preko nje med drugim trgu ponuditi del naših tržnih viškov. Upamo in želimo, da bomo vendarle delali z roko v roki, in da bo bodoča organiziranost kmetijstva pri nas korak bližje k že pred leti zastavljenim ciljem na tem področju.«
Zelo hudo, vsaj po naši oceni bi bilo, če bi vsa dosedanja prizadevanja, ki niso majhna, porušili. Že tako ali tako se kmetijstvo, v primerjavi z drugimi gospodarskimi panogami, razvija
počasneje. Zmanjšati proizvodnjo je lahko, toda potrebna so nato desetletja, da se kmet le približa ravni, ki jo je v posameznih vejah kmetijstva nekoč že dosegel. V sedanjih kriznih časih si najbrž tako hudih posledic zaradi različnih interesov in morda tdi svojeglavosti ne bi smeli privoščiti, saj so cilji gotovo isti.
Poleg organizacijskih sprememb je treba omeniti še novosti za člane zadrug.
Članski delež in jamstvo sta noviteti, o katerih se na vseh dosedanjih zborih kmetje velenjske občine še niso poenotili. Z zadnjega pogovora o tem vprašanju so se razšli s predlogom o sedemtisoč dinarjev velikem članskem deležu, jamstvo pa naj bi znašalo trikratni delež. Plačali naj bi ga v treh obrokih, zadnji dan plačila naj bi bil 31. marec 1991. S tem vrata v zadruge še ne bodo zaprta, ampak bodo za bodoče kooperante — zadrpžnike po tem datumu veljali drugačni pogoji včlanjevanja.
(t. p.)
Centralna čistilna naprava v občini Velenje
Poskusno obratovanje
Naložba v človeka, skrb za zdravo okolje, je naložba, ki se bogato obrestuje. Tega smo se v Šaleški dolini zavedli sicer pozno, toda zamujeno se da nadomestiti. Je mar večji ekološki osveščenosti treba pripisati dejstvo, da o centralni čistilni napravi ne bomo le govorili, ampak nekaj konkretnega za zdravo in čisto okolje tudi naredili?
Vse kaže. da je temu res tako, in da bodo prizadevanja na tem področju vendarle obrodila prve željene sadove. V drugi polovici prihodnjega meseca oziroma najkasneje do konca julija naj bi začela poskusno obratovati prva faza centralne čistilne naprave v Pohrastniku. »To je v bistvu zasilna rešitev,« poudarja vodja programsko razvojne službe Vekosa Marija Tekavec, »kajti pred dvema letoma vgrajena oprema bi sicer zaradi neobratovanja začela propadati.« Žal, bo poskusno obratovanje osiromašeno. Prva etapa bo namreč delovala brez upravno pogonske stavbe, tudi zunanja ureditev bo zadostila le najnujnejšim zahtevam (ureditev dostopa in dovoznih poti), hortikulturno ureditev bo
moral investitor pomakniti na jesen. In kje so vzroki za to?
Po besedah naše sogovornice je investitorju — delovni organizaciji Vekos, tozd Komunala oskrba, uspelo v začetku tega leta za prvi del naložbe zbrati 70 odstotkov potrebnega denarja. Za dokončanje prve etape mehanskega dela čiščenja z obdelavo in dehidracijo blata, upravno pogonskim objektom. zunanjo in hortikulturno ureditev ter priključki bi potrebovali že 21 milijonov dinarjev. Več kot polovico (12 milijonov) naj bi prispeval republiški komite za varstvo okolja, pod okrilje katerega sta z reorganizacijo v začetku tega leta prišla območna vodna skupnost in zveza vodnih skupnosti, 7 milijonov dinarjev pa naj bi zbrali v občini s ceno vode, ka-nalščice in pred dvema letoma uvedenim posebnim prispevkom za čiščenje odplak. »Ta finančna konstrukcija je bila zapisana le na papirju, vsaj za obveznosti naše občine. Zaradi zamrznjenih cen, likvidnostnih težav, neplačevanja komunalnih dobrin Vekosova temeljna organizacija Komunalna oskrba za
Čeprav je naša občina za čistilno napravo dobila od republiškega komiteja za varstvo okolja največ od vseh komunalnih organizacij v Sloveniji, bo prva faza čistilne naprave precej osiromašena. Odplake bo namreč očistila le 50 odstotkov, kar pa je sicer za mehansko čiščenje relativno visoko.
čistilno napravo ni vložila letos skoraj nič denarja. Kar je inve-storju s 4 milijoni dinarjev uspelo narediti, so nakazana sredstva republiškega komiteja za varstvo okolja do meseca maja. Do konca avgusta pa naj bi pridobili še pet milijonov dinarjev.
Poskusno obratovanje osiromašene čistilne naprave za uporabnike ne bo zastonj. 1.66 dinarjev za kubični meter odplak bo treba plačati, vsaj tako je pokazala analiza obratovalnih stroškov (elektrika, energija, amortizacija, delovna sila). Po slednji bo del denarja, namenjenega za amortizacijo možno vložiti v nadaljevanje izgradnje. Če bo od 1. julija dalje občinski izvršni svet potrdil predlagane višje cene komunalnih storitev in omenjenega prispevka za čistilno napravo, bo investitor zanjo namenil še okrog 7 milijonov dinarjev. Ta denar pa bo zadoščal le za obveznosti do krajevne skupnosti Skorno-Florjan ter za ureditev območja objekta.
Razmišljanja, kako z izgradnjo naprej so žal vse prej kot spodbudna. Jasno namreč je, da bo treba v naslednje srednjeročno obdobje prenesti ne samo izgradnjo druge etape čistilne naprave, ampak tudi upravno pogonskega objekta. To še vedno ni vse. Za končni cilj oziroma za to, da bo voda ob izpustu iz čistilne naprave dosegla stopnjo čistosti dovoljeno za spuščanje kanalizacije v vodotok, bo potrebno zgraditi še biološki del. Ta obsega 40 odstotkov celotne naložbe in bo predstavljal za našo občino velik zalogaj. Toliko bolj, ker naj bi zanj republika namenila le 30 odstotkov potrebnega denarja.
Izgradnja druge etape centralne čistilne naprave bo torej slonela predvsem na ramenih povročiteljev onesnaževanja — na uporabnikih. Bo ekološka zavest tudi tokrat dovolj velika in močna, da ne bodo vsa dosedanja prizadevanja ostala na pol poti? Čas bo pokazal ali ni morda tako veliko skrb za zdravo okolje bila navidezna.
(tap)
Naši gozdarji v ZR Nemčiji
Podjetju v pomoč in za zgled vsej Evropi
Pred nedavnim so se za nekaj dni pomudili doma in si malo odpočili delavci nazarskega gozdno-gospodarskega območja, ki so sicer že od 4. aprila na delu v Zvezni republiki Nemčiji in so se med tem že vrnili nazaj, vse-
kakor do konca septembra. Čeprav željni doma in družine so si vseeno vzeli čas, da smo z njimi malo poklepetali in pripravili naslednji zapis.
Začetek sodelovanja z gozdarji iz Waderna v zahodnonemški pokrajini Saarland sega v leto 1988, ko so predstavniki nazarskega gozdnega gospodarstva v sklopu republiške delegacije navezali prve stike. Ob tem obisku so spoznali veliko zanimivosti, obenem pa veliko stičnih točk med enimi in drugimi. Pobudo za poglobitev sodelovanja so z veseljem sprejeli in vse vskupaj pričeli tudi udejanjati. Tako so lani nemški gozdarji za teden dni obiskali našo dolino in tako nadaljevali predvsem s strokovnim sodelovanjem, gostje pa so jih povabili na proslavo 150-letnice te gozdarske uprave. Ob tem so podpisali listino in z njo dolgoročno opredelili strokovne interese in sodelovanje.
Gozdarjenje v tej nemški deželi je nekoliko specifično. Med prvimi so namreč spoznali, da sistem nemške šole z golimi poseki in umetnim pogozdovanjem ni sprejemljiv in pričeli uvajati pro-naravno gozdarjenje. To so sev eda pričeli že pred časom uveljavljati tudi nazarski gozdarji in tako so bile izkušnje za oboje toliko bolj dragocene. Oboji se soočajo tudi z umiranjem gozdov, le da se je v Nemčiji proces pričel prej in se sedaj po ostrih ukrepih že umirja. Goste je zanimala tudi organiziranost razdrobljene gozdne posesti, ki povsod šepa in dolgoročno ni smotrna. Dolgoročni cilj je bila izmenjava kadrov, pa tudi strokovne ekskurzije. Tako naj bi že letos nemški strokovnjak za dalj časa obiskal našo dolino, žal pa je vmes posegla narava. Februarja je namreč po zahodni Evropi divjalo orkansko neurje, ki je med drugim povzročilo strahoten vetrolom. Samo v Nemčiji je veter podrl 50 milijonov, kubičnih metrov lesa, drugod še 20, 70 milijonov kubikov pa je 20-letna sečnja slovenskih gozdarjev. Iz Saarlanda so takoj zaprosili za pomoč, zlasti pri odpravljanju posledic. Moralna dolžnost nazarskih gozdarjev je bila, da so se takoj odzvali, pri čemer je bila (oziroma je) ta pomoč dobrodošla tudi pri reševanju ekonomskega položaja nazarskega podjetja. Odpravljanje posledic bo trajalo kakšni dve leti, nato pa bodo nadaljevali z dogovorjenim sodelovanjem. Seveda tudi delo pri odpravljanju posledic prinaša koristi, pridobivanje navad in izkušenj. Ob tem velja poudariti, da se je prav pri tem neurju pokazala pravilnost usmeritve v pronaravno gospodarjenje z gozdovi, se pravi pro-naravnega gojenja mešanih gozdov, saj teh površin veter v glavnem ni izruval, umetno posajeni pa so večinoma na tleh. To je dobra izkušnja tudi za nas, da se odrečemo nemške šole gospodarjenja z gozdovi.
Nazarski gozdarji so ponudbo torej takoj sprejeli, si področje ogledali in strokovno ocenili
kakšne so možnosti pomoči. Pravijo, da so bili občutki grozljivi, poleg tega pa so upravičeno nakazovali vso težavo in nevarnost izvajanja del. Računali so, da bi s skupino 15 delavcev na pomoč odšli marca, (mimogrede prav v tem mesecu je neurje ponovno pustošilo po tej pokrajini), vendar je bilo pri nas toliko zapletov in ostalih dolgotrajnih formalnosti glede papirjev, da so lahko odpotovali šele aprila. Izbrali so najboljše delavce iz Šoštanja (4), Luč (4) in Gornjega grada (9), pač glede na velikost gozdnogospodarskega območja. Z vodjo in njegovim namestnikom jih je na pot odšlo skupno 17, seveda pa so se delavci odločali povsem prostovoljno. Glede na to, da ta pomoč zajema sečnjo, izdelavo in spravilo do ceste, so s sabo vzeli tudi vso potrebno opremo in stroje.
Pravijo, da so bile prve dni manjše težave, saj so delovni pogoji bistveno drugačni kot pri nas. V dveh, treh dneh so težave odpravili, se primerno organizirali (dve delovni skupini) in po prvih dveh mesecih so več kot zadovoljni, gostitelji še bolj. Povedati namreč velja, da je naša skupina v konkurenci gozdarjev iz takšnih držav kot so Švedska, Finska, Vzhodna Nemčija pa Češka in Slovaška, dobesedno »špic« ekipa, pri kateri se učijo tudi drugi, TV ekipa pa je prav z njimi in med njimi posnela posebno oddajo. Ob moralnem zadovoljstvu in dolžnosti pomagati, ob ugodnih ekonomskih učinkih za nazarsko podjetje, je takšno priznanje, ki so si ga prislužili s trdim in uspešnim delom, najmanj toliko vredno.
Prva dva meseca jim je vreme služilo in z vso pridnostjo vred so presegli načrte, saj so poskrbeli za 7500 kubičnih metrov lesa. Delajo od 7. do 12., nato sledi odmor največ do dve uri, odvisno od razmer in pogojev, nato pa delajo še do 18. ali 19. ure. Večinoma delajo tudi ob sobotah, ki sicer niso predvidene, zagnani kakor so, pa so v začetku delali tudi ob nedeljah. Kaj kmalu so vendarle spoznali, da je to preveč, da je ob tako napornem delu dan počitka in razvedrila vendarle nujno potreben. Prav so imeli, saj so prav ob nedeljah spoznali kraje in ljudi tam okrog. Pravijo, da, z njimi ni težko navezati prisrčnih stikov, da so precej drugačni od naše predstave o Nemcih, kar je glede na zgodovino te pokrajine in bližino francoske meje seveda razumljivo. Tudi gostitelji so poskrbeli za njihovo počutje z družabnimi srečanji in podobno.
Ob vseh uspehih so v Saarlan-du zelo želeli, da bi ekipo še okrepili in podaljšali delo, vendar so se po tehtnem premisleku zaenkrat odločili drugače. Ostali bodo do konca septembra, ko jim potečejo delovne vize, v tem
času pa bodo tudi izpolnili pogodbeno količino 20.000 kubičnih metrov, če seveda ne bo daljšega obdobja izrazito slabega vremena ali večjih okvar na strojih. Ob priznanih sposobnostih delavcev to zagotavlja tudi primerna disciplina in izredno vzdušje med njimi.
Marjan Potočnik
Dva izmed zadovoljnih gozdarjev smo povprašali za prve vtise o dosedanjem in bodočem delu. Marjan Potočnik, delovodja iz Nazarij: »Delo je nedvomno težko in nevarno, pogoji so povsem drugačni kot v naši dolini. Morda se sliši malo nenavadno, vendar nam je v začetku precej preglavic delala ravnina, saj smo doma vajeni delati predvsem v hribovitih predelih. Ljudje v tej pokrajini so nas lepo sprejeli, z njimi smo navezali pristne stike, omogočili so nam družabna srečanja, izlete, celo ribolov, še posebej ponosni pa smo, da se njihovi in ostali gozdarji učijo pri
Martin Kaker
Martin Kaker, sekač iz Šmart-nega ob Dreti: »Odločitev za delo v Nemčiji ni bila lahka, vendar mi danes kljub odsotnosti od doma in kljub zares težkemu delu ni žal. Tudi zaslužek je dober, zato bom z delom nadaljeval še en mesec. Več ne morem, saj me doma pogrešajo, tako družina, kot nujna dela na domačiji.«
j.p.
•	RTC GOLTE, PIVOVARNA UNION LJUBLJANA IN VANDROVČEK d.o.o. Solčava vas vabita na OTVORITEV PLANINSKE SEZONE LOGARSKA DOLINA 90.
Prireditev bo na prostem pred planinskim domom v Logarski dolini. Pripravili bomo obilo zabave. Prireditev bo 29., 30. 6. in 1. 7. 1990
•	29. 6., 30. 6. in 1. 7. 1990 obiščite Logarsko dolino. Za vas bomo pripravili prireditev z naslovom OTVORITEV PLANINSKE SEZONE LOGARSKA DOLINA 90.
•	29. 6. ob 20. uri Happy end
•	30. 6. od 15. ure dalje Štajerskih 7 in humoristična skupina Alkotest
•	1. 7. od 12. do 18. ure ansambel Krt in humorist Terezika
OTVORITEV PLANINSKE SEZONE LOGARSKA DOLINA 90. Prireditev bo na prostem pred domom planincev v Logarski dolini.
V času prireditve bomo pripravili bogato gostinsko ponudbo: srnjakov golaž, savinjski želodec, masovnik, domača potica, sirnjek, sir, skuta in druge dobrote.
KUPCE SPOMINSKIH PRIPONK ČAKA PRESENEČENJE.
•	V soboto 30. 6. si lahko ogledate nogometno tekmo KIKLE : HLAČE na igrišču ob počitniškem domu Elektrokovine. Tekma bo ob 13. uri. Pripravili bomo tudi druga tekmovanja za obiskovalce.
Pridite ne bo ram žal!
PRODAJA STANOVANJ
v novozgrajenem objektu SB I Selo Titovo Velenje naslednjih površin
-	2 enosobna stanovanja vel. 31.42 nr in 38,03 nr
-	2 dvosobna stanovanja vel. 58,69 m'
17 trosobnih stanovanj vel. 65,81 m:, 66,66 m:, 69,47 nr, 72,94 nr, 72,97 m2 in 74,01 nr.
Informacije dobite na sedežu podjetja Prešernova 9a, Titovo Velenje ali po telefonu 063/855-933 ali 856-712 (36).

TONE GRLICA
Hofbaverjeva 1, Mozirje Tel.: 063/831-203
vam nudi: — popravila malih gospodinjskih aparatov in električnega orodja
BLACK & DECKER
I
I® Iskra #
I	^elm^
L
— previjanje vseh vrst elektromotorjev
Delovni čas: vsak dan od 8. do 17. ure
n ^ ■
i I I I
J
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE KOMITE ZA PGVO
Odsek za gospodarsko infrastrukturo
za stanovanjsko gospodarstvo TITOVO VELENJE. Šaleška 19/a
OBVESTILO
VSEM LASTNIKOM PREDMETOV, KI SO V PRIMERU DELOŽACIJE SHRANILI OPREMO V TRGU SVOBODE 12 V ŠOŠTANJU
Obveščamo vse lastnike, ki imajo stanovanjsko opremo in druge predmete začasno shranjene v prostorih Trg svobode 12 v Šoštanju, da jih morajo najkasneje do 30. 6. 1990 odpeljati iz skladišča. Po navedenem roku bomo opremo in predmete odpeljali na smetišče, ker je rok za hrambo že potekel.
Lastniki se naj za dvig opreme zglasijo v DO Vekos TOZD Stanovanjska oskrba (telefon: 854-321).
IL-
-lA^Ì.....i/V
IV >
-J^r/
r
OBVESTILO
. vrši prodajo rezervnih delov od strojev in vozil in ostalega materiala (le-žaji, jermeni in tesnila) ob delavnikih od 16. — 18. ure v prostorih Vegrada — Stari trg 35.
v
GIP VEGRAD VELENJE - PE MEHANIZACIJA
CENE SO UGODNE. VABLJENI!
»i
OVČEC
SERVIS MALE KMETIJSKE MEHANIZACIJE
Za popravilo rotacijskih kosilnic ter motokultiva-torjev z vsemi priključki. Priporoča se KARLOVČEC, TOPOLŠICA 115, tel.: 063/882-356.

še cerne
i fwWi gorenjei
20 - 35% NIŽJE CENE STREŠNIH OKEN
20 - 25% NIŽJE CENE OKEN IN SENČIL
20% NIŽJE CENE MASIVNIH SESTAVLJIVIH REGALOV
15% NIŽJE CENE ZLOŽLJIVIH PODSTREŠNIH STOPNIC
POKLIČITE NAS, ALI NAS OBIŠČITE! SEZNANITE SVOJE PRIJATELJE!
CENE NAŠIH PROIZVODOV SO NIŽJE TUDI V TRGOVINAH Z GRADBENIM MATERIALOM.
gorenje®« d.0.0.
63331 Nazarje Tel.: (063) 831-321
. '.j:; •
HBMHÜi
Wmm^m^^Mmm
MESAS COMMERCE,
d.O.O. Lokovica 15 c
Ljubitelji avtomobilov FORD in HONDA!
Na zalogi imamo še nekaj avtomobilov znamk FORD in HONDA. Dobava do 5. julija!
Cene so zelo ugodne!
Informacije in prodaja:
MESAS COMMERCE
Lokovica 15 c Telefon: 063/854-233
prodajalna
tv * audio * video * micro staro za novo
šlandrov trg 12 - arčan dani žaleč - telefon: (063) 712-104
BOGATA PONUDBA ELEKTRO AKUSTIKE IN ZABAVNE ELEKTRONIKE!
Morda še ne veste, da v N" 1 laliko prinesete star aparat, doplačate
razliko in dobite novejšega ali novega!
VSAK RABLJEN APARAT IMA GARANCIJO!
POSEBNA AKCIJA DO 30. JUNIJA:
flo 5ir% ceneje boste kupili rabljene aparate!
Radio in TV servis MILAN ZUPANC dopolnjuje ponudbo s hitrim in kvalitetnim popravilom, na istem naslovu.
RADIO IN TV SERVIS
ZUPANC MILAN
SLANDROV TRG 12
63310 žaleč
Gostovanje MPZ OŠ Miha Pintar-Toledo na Madžarskem
Od sedmega do devetega junija je v Szegedu na Madžarskem gostoval MPZ OŠ Miha Pintar-To-ledo pod vodstvom zborovodje Matjaža Vehovca. Zbor je že nekaj časa v vzponu v vrh slovenskega mladinskega zborovskega petja, zato je bilo to gostovanje nagrada in izziv obenem. Madžarska slovi po najboljših zborih, zato je koncert pri njih svojevrstna preizkušnja. Vsi skupaj so se potrudili, pridno obiskovali vaje in uspelo jim je . . .
Ko smo ob petih zjutraj pred Rdečo dv orano pomahali, sv ojim domačim v slovo, se je v nas naselilo občutje, ki ga večina od nas ni poznala marsikdo je prvič odšel za dalj časa sam od doma v tujo deželo. A kaj bi to, mi smo pogumni. Hitro v pogovor in čuden občutek je premagan. Nasvidenje Titov o Velenje, Celje kako majhna je naša lepa de-
žela. mar smo res že na Hrvaškem?
Se malo in prispeli smo do meje, kjer smo vzbudili pozornost / avtobusom ( nadstropnega ne vidiš ravno vsak dan) in našimi veselimi obrazi, kar se je poznalo tudi na carini samo »štempl« in dober dan. Madžarska. Le kakšna bos. kako nas boš sprejela'.' Pokazala nam je sprva valovito. nato pa ravno pokrajino / nepreglednimi polji in redkimi hišami, ki se od naših, kar se izgleda tiče, precej ločijo nizke in majhne čepijo ob robovih polj kot nemi stražarji. Tudi cesta je ravna in mi hitimo na jug Madžarske v Szeged. Mudi se nam, predolgo smo počivali. Kaj pa je to? Nepričakovan postanek gradnja novega mostu čez Donavo to počasnost in zaporo ceste mi že od nekod poznamo. sreča! Pred nami dolga kolo-
na, nam pa se neznansko mudi. A smo dokazali, da smo (še vedno) Jugoslovani, vsaj ko gre za načelo znajdi sc. Poskusili smo se pogovoriti, uspelo nam je in bili smo prvi v koloni. Med čakanjem smo ponavljali madžarsko besedilo pesmi (le kdo si je izmislil toliko različnih dolžin in širin samoglasnikov?) in jih zapeli delavcem na mostu. Tudi to smo preživeli.
In končno po dvanajstih urah vožnje Szeged. Mahanje v pozdrav, prisrčen sprejem, a smo bili kljub vsemu malce v zadregi. Ko smo uredili formalnosti, so nas povabili v učilnico, tam pa . . . Le kam me bodo dali? Kako bo tam? Kaj naj rečem?
Nekam majhni so . . . Ostali bi najraje kar skupaj (čudno, ne), saj smo bili daleč od doma kljub množici okoli sebe sami.
Začetno zadrego smo premagali. zavrli mešane občutke in ko smo se ponovno videli, bili nav-
dušeni prisrčen sprejem pri starših naših gostiteljev. Dali so nam vedeti, da smo zares dobrodošli. Tudi pri njih poznajo stanovanjsko stisko (morda še bolj kot pri nas), a mi tega nismo občutili. Marsikateri starši so prespali dve noči na foteljih, samo da bi nam bilo udobno in prijetno, da bi si jih zapomnili kot dobre gostitelje.
Bo šlo? Bo! Vse v imenu gesla: Viva la musica, in pred nami je bila še izpolnitev glavnega cilja
nastopiti pred zahtevno madžarsko publiko in ji dokazati, da smo zares dobri pevci. Prepričati jih moramo, da nas niso povabili slučajno. Prepričali smo jih in naš trud je bil poplačan. Slovenska pesem je ubrano zazvenela iz naših grl. Poslušalci so bili navdušeni. to so nam dokazali s skandiranjem (ne samo ploskanjem) po vsaki izvedeni skladbi in bili smo SREČNI, saj nam je koncert zares dobro uspel.
S petjem smo nadaljevali še pred cerkvijo, kjer smo imeli koncert, in poslušalci so nam prisluhnili. Ljudje niso mogli verjeti. da nismo iz glasbene šole (gostila nas je sicer osnovna šola. ki pa najv eč ur posveti pevski vzgoji učencev), saj je bilo naše petje
zares izvrstno in ocenjeno s samimi pohvalami.
Drugi dan so sledile vaje v šoli, nato vaje s prof. Mihalko, ki velenjskim pevcem in zborovodjem ni neznan. Vaje so bile naporne, a sadovi bodo vidni prav kmalu. Boste videli!
Popoldne smo si ogledali mesto, ki se ponaša s številnimi kulturnimi znamenitostmi in ko smo sedeli v klopeh največje cerkve na Madžarskem in četrte največje na svetu ter poslušali vodiča, je najprej tiho, nato pa mogočno zazvenela Gloria! Zanje in za nas! Kaj takega človek redko doživi.
Utrujeni, a polni novih spoznanj smo se v rnili h gostiteljem in . . . še enkrat gremo spat, potem se poslovilno. Toda vezi prijateljstva so se spletle in ko smo se poslavljali, je Nina rekla za vse: »Škoda, ker ze gremo, a tudi sreča, saj bi sc potem težje poslovili.«
Tolažila nas je misel, da sc jeseni zopet vidimo in jim pokažemo. da nismo samo dobri pevci in gostje, ampak tudi dobri gostitelji. Smo že dogovorjeni jaz sem bil(a) pri tebi, ti prideš k meni, to je jasno! Še zadnji objem, stisk roke, Josy zahupa, mi pa
mahamo, mahamo . . . gostiteljem in vsemu Szegedu v zahvalo za vse. kar so nam poklonili.
Pesem, smeh, veselje in po nevihti umita pokrajina so nas spremljali do lepotice Budimpešte, ki nas je očarala s svojo lepoto. K lepemu doživetju pa so pripomogli še pevci z disciplino (sprehod po Budimpešti je lahko nevaren, če ne ubogaš navodil in se izgubiš), ki upošteva, da je vsak le del skupine, ki se ji itiora prilagoditi. Tudi na ulicah Budimpešte smo bili ubran pevski zbor, ki sledi ne le glasbeni, ampak tudi pedagoški moči zborovodje Matjaža Vehovca, ki nas je od tu odpel jal še na Blatno jezero. da zapravimo še zadnje formte.
Petje, Šalejeve šale (njegov priimek res ni naključen), veselo razpoloženje, ki ga ni moglo pokvariti niti grmenje in dež. ki sta nas pričakala v Velenju.
Prispeli smo bogatejši za nekaj več izkušenj, ki smo jih dobili zunaj doma.
Doma je res lepo, a ko bo priložnost. bomo spet šli. saj v nas živi: VIVA LA MUSICA.
Za tse udeležence: \evenka RAZBORŠEK in Amalija DRAGAR
ova papirnica Però
ito so Rotovnikovi n U ob El kroju v Šoštanju zasebno papirnico Però, ino prodajalno s šolskimi in potrebščinami so v Šoštanju nujno potrebovali, saj doslej
ka, je pa zato okusno oprem-la in dobro založena z najrazli-...jjšemi šolskimi potrebščinami 1 in pripomočki, pisarniškim materialom, raznimi računalniškimi dodatki, opremo za risanje in po-..................''''WtMilKIKIIIitÈISSIMiiMM
UNÌ
B. Mu gerì e
Občinska zveza prijateljev mladine
n	■ « i ■ v- v
Počitniški ziv-zav
Počitnice so se torej pričele. Otroci jih bodo izkoristili na različne načine. Da pa ne bi bili prepuščeni samim sebi, oziroma le staršem in najbližjim sorodnikom, so vrsto aktivnosti pripravila tudi posamezna društva prijateljev mladine v posameznih krajevnih skupnostih. Nekatere, ki jih je zbrala Občinska zveza prijateljev mladine, so objavljena v naslednji tabeli:
DATUM		USA
23.6.	- 3o.6.	
25.6.	- 30.6.	9.-17.30
25.6.	- 29.6.	9.-12
9.7.	- 2o.7.	9.-12. 15.-18.
3.7.	- 12. 7.	
12.7.	- 21.7.	
21.7.	- 30.7.	
25.7.	- 3.8.	
3.8.	- 12.8.	
31.7.	- lo.8.	
lo.8.	- 2o.8.	
22.7.	- 29.7.	
12.7. 9.8.		lo.-13. 10.-13.
5.7.	- 15. 7.	
ob uri
IZVAJALEC
GASILSKO DRUŠTVO ŠALEK
OZPM VELENJE MLATII TEHNIKI
TEKAŠKA SEKCIJA SK VELENJE TABORNIKI OBČINE VELENJE
29.7.	- 12.8.
17.8.
PONED. TOREK ČETRTEK, PETEK SREDA VSAK DAN
JULIJ, AVGUST vsako sredo 27.8. - 31.8.
2o,8. - 25.8.
20.8,- 25.8.
16.
9.-14.
13.-19.
10.-18.
10.-13. 9.-14. 9.-12. 9.-12.
TABORJENJE MLADIH GASILCEV
DNEVNO TABORJENJE USTVARJANJE IZDELKOV
"LESKO"
ROLKANJE PRIJAVE: 6.7. TABORJENJE TABORJENJE TABORJENJE TABORJENJE TABORJENJE KOLONIJA KOLONIJA PLANINSKI TABOR ŠAHIRANJE ŠAHI RAN JE
POLETNE ŠOLE: HARMONIKARSKA ŠOLA KITARSKA ŠOLA KOHURNA IGtjA VIOLINSKA SOM
IGRICA: KRAVA V CIRKUSU KUI/TURNI POH TV KC "I.NAPOTNIK" IZPOSOJA KNJIG ...	KNJIŽNICA T.VELENJE
7o din dnevno loo din
l.ooo din ali l.loo din ali 1.3oo din
SLEME
OŠ ANTON AŠKERC
PRED OŠ GUSTAV ŠILIH RIBNO RIBNO RIBNO SAVUDRIJA SAVUDRIJA SAVUDRIJA SAVUDRIJA LOGARSKA DOLINA ŠŠK - KARDELJEV TRG 3, T.VELENJE
GLASBENA ŠOLA "F. KORUNA KOŽELJSKEGA"
V ČASU POLETNI ŠOL BODO ORGANIZIRANI KONCERTI UDELEŽENCEV POLETNIH SOL.
0 Z P M VELENJE 1.356 din polna c.
P D VELENJE ŠAHOVSKI KLUB
7oo din
/ /
BAZEN T. VELENJE BAZEN ŠOŠTANJ
RDEČA DVORANA TVE PARTIZAN
0 Z P M VELENJE
PLAVANJE V BAZENU PLAVANJE V BAZENU
POČITNIŠKE DEJANOSTI NA CENTRALNIH OTROŠKEM IGRIŠČU TITOVO VELENJE
IGRE NA TREBELIŽKEM -	0 Z P M VELENJE
ZBOR: AVTOBUSNA POSTAJA TV - RAZPIS BO OBJAVLJEN OBLIKOVANJE GLINE	MAJERJEVA VILA DRUŠTVO ŠALEŠKIH
(TEČAJ)	ŠOŠTANJ	LIKOVNIKOV
RISANJE - TEČAJ	»	"
PRIJAVE: 16.8. 0d 16.-18.ure v MAJERJEVI VILI,
DOPOLDNE PA PO TELEFONU 853 - 312 int. 1588. POČITNIŠKE DEJAVNOSTI PO DRUŠTVIH PRIJATELJEV MLADINE
2o ali 3o din 2o din
5o din - cel tečaj
JULIJ, AVGUST 10.-13.
vaak torek, četrtek JUH J, AVGUST
JUIIJ, AVGUST
JULIJ, AVGUST JUIIJ, AVGUST 2 krat tedensko JULIJ
JULIJ ali AVGUST 2 krat tedensko
6.	7.
7.	7.
9.7. - 2o.7.
25.6. 20.8.
6.7. in 29. 8.
POČITNIŠKE DEJAVNOSTI NA IGRIŠČU V SKALAH
POČITNIŠKE DEJAVNOSTI PO PIONIRSKIH AKTIVIH IN IZLETI NA TREBELIŠKO POČITNIŠKE DEJAVNOSTI NA IGRIŠČU IN TRIM POHOD V ŠEMHilC "VESELI ČETRTKI"
POČITNIŠKE DEJAVNOSTI NA IGRIŠČU PLAVALNI TEČAJ
POČITNIŠKE DEJAVNOSTI NA IGRIŠČU V PESJU
RISANJE NA ASFALT POHOD NA ENCLOV VRH IN RAJANJE PLAVALNI TEČAJ	BAZEN ŠOŠTANJ'
Cena: 2o din za cel tečaj. RAČUNALNIŠKE URE - vsak drugi dan RAČUNALNIŠKE IGRE
D P M ŠKALE
D P M EDVARDA KARDELJA
D P M K0N0V0
D P M &1ARTN0 OB PAKT D P M LOKOVICA
D P M PESJE D P M ŠOŠTANJ
DEJAVNOSTI ZBRALA OZ P M VELENJE INFORMACIJE: telefon 853 - 369
Nadarjeni, šola, družba
Konec meseca maja je Republiški zavod za zaposlovanje območne enote Titove Velenja organiziral posvet o nadarjenih učencih.
Namen srečanja je bil prikaz dela z nadarjenimi od vrtcev, osnovnih in srednjih šol, fakultet in podjetij: ali kot se je slikovito izrazil eden od udeležencev posveta, gospod Marjan Salobir, ugotoviti, če imajo nadarjeni »dovolj zraka« v vrtcih, šolah in podjetjih.
Zelo lepa in pestra razstava učenca Naravoslovne gimnazije CSŠ Roka Polesa v avli Srednje šole Edvarda Kardelja v Slov. Gradcu je bila več kot ugodna stimulacija za uvod v ta posvet.
Pogovor je stekel o populaciji nadarjenih, to je tistih, ki zmorejo in hočejo ustvarjati drugače in več od povprečnih. Skrb za nadarjene postaja vsaj zadnja leta, spet tema poglobljenih analiz strokovnjakov iz različnih področij: od odkrivanja nadarjenih v rani mladosti, spodbujanja ustvarjalnosti na različnih stopnjah razvoja — šolanja, pa do ustreznega zaposlovanja in nagrajevanje tistih, ki bi/norali biti nosilci znanja in napredka, pa so bili doslej preveč zapostavljeni.
Dr. Norbert Jaušovec, predavatelj na Pedagoški fakulteti v Mariboru, je v uvodnem referatu utemeljii potrebo po zgodnjem odkrivanju nadarjenih, potrebo po drugačnem obravnavanju te populacije in predstavil oblike in možnosti dela z njimi doma in po svetu.
Različne sposobnosti ljudi opazimo že zelo zgodaj. Naše prve sogovornice — vgojiteljice, so slikovito prikazale različnost najmlajših in podobo tistih, ki po govoru vedenju, vedenju o stvareh, interesih, sposobnsoti koncentracije, ustvarjalnosti, prekašajo druge. In ker se večina sposobnsoti razvije v predšolski dobi, je še kako pomembno delo z najmlajšimi. Predstavile so nove poglede na delo v VVZ in prikazale aktivnosti, ki omogočijo tem mladim radovednežem razvoj njihove vedoželjnosti. Zaradi in-dividualiziranega pristopa, je delo prilagojeno otrokovim sposobnosti, in interesom. Učijo se ob igri, v različnih kotičkih, ob nenehni spodbudi vzgojiteljic.
Zaradi pestre dejavnosti dela v VVZ in zaradi tega. ker je precej malčkov prikrajšano za vrtec, pridejo v šolo otroci s precejšnjimi razlikami v znanju in različno socialno zrelostjo. Čeprav šola, vsaj delno upošteva te razlike, so najbolj prikrajšani prav nadarjeni učenci. Učitelji so pod pritiskom zahtev, da mora izdelati čimveč učencev, zniževali kriterije in prilagajali pouk povprečju. Zaradi številčnosti oddelkov, skromnih materialnih možnosti in naravnanosti šole, ki ni dovolj upoštevala individualnosti, so bili prikrajšani prav tisti učenci, ki zmorejo največ. Kljub'temu se je tudi tu premaknilo na bolje. V okviru rednega pouka dobijo ti učenci več informacij, zahtevnejše naloge, odgovarjajo na zahtevnejša vprašanja: obiskujejo dodatni pouk, lahko obiskujejo pouk drugega jezika, vključeni so v vrsto interesnih dejavnosti, ustavijo se lahko v šolskih knjižnicah. ki so bogat vir pridobivanja znanja.
Kolikšen je ta delež znanja, spretnosti in navad, ki jih nadarjeni dobijo v šoli, je v veliki meri odvisno od angažiranosti in znanja učitelja, čeprav ne smemo zanemariti tudi objektivnih ovir — številčnosti oddelkov in opremljenost šole.
Svetovalni delavci občine Velenje smo naredili analizo dosedanjega dela z nadarjenimi in na tej osnovi bomo nadaljevali nadaljnje delo. Nova, sodobna šola, naj bi nadarjenim učencem ponudila veliko različnega, pestrega, naučila naj bi jih učiti se in jih usposobila za samoizobraževanje. Ob tem pa naj bi upoštevala njihove interese in ambicije ter jim dala dovolj spodbud za delo. Nadarjeni učenci so pogosto zelo občutljivi, zato potrebujejo veliko pozornosti učitelja in staršev.
In kako je z nadarjenimi v srednjih šolah? Tudi tu bi bilo potrebno narediti analizo in ugotoviti kolikšen delež skrbi je namenjen tem učencem v okviru pouka. Predstavniki teh šol so predstavili akcijo Znanost mladini, kjer so mladi pod vodstvom mentorjev izdelali precej zelo dobrih in uporabnih raziskovalnih nalog. To je bogato dopolnilo k rednemu delu.
Zelo zanimiv je bil prikaz vključevanja nadarjenih v delovni proces v podjetjih RLV, GORENJE, ŽELEZARNE RAVNE. Predstavniki so opozorili, da namenjajo podjetja precej skrbi :
štipendiranju nadarjenih, pripravništvu, sprotnem izobraževanju, vključevanju v raziskovalno delo
Le nekateri nadarjeni zasedajo ustrezna delovna mesta in ti so dokaj uspešni. Vsi pa nimajo dovolj možnosti za ustvarjalno delo, ker ni ustreznih delovnih mest ali pa jih zasedajo manj sposobni z izkušnjami. Nadarjeni v podjetjih so razmeroma slabo plačani, nekateri so celo teh-
nološki višek. Vsi torej nimajo »dovolj zraka«, ker v naši deželi še nismo na tisti stopnji razvoja, da bi se vsi zavedali pomena znanja, novih idej, ki bodo v prihodnosti osnova za naš razvoj. Brez dvoma pa v mnogih podjetjih precej razmišljajo o razvoju in vodilni se krepko zavedajo, da bo bodoči razvoj temeljil na najbolj sposobnih in ustvarjalnih ljudeh, ki bodo za svoje ideje in delo morali biti tudi ustrezno nagrajeni.
To našo deželo lahko reši le znanje in trdo delo in menda v teh demokratičnih časih ne bomo dopuščali, da bi najsposobnejši še nadalje odhajali v tujino, kjer jih sprejemajo z odprtimi rokami. In če smo končno prišli do spoznanja, da je treba z nadarjenim/ učenci bolje in več delati, sposobne, nadarjene strokovnjake pa ustrezno zaposlovati in dobro plačati, ni razloga, da bi čakali na boljše čase, pač pa storimo danes, kar je mogoče.
Ob koncu posveta se je gospod Arzenšek pogovarjal še z dvema nadarjenima učencema in v njihovih odgovorih smo začutili vso problematiko današnjega časa in težo odgovornosti do našega dela in teh učencev.
Naša srednja šola ni najbolj naklonjena nadarjenim učencem, saj razen pouka in le nekaj dejavnosti, nimajo dovolj možnosti izvenšolskega udejstvova-nja. Nekateri si aktivnosti poiščejo sami ali skupaj s starši, ki jih spodbujajo in vanje verujejo. Kaj pa ostali in tisti, ki nimajo ustreznih spodbud doma? Ali lahko pričakujemo, da bomo jutri spoštovali različnost ljudi in nadarjenim omogočili optimalno izobrazbo oz. ustrezno zasedbo delovnih mest? Ali bomo še pravi čas doumeli, da je naložba v znanje največja naložba z največ obresti?
Ta posv et v Slovenj Gradcu je bil prvi korak k temu, da bi odgovorili na ta v prašanja.
Cveta Pušnik
I I I I I I
I
I i
I I I I I I I B
d.o.o. »OBI« Obrtni inženiring Efenkova 61
63320 TITOVO VELENJE
OBNAVLJATE HISO, STANOVANJE, POSLOPJE? MÒRDA DELAVNICO?
GOSPODARSKO
NE VESTE KAKO BI DELO IZVEDLI CIM CENEJE? ŽELITE PONUDBENI PREDRAČUN, IZVAJALCA, NADZOR?
'/.u vas izvajamo vse vrste zaključnih del. od zunanje obnove vaše hiše i/o notranjih prostorov.
ŽELITE HITRO IN POCENI USLUGO? PIŠITE NAM. PO-KLIČITE NAS, OBIŠČITE NAS!!!
DELAMO HITRO. POCENI IN V DOGOVORJENEM!!!
Naš telefon:
1)63/855-181, 853-099 int. 35 od 8-15 ure
1
I I I I I 1 I I I I I I I I I I I
Z idejo in delom do skupinske razstave
V zgornji avli velenjske glasbene šole je bila za teden dni postavljena razstava treh dijakov CSŠ: Roka Poelesa, Denisa Senegačnika in Simona Kajtne. Razstava je po stilu in motivih zelo heterogena, kar pa ne zmanjšuje njenega pomena. Takšni smo ljudje, posebno pa še mladi, in ta različnost je lahko samo pozitivna.
To razstavo in sploh ustvar-jalska nagnjenja v slikarstvu pa doživljam s posebnimi občutki. V našem prostoru je sicer čutiti bolj tehnološko vzpodbujanje in seveda tudi
uspehe, medtem ko likovnim sledimo samo do konca osnovne šole. Tu so sicer doseženi veliki uspehi, kar potrjujejo eksponati z Likovnega sveta otrok v Šoštanju.
Za te uspehe imajo zasluge predvsem nekateri likovni pedagogi. Toda po prestopu praga osnovne šole se vse skupaj skoraj konča. Umetnostna vzgoja v svojem prekratkem programu enega leta pač ne more graditi naprej. Včasih morda ie obdrži vsaj že osvojeno risarsko znanje, ki ga dopolni s teorijo. Zato taki posamezniki, kot so Rok Poles, Denis Senegačnik in Simon Kajtna, še posebno izstopajo iz tega povprečja. Ob ogledu njihove razsta-
V petek zvečer je bila dvorana Kulturnega doma Šoštanj skoraj v celoti zasedena. Prišli so mnogi ljubitelji lepega zborovskega petja, da prisluhnejo celovečernemu koncertu, jubilejnemu — pevskega zbora društva upokojencev Šoštanj, ki je tokrat nastopil pod skupnim naslovom >40 let petja pri društvu upokojencev.<
Precej zaslug za ustanovitev zbora imata prvi predsednik društva upokojencev Šoštanj Jožef Mazej in prvi pevovodja Ivan Naraločnik. V začetku je bil to moški pevski zbor, v katerem je pelo 14 pevcev. Leta 1976 oziroma '77 zbor preraste v mešani pevski zbor, ki ima danes 31 pevcev, v svojih najboljših časih pa je v njem prepevalo nad štirideset pevcev.
Mešani pevski zbor društva upokojencev Šoštanj nastopa na mnogih prireditvah in revijah, kjer se predstavlja zborovsko petje, nastopili pa so tudi že v Can-
karjevem domu v Ljubljani in zagrebški dvorani Vatroslav Lisin-ski.
Še nekaj o uspelem petkovem koncertu. Program je bil razdeljen v dva dela, vseboval pa kar dvajset pesmi. Dvorana je njihovo petje nagradila z večkratnim aplavzom in pevci so se znali oddolžiti — zapeli so jim še tri pesmi. Sicer pa so ob tej priložnosti podelili tudi Gallusove značke Zveze kulturnih organizacij Slovenije in s tem nagradili zvestobo in minulo sodelovanje v tem zboru. Zlato plaketo Društva upokojencev Šoštanj pa je prejel zborovodja Alojz Satler, za več kot deset letno uspešno vodenje zbora.
Še tole: zbor je ob 40. letnici delovanja prejel priznanje Zveze društev upokojencev Slovenije, ki ga je v imenu vseh pevcev sprejel najstarejši član zbora Ivan Dermol.
S. Mazej
Začeti je seveda treba pri stvari, ki se bo zgodila v najbližji prihodnosti in sicer v soboto, 23. junija ob 19. uri. Verjetno ste že vsi uganili, da gre za študentski večer na velenjskem gradu. To bo pravo kulturno doživetje, pa tudi prijetna razvedritev po napornem tednu, polnem izpitnih rokov. Zvezde večera bodo člani slavnega okteta »Marjetica«, ostali pa naj še ostanejo skrivnost. Poleg programa si boste lahko ogledali še razstavo fotografij, kak film in si splaknili grlo. Študentje se bomo s tem večerom skušali predstaviti starejšim in mlajšim generacijam in sploh vsem, ki niso študenti. Seveda ste vsi lepo povabljeni.
Zdaj je končno prišla na vrsto novica, ki smo je vsi zelo veseli in komaj čakamo, da jo izdamo tudi vam. Študentje smo dobili maksimalno priložnost, ki nam jo nudijo dobri velenjski taborniki. Letos bo prvič organizirana študentska izmena tabore-nja v Ribnem pri Bledu. To je še posebej dobrodošlo zato, ker letos študentske izmene univerze v Ljubljani ne bo več. Študentje nameravamo na taborenje od 22. do 27. avgusta. Najbrž se vas je nekaj že ogrelo (kaj šele bo, ko boste zvedeli še več), zato bomo takoj povedali tudi približno ceno, ki je vsekakor konkurenčna. Akontacija, ki jo boste plačali ob prijavi, bo znašala 300 KD, celotna cena pa okoli 600 KD. V ceno je vključen tudi prevoz in vse dejavnosti, ki bodo organizirane v času taborenja. Prijave bomo zbirali v Placu, kjer boste lahko dobili tudi vse podrobnejše informacije. Prijavilo se vas bo lahko največ
30, zato pohitite, še posebej, če nameravate v Ribno z večjo družbo. V Ribnem se bo moč ukvarjati z najrazličnejšimi športi — nogomet, odbojka, košarka, tenis, lokostrelstvo, jahanje, surfanje, kajakaštvo ... To je za nas študente vsekakor zelo pomembno, saj vsi vemo — mens sana in corpore sano. Povedati je treba tudi, da z vstajanjem ne bomo pretiravali, kot je navada na tabore-njih (ne pozabite, da je to konec koncev le študentska izmena), kar je verjetno za marsikoga pomemben podatek. V Ribnem bo za vse dovolj športa, kulture in zabave ter zdravega vračanja nazaj k naravi, prosto po J. J. Rous-seau-ju. Tudi večeri (in noči) bodo pestri. Najprej spoznavni večer, potem piknik, večer brucov ... Po taborniški in študentski tradiciji bomo tudi krstili bruce in sploh vse, ki še niso bili krščeni. Organizirano bo tudi tekmovanje za najboljšega športnika, športnico in športno ekipo ŠSK, degustacija vina in piva in še kaj. Sploh bo to taborenje vir sproščenosti in dobrega počutja. Prva velenjska študentska izmena — to je ta pravo!
Pa še telegrafske novice iz Placa. V soboto bo Plač zaprt. Stop. Vse dogajanje prestavljeno na velenjski grad. Stop. Prejšnji teden je bilo v Placu uspešno SP v metanju pikada. Stop. Dobili smo računalnik. Stop. Zahvaljujemo se Gorenju Point. Stop. Gorenje Point je tudi pokrovitelj današnje rubrike študentski vogal. Stop. V Imenu sove lep pozdrav. Stop.
Šaleški likovniki
Z glinenimi izdelki
V društvenih prostorih članov DŠL — v Mayerjevi vili v Šoštanju - zlagoma ponehuje raznolik in pester utrip izobraževanja in razstavljanja.
Spomladansko sezono bodo sklenili z razstavo glinenih izdelkov, ki so jih polnih šest mesecev oblikovale in izdelovale marljive roke udeležencev ŠOLE OBLIKOVANJA GLINE, ki jo je vodil mentor Igor Bahor.
Razstavo bodo odprli jutri, v petek, 22. junija 1990 ob 19. uri v razstavnih prostorih Mayerjeve vile v Šoštanju.
Vabljeni ste tudi vi!
Tatjana t Indonnii j
Iz muzeja Velenje

Zgodilo se je
• • «
21. junija 1990
LETA 1957
V Celjskem tedniku je bil objavljen zanimiv članek z naslovom »Jutrišnja Šaleška dolina na razgrnjenem papirju in v naravi ...« :
»Predsednik občine v Šoštanju mi je nekaj časa dopovedoval, kako bo čez nekaj let izgledala dolina od Šaleka do Pa-kine soteske na jugozahodu. Bržčas je ugotovil, da je najbolje, če mi pokaže perspektivni načrt. Vtisnil sem si ga v spomin, potem pa sem splezal na bližnji hrib in obnovil v naravi vse tiste z barvami in najrazličnejšimi znaki označene posebnosti jutrišnje Šaleške doline na papirju.
Dolina leži pod mano, brez raznih barv, ki označujejo ležišče lignita, področja lokalne in predelovalne industrije, brez označb bodočega razvoja stanovanjskih predelov. V pomoč mi je bila rdeča nit bodočega razvoja te doline, ki bo v kratkih letih štela okoli 35.000 prebiva/cev. Ta nit pelje od starega rudni-Ya in novega Velenja mimo jaška v Pesju, potem se spremeni v žičnico, ki veže rudarsko podzemlje z ogromnimi napravami termoelektrarne.
Tam kjer je danes direkcija rudnika, pod novimi cestami, med jezerom in Pako je zemlja izčrpana. Vgreznine na Skalah, skoraj čez noč nastala jezera, so zgovoren dokaz. Toda, tudi v tem predelu se v varnostnem pasu nahaja še okoli 10 milijonov ton lignita.
Smer, kamor se raztezajo ležišča premoga, kaže razvoj zunanjih rudniških naprav, na zahod. Novi jašek v Velenju je popolnoma zamenjal vlogo starega pri direkciji. Tisti prevaža samo še rudarje. Zelena polja in z gozdovi obrasli griči proti Družmirju so sedaj področje, kjer rudarji v širokih čelih kopljejo premog. Čez nekaj let, najbrž čez pet, bo onstran Šoštanja zrasel spet novi jašek. Jamska polja se bodo širila proti Topolšici. Toda to je še daleč. Premoga je še za 150 let. Za toliko let ob letni proizvodnji treh milijonov ton.
Kdo bi si mislil, da pod tistimi zelenimi griči severno od Pake čaka na rudarje tudi po sto metrov debela plast premoga? Plasti segajo do Pake. Tam so debele komaj kak meter, potem pa proti severu vedno debelejše. Kdo bi si končno predstavljal, da je pred vojno bil v Velenju majhen rudnik, v katerem je bilo zaposlenih komaj kakšnih 500 ljudi? No in še tistega premoga niso mogli prodati.
Čez nekaj let morda, bodo severno od novega velenja odgrnili hrib, ki kakih trideset metrov globoko skriva milijone ton premoga. Tam bo nastal dnevni odkop. Zemljo bodo nasu-li v jezera in znova pridobili poljdelske površine. Nekje tam, kjer sta sedaj dve mali jezeri ob železniški progi, bodo v kratkem zgradili večje akumulacijsko jezero. Že sedanja industrija nima dovolj vode. Morda se bodo odločili za gradnjo jezov med griči, po katerih sedaj tečejo desni hudourniški pritoki Pake. Ali pa morda celo pride do prestavitve Mislinje skozi 400 metrov dolg predor v korito sedanje Pake? Ena izmed treh stvari bo nujna.
Za proizvodnjo treh milijonov ton letno je treba mnogo rudarjev. Toda rudarji imajo družine in otroke. Vsi ne bodo našli dela v rudniku. Treba je misliti na industrijo, ki bo zaposlila del bodočega prebivalstva. Nekaj jih bo našlo delo v bodoči sušilnici lignita. Ker je lignit že tu, zaka j ga ne bi predelovali v razne derivate? Zakajjie v plin v predvideni veleplinar-ni? Ob bregovih Pake, med Šoštanjem in Velenjem je današnji močvirni svet rezerviran za te industrijske naprave.
Novo Velenje že stoji na prisojni strani položnega griča. Čez nekaj let bo še večje. Ker bo tudi Šoštanj postal rudarsko mesto, bo tu zraslo novo mesto. Tudi zanj je pripravljen prostor, tam kjer ni pod zemljo premoga.
Rudarji, ki stanujejo v novem Velenju, se bodo čez nekaj let vozili v Šoštanj. Z vlakom? To bi bilo prepočasi. Treba bo graditi ceste. Morda bo od Velenja do Šoštanja vozil trolejbus. Elektrike je tu toliko, dajo prodajajo po vsej državi.
Kar s težavo sem utrgal pogled od te doline, ki jo na robovih in po kotih kot stražarji preteklosti obdajajo fevdalna gnezda, gradovi ali pa ruševine. Skoraj nisem mogel verjeti, da sem prej prav razumel in videl. Čez nekaj let? Kako dolgo seje obdržala idilična slika te doline brez večjih sprememb. Zdaj pa že čez nekaj let. Zato sem se s pogledom še toliko bolj zamišljen poslovil od Šaleške doline, kajti če me bo kdaj še volja splezati na ta hrib, po katerem sem se spuščal navzdol, bom imel pred sabo novo sliko. Tak je razvoj. Verjamem, da bi imel občutek, da berem utopistični roman, če bi dobil v roke šaleško kroniko za petdeset do sto let naprej.«
Ko danes beremo ta članek, imamo mi občutek, da beremo utopistični roman, čeprav so se nekatere prerokbe iz tega članka uresničile (žal le najslabše). Narava je zares neusmiljena, saj se je z idilično Šaleško dolino kruto poigrala (morda pa smo kruti in neumni le ljudje, ki z naravo ne znamo ali pa nočemo živeti).
DA MU AS KUAJIČ
ve, ki je zanje gotovo pomembna, sem tudi sama zaslutila, da tudi meni nekaj pomeni, čeprav sem razstav že veliko videla in pripravila med drugim tudi ali predvsem za to generacijo. Obisk nekaterih od teh razstav pa ni tako odmeven, kot bi lahko ali moral biti. Ob tej razstavi treh mladeničev me je vzpodbudilo k optimizmu, da bodo bodoči rodovi kljub drugačni življenjski usmeritvi le potrebovali umetnost in čutili z njo, znali opazovati in ceniti lepote našega umetnostnega izročila.
Predvsem to vidim in čutim ob odhodu z razstave. Kot celota je pripravljena in postavljena skrbno in smiselno. Še posebej velja to za eksponate Roka Polesa, ki kaže, da ne črpa samo svojega talenta, marveč gradi svoja dela na poznavanju že ustvarjenega. Njegova dela temeljijo na ljudski in
rokodelski umetnosti (maske, makrameji, iniciale) in zelo zahtevnih motivih, kot so portreti. Denis Senegačnik z življenjsko vedrino korajžno predstavlja poskuse geometrizacije v sliki in kolorizma v nekakšnem neorea-lizmu. Simon Kajtna se tudi spoprijema s portreti in krajino v tehnično zahtevni oljni tehniki. Balansira pa med tonskimi prehodi in umirjanjem kolorita.
Ocenjevati dela mladih je nehvaležno, ker to večkrat škoduje, kot koristi mladim ljudem, ki gradijo in razvijajo svojo življenjsko pot ter s svojo neizčrpno energijo včasih prestopijo prag, tudi svojih hotenj.
Ob tej razstavi bi želela avtorjem namigniti na staro modrost: učimo se celo življenje; in to velja tudi za umetnost.
Milena Koren-Božiček
Vinska gora
Avdicija za Ptuj '90
Za letošnji festival domače zabavne glasbe, ki bo od 7. do 9. septembra v Ptuju, se je prijavilo več kot 40 ansamblov. Zaradi velikega števila bo 12 od prijavljenih, ki bi se radi festivala udeležili prvič, opravilo avdicijo.
Radio-Tednik Ptuj in Vi-deoton Maribor bosta tako organizirala kar dve pred-tekmovanji, in sicer eno v Loki pri Framu, drugo pa v večnamenski dvorani v Vinski gori.
Prireditev bo v soboto, 23. junija ob 20. uri, ljubiteljem domače zabavne glas-
be pa se bodo predstavili naslednji ansambli: Borisa Razpotnika iz Domžal, Roberta Praprotnika iz Ljubljane, Novi prijatelji iz Kostanjevice na Krki, Toplak Novo mesto, Interval iz Ptuja, Ivana Puglja iz Novega mesta, iz Augsbur-ga pa prihaja ansambel Slovenski zvoki. Obiskovalci v večnamenski dvorani v Vinski gori pa bodo poleg teh ansamblov slišali še dobitnika lanskega zlatega orfe-ja in mnogih drugih nagrad s festivalov v Ptuju in Šte-varjanu ansambel Bratje iz Oplotnice.	tp
Društvo upokojencev Šoštanj
40 let petja
BIS
PET PEDI
WM
Marija, pomagaj !
Kdor verjame v čudeže, bo gotovo rekel, da se je zgodil sredi Šoštanja! Marijo, ki se je vsi starejši prebivalci doline dobro spominjajo in kije morala zaradi napačnega ideološkega prepričanja za petinštirideset let na hladno, so zopet postavili tja, kamor sodi.
Bognedaj bom še rekel, da bo nova oblast takšna, kot stara in pričela rušiti komunistične spomenike. Res da jih je toliko, da ni za povedati pa vseeno naj stojijo. Naj zanamci vidijo, kaj smo delali štiri desetletja. Zdaj je to mimo pa bomo mogoče z Marijino pomočjo le učakali boljše čase. Kdo ve?
Pustimo komunistom spomenike in vernikom Marijo, poglejmo raje, kaj bo morala ta kamnita gospa gledati pod svojimi nogami. Pločevino, dragi moji. Samo pločevino! Poučeni vedo povedati, da šoštanjsko jedro še najbolj spominja na Kairo, ali kakšno drugo eksotično mesto, kjer so jim prometni predpisi španska vas. Dandanes smo v hudi krizi, a ni vrag; brez avtomobilov pač ne gre. Le redki so trenutki, ko šoštanjski Glavni trg počiva in ni pre-natrpan s pločevinastimi bogovi. Najbolj strastni se bodo gotovo jezili, kako da so Marijo postavili ravno na parkirni prostor? A žal. Marija je bila tam prej. kot avtomobili.
Trgovke in trgovci v Šoštanju vedo povedati, da je sreča, ker imajo tako ozka vrata v svoje prodajalne. Drugače bi se kupci z avtomobili gotovo drenjali tudi med obloženimi policami!
Ali so torej vozniki krivi za tesnobo? Ne! Zakaj se ne bi vozili tam, kjer je vozna pot. Malo zavremo, malo potro-bimo in smo skozi.
Pa vendar to ni ničemur podobno. Edina rešitev je, da se oba šoštanjska osrednja trga zapreta za motoriziran promet. Le zakaj bi morali imeti na vsaki zaplati ranvini-ce parkirni prostor?! In kje bomo parkirali? Na drevesih? Ne, ne. Treba si je ogledati urbanistični načrt prenove mestnega jedra Šoštanja in napraviti parkirišče na prostoru, kjer zdaj ždijo neuporabne »fabriške« zgradbe. To bi najbrž narekovalo še razširitev mostu pri TEŠ in ceste mimo bazena. Glavni vhod na bazen bi uredili od zdravstvenega doma; skratka Šoštanj rabi celostno prometno ureditev, kajti sedanja je polna zamaškov in pasti. Strokovnjaki bodo imeli kaj delati, vozniki pa bodo nekaj časa negodovali, a čez dva meseca bodo vsi pozabili, kod vse so se lahko nekdaj vozili._ Presenečeni bodo. ko bodo spoznali kako lep je lahko Šoštanj, saj ga bodo morali prehodit peš.
Peter Rezman
Študentski kulturni večer
KS Edvarda Kardelja	^
Morda boste kupili še en televizor
Ko bo ženskam nogometa dovolj...
Ves moški svet, dobesedno, ker ne samo jugoslovanski, ta čas neprestano gleda televizijo. In če kaj vem, bo to trajalo še tja do 8. julija, ko se v Italiji konča dogodek, za katerega je tolikšno zanimanje: svetovno prvenstvo v nogometu, kajpak.
Tisti z malo debelejšimi denarnicami, so šli na ogled bližje dogajanju, kar na prizo-riče k našim sosedom; tisti bolj racionalni, pa so morda razmišljali, da je denar namenjen za tja bolje naložiti v nakup novega TV sprejemnika, ki bo gledanje športnih dogodkov in vsega drugega, omogočil tudi kasneje.
Kaj pa lahko pravzaprav kupiš v velenjskih prodajalnah in koliko ti pri tem znajo pomagati in svetovati prodajalci? Koliko se jim je prodaja televizorjev povečala zaradi nogometnega cirkusa? Vse to nas je zanimalo, ko smo vzeli pot pod noge in se ,delali', da kupujemo televizor.
... NE ZARADI NOGOMETA — AMPAK ZARADI KREDITA
O, ja, v Nami gredo televizorji dobro v promet, pa ne zaradi nogometa. Bolj zaradi ugodnih nakupnih pogojev. Najprej je tu popust — 10 odstotkov za Gorenjeve televizorje, če jih plačate z gotovino. če pri njih TV sprejemnik kupite v petek zvečer, v podaljšanem obratovalnem času, kot se temu zdaj reče, pa vam v Nami tako kot za
nakupom, iz kakšne razdalje bomo televizor gledali. To je pomembno, ko se odločamo za velikost ekrana. »To se navadno izračuna tako, da se diagonala ekrana pomnoži s številom šest,« nam je razložil. Torej, če si želimo televizor z ekranom 70 cm moramo vedeti, da je za gledanje najbolj primerna oddaljenost 4,20 metrov.
Še vedno smo sitnarili. Zaradi drugih stvari, ki jih danes že premorejo svetovno znani televizorji. »Potem bi vam vsekakor svetoval Sanyo.
že ima. To je Sanyev televi-. zor z ekranom 55 cm, stane pa 12.300,00 dinarjev.
»V Gorenjeve televizorje se da teletekst vgraditi, to ni nobena težava. Greste smo do Gorenjevega Servisa in vam ga vgradijo,« nam je povedala Aljana Sešel.
... NAVAL PRIČAKUJEJO TA TEDEN, KO BO ŽENSKAM DOVOLJ
Vsekakor je dobro, če se po televizorju ozrete tudi v kakšni brezcarinski prodajal-
Kateri bo pravi?
druge stvari, ki so vrednejše od tisočaka, nudijo še dodaten 10-odstotni popust. To je ena stvar, druga pa kreditni pogoji. Televizor lahko kupite na šestmesečni kredit. Prvi obrok plačate takoj v višini 20-odstotkov, potem pa vam ostane še pet obrokov z 9,7 odstotno obrestno mero.
Kaj lahko kupite? Maraton 406 z ekranom 70 cm za 10.996,40 dinarjev, tip 712 za 10.862,00 dinarjev, BTV 552 (ekran 55) za 8796,50 dinarjev. To so Gorenjevi televizorji. Prodajajo pa tudi televizorje firme Sanyo — ekran 55 vas pride 13.009,40 dinarjev, ekran 51 pa 9428,00 dinarjev. Televizor firme I1T Nokia ekran 55 cm stane 11.321,00 in 9743,00 dinarjev. Televizor Iskra ekran 56 cm stane 7.996,00 oziroma 9.081,00 dinarjev. Prodajajo pa tudi manjše televizorje z ekranom 37 cm, Gorenjev po ceni 6438,00 dinarjev, ITT-jev 7955,00 dinarjev in Sanyev 6131,00 dinarjev.
...KAKŠEN	TV
SPREJEMNIK	MI
SVETUJEJO	V NAMI?
Recimo, da imam denarja kot ,solate' (ha, ha, ha, ha), in da si želim predvsem dober televizor, pa naj stane kolikor stane, pa se na te zadeve ne spoznam, kaj bi mi svetovali v Nami?
»To je odvisno od tega kakšne so vaše želje, vaša pričakovanja in kam ga boste postavili. Če imate recimo kabelski TV sistem, bi vam svetoval kakšen Gorenjev televizor. Pa tudi sicer, že zaradi bližine servisa, tudi zaradi kakovosti in nenazadnje cene,« nam je razložil prodajalec Stane Širše.
Nujno pa je, da vemo pred
Za trinajst tisočakov dobite res kakovosten televizor s te-letekstom, dekoderjem, kabel-tunerjem, s tremi AV vtičnicami, analognim prikazom funkcij in tako naprej...«, nam je razlagal Stane Širše, ki nas je obenem prepričal, da se ne ustraši tudi najbolj nemogočih kupcev, ki se na stvar, ki jo kupujejo ne spoznajo najbolj (kaj pa je to AV vtičnica in zakaj je pomembna?). Pa kupca Sanvevega televizorja bi poučil tudi, da je za servis slabše poskrbljeno kot za Gorenjskega. Centralni servis je v Zagrebu, so pa pooblaščeni servisi tudi v Ljubljani in Mariboru.
...TUDI V ERI STANDARD GOTOVINSKI POPUSTI
Ker pa smo bili ,firbčni' in želeli vedeti kaj prodajajo pri konkurenci, smo stopili še v Erin Standard. Aljana Sešel nam je ponudla vse sprejemnike, ki so jih imeli v petek dopoldne, pa tudi poučila koliko kateri stane.
Gorenjev televizor tip 454 z ekranom 63 cm stane 9598,90 dinarjev. Če ga kupite z gotovino pa je cenejši — 8924,00 dinarjev. Tip 632 stane na kredit 9557,30 dinarjev, za gotovino pa 8884,70 dinarjev, tip 561 (ekran 56) stane 8625,40. če ga plačate s ,suhim denarjem' potem je par tudi ta cenejši 7980,00 dinarjev.
Iskra gotovinskega popusta nima, za njihov TV sprejemnik tip 9059 in ekran 59 cm je treba odšteti 9997,30 dinarjev.
ITT Nokia tip 5530 (ekran 55) stane 12.453,60 dinarjev. Vse to so televizorji brez tele-teksta, lahko pa se v Eri Standard odločite tudi za nakup televizorja, ki teletekst
ni. Morda stopite do Duty free shopa Emone v hotelu Paka, kot smo mi.
Cene? ITT Nokia — ekran 51 stane 990 DEM (za dinarje pomnožite s sedem), GOLDSTAR isti ekran 999 DEM, ICES 955 DEM, z manjšim ekranom - 36 c i pa 776 DEM, Orionov televizor — 42 cm ekran, stane 910 DEM. Nobeden od teh televizorjev nima vgrajenega te-leteksta, če je komu to pomembno.
Vera Oštir, vodja te prodajalne, bi se najbrž odločila, kot je rekla za Nokio aii ITT, »Pa tudi Goldstar ne more biti slab«. Sicer pa v teh dneh pričakujejo pošiljko televizorjev Orion z 51 in 55 cm ekranom, ki so zelo lepi in jih tudi takoj prodajo.
Je zaradi Italije kaj večja prodaja? Nogomet? »Zaenkrat še ne,« pravi Vera Oštir, »pravi naval pa pričakujemo ta teden. Po izkušnjah vemo, da ženske en teden še prenesejo, da je na ekranu samo nogomet in nogomet, potem pa je dovolj. In potem se tudi prodaja navadno poveča, ko pridejo še po drug, največkrat
Veselo in prijetno
manjši televizor,« je rekla. Da je mir v hiši.
... KAJ PA PRODAJNI CENTER GORENJE?
Če smo odločeni, da želimo samo in edino Gorenjev televizor in se po drugih niti oziramo ne, potem smo v prednosti. V tem primeru je Velenjčanu pri roki Gorenjev Prodajni center.
BTV 632 (63 cm) stane z že odštetim 15 odstotnim popustom 10.199,70 dinarjev, BTV 55 cm top line stane 9079,60 dinarjev, BTV ekran 37 cm vas z gotovino z odštetim popustom velja 5817,70 dinarjev, če ga kupite brez gotovine pa vas stane 6205,60 dinarjev. BTV 561 (56) stane 9164,60 dinarjev, BTV 71 top line pa 11.2 l ì ,80 dinarjev. V te cene so že všteti popusti, gotovinski, drugače pa je cenam treba prišteti še 15 odstotkov.
»Televizorje prodajamo seveda tudi na kredit, po formuli 1 plus 5, kar pomeni, da kupec ob nakupu plača prvi obrok v višini 30 odstotkov vrednosti, preostanek pa v petih obrokih z 10-odstotno obrestno mero. Kupcu bi svetovala, da se odloči za top line, ker je slika enako ostra v kotu kot v sredini ekrana, pri televizorjih fine line pa se razprši. Poleg tega pa imajo TV sprejemniki top line japonske ekrane — Nokio,« je svetovala Suzana Špegel iz Gorenjevega Prodajnega servisa.
... KAJ BI KUPILI PO TEM KAR VEMO?
Odločitev je seveda vaša, odvisna pa gotovo od marsičesa, tudi cene, pa bližine srevisa, pa še časa. Zanašati se samo na tisto, kar vam povedo trgovci, se marsikje ne da. Zato pa se da morda obrniti na koga, ki se na televizorje spozna ali na koga, ki ima s kakšnim dobre izkušnje.
Veliko lažje pa je recimo povprečnemu Nemcu. To smo zvedeli iz revije TRENDI, ki jo izdajajo v Gorenjevi Elektroniki, kjer se s televizorji tudi največ ukvarjajo. V letošnji 7. številki je izšel zanimiv članek, ki ga je napisal Zvone Es, piše pa o testu barvnih televizorjev v ZRN. Ustanova Stifung Warebtest, ki jo je ustanovil državni parlament z namenom, da bi prebivalce ZRN zaščitil pred slabimi izdelki in uslugami, je doslej preverila že okoli 30 tisoč različnih vrst blaga. Izsledke objavlja v reviji Test, ki ima 800 tisoč izvodov mesečne naklade, ki pa še vedno narašča, zaradi strokovnosti in brezkompromisnosti pa si je pridobila bralce tudi izven svojih meja. Raziskave so pokazale, da se vedno več ljudi odloča za nakup blaga na podlagi prej preverjenih in v javnosti napisanih rezultatov.
Lani je ta revija objavila rezultate testiranja petnajstih barvnih televizorjev. Da bi lahko naredili podrobnejšo primerjavo, piše avtor članka, naših televizorjev s testirani-mi, bi seveda morali kupiti nekaj testirenih aparatov in jih skupaj z naključno izbranimi našimi televizorji testirali na podoben način. Kerpa tega ni, naj povemo, kako katera funkcija vpliva na končno oceno: kakovost sprejema pomeni 15 odstotkov, kakovost slike 35 odstotkov, kakovost zvoka 25 odsotkov, enostavnost upravljanja 15 odstotkov, daljinski upravljalnik in poraba energije pa 5 odstotkov.
Toliko o televizorjih. Pa da bi bil 8. julij že enkrat tu!
MILENA KRST1Č-PLANINC
Društvo prijateljev mladine krajevne skupnosti Edvarda Kardelja je poskrbelo v sodelovanju z občinsko zvezo prijateljev mladine Velenje in lokali ter trgovinami iz te krajevne skupnosti za zares pestro in zanimivo praznovanje. Poveselili so se zlasti otroci, pa tudi njihovi starši. Pa ne le iz te krajevne skupnosti, ampak tudi od drugod. In to kljub slabemu vremenu, ki organizatorjem prireditve ni bilo naklonjeno.
No, ja, toliko pa že, da so jo v malce skrčeni (predvsem časovno) vseeno uspešno izpeljali.
Že dopoldne so pionirji velenjskih osnovnih šol in vzgojno varstvenih ustanov poslikavali sive betonske površine, popoldne pa je bil pravcati žur, »žurček« so ga poimenovali. Vrstila so se športna tekmovanja (»gumit-
l čemi i elcnjskih usmomh šol so poslikali sive betonske površine
posode in prepevali. Občudovali so konja, tudi popeljali so se lahko s konjsko vprego.
Prireditev v počastitev krajevnega praznika je zares do-
vist«, pikado, namizni tenis, kros pomladi . ..). Najmlajši so se predstavili v vožnji z avtomobilčki na daljinsko upravljanje, izdelovali so ve-ternice, poslikavali glinene
bro uspela. Organizatorji in vsi, ki so jim finančno pomagali, si zaslužijo vse priznanje, še zlasti v imenu otrok.
(mz)
Nov odsek ceste na Paški Kozjak
Po samem posnetku bi lahko sodili, da je iz alpinističnega sveta in da je posnet nekje v planinah.
Pa ni tako. Na sliki je eden izmed zaposlenih v Rudniškem peskolomu v Paki pri T. Velenju med nameščanjem jeklenih varovalnih vrvi na precej krušljivo steno, ki se dviga nad odsekom nove ceste, ki pelje iz Pake na Paški Kozjak, oziroma do planinskega doma. Zaradi razširitve proizvodnih zmogljivosti pesko-loma je bilo namreč potrebno prestaviti del cestišča z vzhodne na zahodno stran objekta. Cesta se na tem mestu dobesedno za-grize v prepadne stene, in delavci, ki so delali na tem preboju so ure in ure viseli na najlonskih vr-
veh in vrtali v izredno žilavo skalo.	M. Hrusti
Velenjski avtomobilski sejem
Sedaj tudi čolni
Za spremembo lepa in sončna nedelja je na velenjski avtomobilski sejem pred Rdečo dvorano privabila veliko prodajalcev železnih konjičkov in tudi kupcev. Verjetno jih je večina najprej obiskala sejem, nato pa še mikavno gasilsko tombolo. Da se poletje bliža z hitrimi koraki, kaže dejstvo, da je bilo moč na sejmu kupiti tudi čoln. Sejem v Titovem Velenju torej le postaja vse bolj raznolik in zanimiv.
Poglejmo še nekaj cen: Golf (bencin), 1985, 10.000
DkM, Golf (diesel), 1985, 13.000 DEM, Golf (bencin), 1982, 7.000 DEM, Citroen -AX, 1988, 16.000 dinarjev, Citroen - visa, 1982. 5.000 DEM, Lada — niva, 1987, 10.000 DEM. Lada 1600, 1980, 3.000 DEM, Fiat 126 P, 1988, 30.000 dinarjev, BMW 316, 1978, 11.000 DEM, Volkswagen — passat, klima, 1988, 36.000 DEM, Renault 202, 1982, 9.000 DEM, čoln »kričač« 2 z motorjem Yamaha, star pet let, 8.000 DEM, itd.
b. m.
Nujni ukrepi v juniju
Doslej smo varovali sadno drevje pred raznimi boleznimi in škodljivci, s tem opravilom moramo tudi nadaljevati, s kemičnimi sredstvi. Sedaj v tem mesecu je čas, ko drevo samo odvrže odvečne plodove in ustavi najnujnejšo rast ter začne formirati nove brste za prihodnje leto. Posledica tega je da moramo izvesti, predvsem pri jablanah in hruškah določene ukrepe. Od dru-goletnih sadik najprej prikrajšamo vrhove za približno eno tretjino in porežemo odvečne po-ganke na vrhovih. S tem opravilom smo povzročili, da se drevo v rasti umiri in pospešeno dovaja hrano v spodnje dele krošnje, tako dobimo debelejše in lepše plodove ter večji rastni potenci-jal novih poganjkov spodaj.
Naslednja faza opravila je, da vse močnejše poganjke in veje povežemo v vodoravno lego, da se začnejo pravilno formirati cvetni brsti za naslednje leto. Če ne bi povezali prej omenjenih poganjkov se nam bi namesto cvetnih brstov začeli listni brsti, s tem bi spet dobili veliko število vodenih poganjkov in si tako zmanjšali rodnost drevesa za naslednje leto.
POSEBNO OPOZORILO
Zaradi zelo neugodnega letošnjega vremena, vsak dan padavine, je nujno polagati pozornost
na najbolj nevarno glivično bolezen škrlup, zato priporočam še nadaljnjo uporabo sistemikov (rubigan, baycor, topas-c . . .), kombinirane s kontaktnimi fungicidi (dithane, antracol . . .) v razmaku od 10 do 14 dni.
V tem času je tudi pričakovati močnejši izlet metuljčka jabolčnega zavijača. Proti njemu se lahko uspešno borimo: RIMILI N-om, ZOLONE-om, BASU-DIN-om ter LEBAYCIDE-om.
Matjaž Jenšterle, B. M.
Škrlup na jablanovem listu, (desno) na plodovih zlatega delišesa
Klementina —
Naš čas
Ste navajeni, da navsezgodaj prelistate časopis in se se-zMrnte s svežimi novicami ob dišeči kavici? Da. To je možno ludi doma. Ampak, še bolje je stopiti v novo trafiko Klementina — Naš čas na Kardeljevem trgu v Titovem Velenju 1. Precejšnja izbira časopisov, revij, galanterije, tobačnih izdelkov, igrač, spominkov, daril, razglednic pa še marsikaj drugega vsak dan že od 6. ure naprej.
V Klementini boste seveda lahko kupili naš in vaš tednik Naš čas. Če jo boste obiskali prvič, jo boste gotovo še drugič, tretjič...
Avtoservis-avtoličarstvo autoshop Jakopec
Bogata ponudba, prodajalna, novosti...
Vse kaže, da avtomehanikom in serviserjem železnih konjičkov dela ne bo zmanjkalo, ludi zaradi tega ne, ker avto ni večen in bolj kot je star, več popravil potrebuje. Dejstvo je, da delo avtomehanika ni tako enostavno, preprosto in nestrokovno, da bi se ga lahko lotil vsakdo. V Titovem Velenju imamo kar nekaj dobrih zasebnih in družbenih avtomehaničnih delavnic in servisov, ki so strokovno opremljeni za popravilo vseh znamk avtomobilov.
Danes vam bomo predstavili Avtoservis-avtoličarstvo in avto-shop Jožeta in Berte Jakopec s Kosovelove 16 v Selu pri Titovem Velenju. Sredi aprila letos je poteklo deset let odkar sta se odločila za to vrsto dejavnosti. V delavnici, ki je tehnično zelo dobro opremljena, so zaposleni štirje kvalificirani avtomehaniki ; obenem z drugimi deli opravljajo tudi avtoličarska dela; sicer pa lahko mirno zapišemo, da je servis Jakopec družinski, saj pri delu pridno pomagajo hčerki Berta in Jasna ter zet Zvone. V renault-fiat servisu nudijo strankam vsa tekoča in generalna popravila, po želji pripravijo avto za tehnični pregled in kupljene dele tudi vgradijo. V posebni ponudbi velja omeniti, da ima Jakopec na zalogi disk ploščice, zavorne obloge in sklopke za več kot sto različnih vozil. Prej nešteto lahko tudi naredijo, če ni na
zalogi, v enem dnevu in to za vsa vozila vključno s kmetijsko mehanizacijo, motorna kolesa in gradbene stroje, da drugih delov, ki jih imajo na zalogi in jih vgrajujejo, ne naštevamo. Najbolje je, da se sami prepričate o bogati ponudbi in strokovnem delu, če boste seveda v težavah.
»Želje in potrebe naših strank so narekovale, da smo 7. junija odprli še prodajalno z rezervnimi avtomobilskimi deli, imenovano Avtoshop. Tovrstno trgovino smo pri nas že dolgo pogrešali, saj so ljudje doslej morali iskati rezervne dele po drugih krajih, odslej pa jih bodo lahko kupili v naši trgovini. Čeprav je prodajalna majhna, je ponudba velika. Med drugim imamo na zalogi različne zračne, naftne in oljnečistilce, izpuhe za fiat, rena-ult, golf, citroen itd., vse vrste motornih olj, domačih in uvoženih in še in še. Ne manjka tudi najrazličnejše avtokozmetike. Prodajalna je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure,« je novo prodajalno predstavil Jože Jakopec.
Najnovejše je to, da so v tem servisu uredili EXPRES SERVIS za menjavo disk ploščic in olja v motorju in to vsak dan od 15. do 17. ure, razen sobote. Novost je med vozniki naletela na velik odziv, zlasti zato, ker poteka v popoldanskem času.
B. Mugerle
Nova prodajalna Avtoshop — zunaj in znotraj
Verjetno ste danes nekateri že izredno veseli počitnic tiste, ki pa čaka še matura pa bodo na svoj račun prišli kasneje. No nekaj podobnega se godi tudi glasbenim zvezdam. Večina jih je svoje delo že opravila pred poletjem, tako, da lahko sedaj pričakujemo naval zares dobre »muzike«. Pa si tudi danes poglejmo nekaj novosti:
. . . YO... ravno, takrat, ko sem se mudil v Londonu je bil na površju veliki hit izvajalca GURO JOSH-a sedaj pa prihaja na lestvice že sveži izdelek z imenom Whose Law .. . YO ... vsi, ki imate radi JAZZ1A boste radi prisluhnili novi plošči skupine SOUL II SOUL — Our Time Has Now Come . . . YO . . . seveda na tem področju noče preveč zaostajati tudi duo SNAP z brand new singlom Ooops up . . . YO . . . verjetno se vas velika večina še spomni simpatične KIM WILDE, ki se po dolgem premoru vrača z novo LP ploščo in singlom TIME . . . YO. Toliko za danes o novostih, kaj več pa lahko spremljate v živo vsak ponedeljek na Radio Velenje v oddaji Lestvica R. Velenje. Vsekakor pa ne pozabite obiskati naš DEE JAY SERVICE vsak dan od 17.—19. ure v prostorih sponzorja naše lestvice Vi-deoteke Tomy (nasproti doma učencev), kjer si boste lahko izsposodi-li tudi plošče.
LEP POZDRAV!!!	BOBY BRATUŠA
RH	Si
	
	
KAM S TOLIKIMI »TITI«?
Po vzoru gospoda Peterleta, ki je z javno gesto tudi uradno napovedal »padec« Tita, ko je na zadnji seji vlade snel njegovo sliko s stene »posvečene« dvorane, sem tudi sam ponovil »ukrtp«, ki je očitno potreben po zaslugi demosovih vetrov. Pa meje čistilka takoj pobarala, češ, kdo je ukradel sliko saj je že okvir precej vreden in slika je vendar v popisu drobnega inventarja. Madonca, pa še res je.! Pa sem sliko spet obesil nazaj. Zdaj čakam na navodila inventurnih komisij. Mogoče pa bo kmalu padel nov predlog, da na steno vokvirimo kakšno bleščečo osebnost. . . npr. kakšnega ministra, ki se je bliskovito povzpel in zaslovel s podiranjem mita Tito.
RAZPRODAJA POSLOVNIH PROSTOROV PREURANJENA?
Kadrovska racionalizacija v vrstah DPO, ki ni prizanesla niti velenjskim funkcionarjem in administraciji, je imela za posledice tudi izpraznjene prostore. Nekateri so jih oddali, opremo odprodali in tako izkoristili mrtvi kapital. Pa se je že spet našel nekdo, za začetek »Zeleni Velenja«, ki bi imel nekaj m2 pisarn in malo opreme. Saj drugače se ne bo dalo resno politizirati. Dodali bi le svojo »barvo«, prostori pa so baje tako ali tako last naše družbe ali pa neznanega izvora. Je bila potemtakem razprodaja teh prostorov na Prešernovi preura-njena?
PRIJETNE POČITNICE »GOSPODJE« UČITELJI IN »GOSPE« UČITELJICE
Šolski tempo gre tudi letos h kraju. Z nekoliko manj vročice, ki je sicer v teh dneh običajna. Vsakodnevne plohe in hladno vreme so omilile divji ritem zaključka šole. Jutri se zapro šolska vrata in tovariši učitelji ter tovarišiee učiteljice si bodo oddahnili od delovnih naporov. Tudi ubogi učenci, kajpada. Ob valetah, ki so se iztekle pred dnevi, so tekle tudi solze. Na svidenje tovarištvo, prijateljstvo, problemi, srečno v drugi šoli, na življenjski poti, v višjem razredu. Učitelji se vrnejo v učilne zidane jeseni — menda kot gospodje, kot gospe in gospodične. Do takrat pa le prijetne počitnice tovarišiee in tovariši!
Nanga Parbat 1990
V bistvu je med normalnim življenjem in izzivanjem le korak, kajti pred sabo že čutim prvo ledeniško razpoko brez dna, iz katere veje prijeten
hlad, ki pa ti kljub nežnosti prižene v telo in kosti občutek konca, občutek večnosti.
Dih negotovosti, nevarnosti in brezmejne svobode hkrati.
Vem pa, da bo vse, kar bom počel od tod naprej moje in od prijatelja, ki me spremlja. In greva.
* * *
Nad 8000 metri je kot na konici, za ljudi le malo ali skoraj nič prostora.
Tak je tudi Nanga Parbat, ki je pojem za vse alpiniste, pa tudi za mnogo drugih ljudi. Poleg Everesta je najbrž najpopularnejši osemtisočak. Mnogo imen so mu dali. V Sanskrtu je Nanga Parvata kralj gore, po kašmirsko je Gola Gora, kar pa seveda le zveni lepo. Tisti, ki so se z njim udarili iz oči v oči, mu pravijo tudi gora groze, ali
gora usode. Pa tudi v oblake kipeči orjak, ki žre ljudi, v zameno pa ne da ničesar. Brezsrčno kraljestvo, ki vabi ljudi v svoj začarani objem, da jih nikdar več ne izpusti.
Tak je postal zato, ker je s severa in z juga obdan z mogočnima, več kot štiritisoč-metrov visokima stenama.
Zaradi razmeroma lahke dostopnosti so poizkušali to tako impozantno goro osvojiti že v začetku tega stoletja. Najbolj vztrajni so bili Nemci, ki so v snegu in ledu pustili množico alpinistov. (1895, 1932, 1934, 1937, 1938, 1939, 1950). Nanga Parbat je tako postal ena najokrutnejših himalajskih gora.
Šele leta 1953 je uspelo izvrstnemu avstrijskemu alpinistu Hermanu Buhlu, da se je v dramatičnem solo vzpo-
nu povzpel na vrh. To je bilo dejanje poguma in vztrajnosti in hkrati začetek njegovega konca, saj so ga te gore tako očarale, da se je ponovno vračal in leta 1957 zapustil ta svet na previharjenem grebenu Čogalise v Karakarumu, kjer je še malo prej stal v večerni zarji binkoštne nedelje
I
na vrhu svojega drugega osemtisočaka.
Tako se tudi slovenski alpinisti zadnja leta pospešeno oziramo na ta mogočni osemtisočak na samem robu Himalaje.
Zase moram priznati, da me je Nanga Parbat zamikal predvsem zato, ker se lani zaradi pomanjkanja denarja nisem mogel priključiti zagrebški odpravi na Everest. In sedaj je tu v meni in le težko bi ga izpustil. Sicer pa je potrebno tudi ogromno energije, vztrajnosti in volje, da odpreš na stotine vrat, med katerimi so na srečo tudi taka, ki v svoji notranjosti skrivajo ljudi, naklonjene alpinizmu.
Mislim, da bo kljub garanju samo bivanje na gori lažji del te akcije v gorah.
Ob takih mučnih in dolgotrajnih pripravah za tako od-
pravo je seveda prisotnih tudi vse polno različnih komentarjev, in to predvsem od ljudi, ki za akcijo niso nič prispevali, kvečjemu onemogočali in taki tudi menijo, da je vzpon na osemtisočak planinski izlet. Čeprav je ob takih komentarjih človek najrajši tiho, pa le menim, da ko bodo na primer na planiški velikanki skakali vsakdanji turisti, bo verjetno tudi vzpon na osemtisočak izlet.
Večkrat sem že napisal, da so na alpinističnih odpravah najlepše srečne vrnitve, in to še posebno tiste preko vrha. Zato že komaj čakam, da se bomo v četrtek zvečer odlepili od zagrebškega letališča in preko Frankfurta poleteli v Islamabad ter nato naprej s tovornjaki in peš pod naš 8125 metrov visoki Nanga Parbat!
Dalje (upam) kmalu.
1	1 FEAR OF A BLACK PLANIT MsStEnwyjWhmj
1	2 REBEl MUSIC fcMMC (Omot)
3	3 SEXMCKEISDjjiulMofnadlKM!
4	- DRE AM LAND Mod te» jdt Co«,,»]
1	- PftWNS IN THE GAME Prefeiw GnH P* lott Awm:
DncpIwfStyywalbr)
i	b IE7 THE M EAJ BtNGO SesH Intemofiowi (0« Beo!}
7	4 AUTOMANIK »G»yG>!W<WdiW»«.p»j
I	- THE FUTURI IS OURS «»«SScmiOrM
I	S TECHNO 2THENEXTGENERATION WII0] 1«	5 FUNKT NATION latititi ((tfcSfeocdwoyj
II	- JOHNNY GIÙ Jota, M (Motowj
12	13 HOUSE PARTY %iwi{Motewn Import)
13	1 DHP HIAT 6 - THE SIXTH SENSI few, {letto)
14	1 DONE BT THE FORCES iaojl« «rotta H	18 AUTTIE BITOFTHI5. .. DktekWrrj I»	U THE CACTUS ALBUM M«ck|MM
17	ti BACK ON THE BLOCK Qwncy Jones (Qwtfl)
I»	IO WAREHOUSERAVES VOLUME 3 WsfIturouT)
!»	IS AU HAU THE QUEEN Owe» trio» !G<* Si»)
»	- MICHEL'» MicMjMU
Smučarski skoki
Trije zmagovalci »Mosteca«
V	soboto in nedel jo so smučarski skakalci uradno odprli poletno sezono skakalnih prireditev. Prva in mednarodna je bila na skakalnicah v Mostecu, na kateri je nastopilo preko 300 skakalcev iz Avstrije, Italije, Španije, Češkoslovaške in Jugoslavije, med njimi tudi 31 skakalcev velenjskega kluba, ki so nastopili v vseh kategorijah in dosegli nepričakovano dobre rezultate.
Na 18-metrski skakalnici je nastopilo 66 pionirjev do II let. Zmagal pa je Luka Ograjenšek, Bojan Miklavžina je bil četrti, Mitja Vrabič pa petnajsti. Na 25-metrski skakalnici so tekmovali pionirji do 13 let. Med 81 tekmovalci je bil Matej Kadliček odličen tretji. Starejši pionirji so se pomerili na 40-metrski skakalnici, Rolando Kaligaro pa je premagal vseh 92 tekmecev. Na 70-metrski skakalnici s keramično smučino je bil najboljši Boštjan Rednja, Kaligaro je bil šesti, Lukič enajsti in Kolenc petnajsti. Pri starejših mladincih sta bila Oblak in Čepelnik 8. in 11., pri članih Pogorelčnik 10.. Pušnik in IVlihelič pa sta si razdelila 16. mesto.
V	nedeljo, 24. junija, se bodo velenjski skakalci udeležili dveh mednarodnih tekem v Kranju in avstrijskem Eisenerzu.
mB ffSB modelarjev
csdinmn
DRUŠTVO r 1 * m
Košarka
Elektra: Bistrica 86:97
ELEKTRA: Sevšek 8, Mrzel 21, Bogataj 2, Pečovnik 5, Mali-čevič 2, Dumbuya 12, Mlinšek 9, Kitak 7, Brešar 3, Plešej 8 in To-mic 9.
V polfinalu pokalnega tekmovanja na področju Slovenije je Elektra nepričakovano vendar zasluženo doma izgubila z ekipo Bistrice. Pri domačinih nihče od igralcev ni igral po svojih zmožnostih, kljub temu pa bi tekmo lahko dobili, če bi visoki igralci vsaj poskušali igrati obrambo. Košarkarji Elektre imajo sedaj odmor do začetka avgusta, ko bodo pričeli s pripravami na tekmovanje v 1. SKL. V novi sezoni bo ekipa močnejša, saj je k Elek-tri pristopil bivši igralec Celja, Olimpije in državne reprezentance Aleš Pipan.
»modelar
Štirje na svetovno prvenstvo
Na zagrebškem jezeru Jarun je bilo v soboto drugo letošnje tekmovanje modelarjev skupin FSR — V, na katerem so Velenjčani znova dosegli dobre rezultate v vseh skupinah.
FSR - V 3,5 ccm: I. Vodončnik (48 krogov), 6. Šentjurc (25), 8. Uroš Škoflek (23); FSR - V - 6,5 ccm: 2. Krepi (38), 4. Melanšek (35), 7. Avgust Škoflek (18); FSR - V — 15 ccm: 2. Kalus (43).
V soboto, 30. junija, bo to zanimivo tekmovanje modelov motornih čolnov na daljinsko vodenje na velenjskem jezeru. Poleg domačinov in tekmovalcev iz Ljubljane, Zagreba, Beograda, Zrenjanina in Subotice bodo sodelovali še modelarji iz Avstrije, Nemčije, Madžarske in Češke, skupno 55. Razlogi za takšno udeležbo so v dobri organizaciji tekmovanj, odličnih pogojih na jezeru in seveda bližnje svetovno prvenstvo v Avstriji. V jugoslovanski reprezentanci bodo tudi štirje velenjski tekmovalci. Sedaj seveda največ časa namenjajo zagotavljanju potrebnih sredstev za pot v Avstrijo in organizaciji domačega tekmovanja. Prav slednje bo gotovo zanimivo in lepa priložnost za vse obiskovalce, da spremljajo zanimive tekme ter uživajo ob jezeru.
Janez Melanšek
Rokometni klub Šoštanj
Jutri skupščina
Planinska srečanja
Kulturno srečanje na
Uršlji gori
Planinci, vsi ljubitelji narave in lepih melodij se bodo lahko v soboto in nedeljo, 23.' in 24. junija, razvedrili na 10. kulturnem srečanju na Uršlji gori, ki jih pripravlja planinsko društvo Prevalje. Ob II. uri bo najprej nastopil moški pevski zbor »Kajuh« iz Titovega Velenja, katerega program bo ob njegovi 70-letnici še posebej bogat. V nedeljo, prav tako ob 11. uri, se bo pričel nastop članov tambu-raškega zbora »Lipa« s Ko-novega. Tokratna kulturna srečanja prirejajo v spomin na pesnika Karla Destovni-ka-Kajuha.
Po uspešni minuli sezoni bo jutri, v četrtek, v prostorih skupščine občine Velenje letna skupščina tega drugoligaša. Na njej bodo seveda največ pozornosti namenili vprašanju kako naprej — skratka organizacijskim in finančnim za-
devam. Na skupščini naj bi sprejeli ali se vsaj dogovorili za novo ime kluba. Ljubitelji rokometa — vabljeni v skupščinsko dvorano, v petek ob 18. uri.
(ros)
Dopisujte
v NAŠ ČAS
RUBIKON
NOVO V VELENJU!!! NOVO V VELENJU!!! NOVO V VELENJU!!! TO NI IGRA NA SREČO!!!
AGENCIJA ZA MARKETING Igra, v kateri vedno znova sodelujete!
NAJHITREJŠA IN NAJZANESLJIVEJŠA POT DO DOBITKA.
Ob sorazmerno minimalnem vplačilu vsega 999 din vam agencija RUBIKON omogoča maksimalni zaslužek 546.000 din (78.000 DEM) že po samo enem krogu. Postanite člani distributivne verige. Poleg tega vam ni potrebno prodajati kartic (iskati nove igralce), ker agencija to opravi namesto vas!!! RUBIKON je najboljša, najsigurnejša progresivna finančna veriga doslej! ZAKAJ SMO NAJBOLJŠI?
—	ker vam RUBIKON omogoča daleč največji zaslužek v igrah te vrste
—	ker RUBIKON odpira svoja predstavništva širom Jugoslavije
—	to je igra v kateri ste vedno znova v igri, ker vas RUBIKON po vključitvi 80 novih igralcev na vašo verigo, ponovno vključi vanjo
—	RUBIKON VRŠI IZPLAČILA VSAKIH 7 DNI
—	RUBIKON VAM OMOGOČA KONTROLIRANJE SVOJE VERIGE
BODITE PRVI
«V SE
VSF. IN
JE SELE ZAČELA
VSE INFORMACIJE IN VPLAČILA SPREJEMAMO V T. VELENJU: VSAK RUBIKON je legalno registrirana agen- TOREK od 17. do 19. ure cija za marketing s sedežem v Zagre- ČETRTEK od 17. do 19. ure pri recepciji bu, Trakoščanska 26, tel. 041 571-291 hotela Paka.
MI VAS NE BOMO RAZOČARALI! PRIDITEINSE OSEBNO PREPRIČAJTE!
Mislinjski maraton - lep športni dogodek
Pri Pirševem domu nad Misli-njo se je v soboto, 16. junija 1990, zbralo okrog 90 ljubiteljev teka v naravi. TVD Partizan Mi-slinja, ki v teh dneh slavi 30-le-tnico delovanja, je pod pokroviteljstvom obrata Lesne v Mislinji priredil jubilejni 10. gozdni tek. Mali maraton na razgibani gozdni poti pod zelenim Pohorjem sta z rekordom proge osvojila Veronika Bohinc in Marjan Krempl, ki sta prejela tradicionalni darili. Domača slikarja Stana Lušnic Arsovska in Jože Tis-nikar namreč vsako leto podarita svoji deli najboljšima posameznikoma v ženski in moški konkurenci.
Udeleženci iz domala vseh koncev Slovenije, saj so prišli z Jesenic in iz Kopra, Polhovega gradca in Beltincev, med najštevilnejšimi so bili člani Tekaške sekcije Gorenje in Dolge poti iz Dravograda, si boto ta tek za^
Pokal A. Adria
Znova v Velenje
ZTKO občine Velenje
Cooperjev test
ZTKO občine Velenje bo v torek in sredo na mestnem stadionu znova pripravila Cooperjev test, obakrat s pričetkom ob 19. uri. Udeleženci bodo test opravili na atletski stezi, ki omogoča natančno izmeritev pretečene proge. Za ugotavljanje vzdržljivosti in psihofizične pripravljenosti ter za primerjavo bodo test ponovili v jesenskem času.
Republiški zavod za zaposlovanje, enota Titovo Velenje
Objave potreb po delavcih v občini Velenje
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
DI
NČ ROK DČ P
OD
ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE
GORENJE TOPLOTNE ČRPALKE
ZDRAVSTVENI CENTER
ekonomist
avtomehanik — šofer
—	samostojni referent ekonomike
trženja	3 dč 8 6.500,00 1
—	avtomehanik — šofer	1 nč 8 4.700.00 1
pomnili po slikoviti poti ob deroči Mislinji in travnatih obronkih Pohorja. Kar nekajkratni nalivi pa so bili tudi bolj kot osvežitev med 10. gozdnim tekom, ki ga namenjajo tudi gibanju za ohranitev okolja.
Rezultati 10. gozdnega teka: mladinci: Švajger (Podvelka) 1:19,26, Plevnik 1:52,32. Skarlovnik (oba Mi-slinja) 1:56,20; člani do 35 let: Kodrič (Maribor) 1:08,20, Robač ( Preval je)
1: 10,26, K rajne (TSC T. Velenje): člani od 36 do 45 let: Krempl (Poljčane) 1:07,51 (rekord) Golob (Ormož) 1:12,01, Rozman (SI. Gradec) 1:19,50; veterani: Krančan 1:21,21. Gologranc (oba Ravne) 1:27,05, Jer-čič (TSG T. Velenje) 1:30,20; članice do 30 let: Poznič (Velenje) 1:30,20, Škapin (Celje) 1:45,43, Mavric (Šentjur) 2:25.16: članice nad 31 let: Bohinc (Koper) 1:22,38, Šverc (Dovže) 1:31,13. Otic (Šmartno) 1:40,37.
H. Jercič
V sklopu sodelovanja treh dežel ALPE ADRIA je bilo tokrat že devetič tekmovanje v turistični vožnji, katerega organizator je vsako leto drugi.
Tako je v nedeljo, 10. junija, za leto 1990 organiziral avto rally italijanski klub s startom v Trbižu. Po zanimivi vožnji preko gorskih prelazov v Avstrijo in nato v Jugoslavijo je bila zaključena vožnja v Planici a zaključek prireditve s podelitvijo nagrad in pokalov je bil v Trbižu — TARVISIO.
Od prekaljenih tekmovalcev, ki so na tej prireditvi že osvojili tudi najvišja mesta seje tokrat izkazala s 1. mestom tekmovalka Zdenka Kavšek katere tekmovanje je podprlo novo podjetje AVT1ST — 5 R. Za osvojeno prvo mesto je prejela častni pokal župana mesta Beljak.
Na svečanem zaključku je bilo določeno, da bo jubilejna 10. po vrsti tovrstna prireditev v sklopu sodelovanja Alpe Adria v organizaciji avstrijskega avto moto kluba s sedežem v Celovcu.
Dopust — letni oddih
POCENI IN ŠE NA KREDIT - DOSTOPNO ZA VSAK ŽEP
Zaradi velikega zanimanja je AVTIST — 5 R še dodatno zakupilo kapacitete za letovanje v Istri v času od 4. do 14. 7. in 10. do 19. 8. 1990
Cena polnega penziona s takso samo 170,00 din na osebo. ŠTEVILO PROSTIH MEST OMEJENO. POHITITE S PRIJAVAMI! Inf.: 856-450 (popoldan).
ONESNAŽENOST ZRAKA
V dneh od I 1. 6. do 17. 6. 1990 so bile na posameznih merilnih postajah izmerjene naslednje koncentracije SO: višje od polurne MIK 0.75 mg/m1.
DATUM: URA:	MERILNA PO- KONCENTRA-
STAJA:	CIJA
SO; mg/m1
14. 6.	14.30	Veliki vrh	0.91
ONESNAŽENOST ZRAKA V APRILU
Povprečne mesečne koncentracije SO; v aprilu so precej nižje od koncentracij v kurilni sezoni, vendar so za Veliki vrh pri Šoštanju še visoke.
Povprečne mesečne koncentracije v aprilu 1990 so:
—	Veliki vrh	0,066
—	Šoštanj	0,053
—	Graška gora	0,042
—	Zavodnje	0,028
—	Topolšica	0,026
—	Titovo Velenje	0,013
Za Zavodnje so povprečne koncentracije SO; dvakrat višje kot leta 1989 in enako visoke kot leta 1988. Koncentracije v Šoštanju so višje kot v 1988 in 1989 letu.
Povprečne dnevne koncentracije so bile še vedno preseže-
Veliki vrh
10. aprila
Visoke pa so bile tudi na:
—	Graški gori 24. aprila
—	Šoštanju:	3. aprila
15. aprila 23. aprila
Meritve dušikovih oksidov so se vršile v Topolšici in na Zavodnjah ter so bile vseskozi daleč pod dovoljeno mejo, tako dnevna kot polurna povprečja.
0,33 mg/m1
0,28 mg/m1 0,24 mg/m1 0,22 mg/m3 0,22 mg/m1
(^tft^ßtfä?
IZKORISTITE UGODNO PONUDBO V PRODAJALNI novih in obnovljenih avtomobilskih delov
na Kosovelovi 16 (Selo) v Titovem Velenju!
—	akumulatorji 12 x 36, 12 x 40
—	izpuhi Citroen, Renault. WV Golj, Yugo in Zastava
—	čistilci zraka, olja in nafte
—	nihalne roke Yugo, Zastava 101
—	volanski končniki
—	svečke Champion. Bosch, Bosna
—	disk ploščice, zavorne obloge za vse vrste vozil, traktorjev itd. . .
—	lamele za vse vrste vozil, traktorjev itd. . .
V AVTO SHOPU vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.

PROGRESIVNI FINANČNI SISTEMI
KOMERCIALNA VERIGA
Investicija 600,00 din Zaslužek 625.000,00 din
FAMILY LINE
Unitrade
[-1
Investicija 2.000,00 din Zaslužek 925.000,00 din
ZASLUŽEK NA VSEH PETIH NIVOJIH LESTVICE
Informacije; UNITRADE d. o. o. Čakovec Tel.: 042/816-886 042/815-403 042/818-650
vsak dan od 06-22»
Unitrade
C
J X
m
Vabimo sposobne akviziteije za promocijo sistema ž unitrade!	3

Odprto pismo parlamentu občine Velenje in Republiki Sloveniji
Kaj se le dogaja v Inženiringu?
Glede na to. da se v naši družbi dogajajo procesi razprodaje in uničevanja družbene lastnine, za to pa ni poskrbljeno z ustrezno kontrolo, se delavci Inženiringu Titovo Velenje čutimo odgovorni, da na podoben primer v našem kolektivu opozorimo pristojne organe, ki so se načelno izrekli proti takim procesom.
Težave v našem podjejtu trajajo že dalj časa in vse kar se dogaja v podjetju sedaj, vodi k nujnemu koncu podjetja. Ob tem pa bodo preživeli le \odstveni delavci in tisti, ki imajo že sedaj svoja podjetja. Pri tem je grozljiva neres-nost delavskega sveta, ki skupaj z vodilnimi izvaja naslednje aktivnosti :
V mesecu marcu '90 je bil imenovan za v.d. direktorja Janez Pelko, ki pa je bil še v mesecu decembru '89 pod pretnjo suspenza, saj je solastnik zasebnega podjetja Omega, katerega direktor je Jože Rajer, bivši direktor našega podjet ja, ki mu je prenehalo delovno razmerje. Tovariš Janez Pelko je za opravljanje funkcije v.d. direktorja postavil pogoj osebnega dohodka v višini 2000 DEM. Delavski svet je zahteval od v.d. direktorja realizacijo združitve našega podjetja z GIP Vegrad. Ko so bili že vsi sklepi za to združitev formalno sprejeti v obeh kolektivih, je delavski svet našega podjetja preklical svojo odločitev, zaradi česar je v.d. direktor od stopil. V fazi postopka
združitve so vršili vodilni delavci na delavce različne pritiske glede glasovanja in sicer — enkrat glasovati ZA drugič PROTI. V tem trenutku smo delavci občutili, da se za formalnimi postopki odvija še druga igra. Namen vodilnih je bil oklestiti firmo na minimalno število zaposlenih, seveda tistih, ki imajo moč odločanja (kolegij in člani delavskega sveta). In res se je tako tudi zgodilo. Tik pred odstopom v.d. direktorju je le-ta izdal sklep o prisilnem dopustu za 34 delavcev. Skupno število zaposlenih pa je takrat znašalo 52 delavcev. Morda je za nagrado Janez Pelko obdržal delovno mesto, saj bi pravno formalno moral biti zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti razrešen. Sklep o prisilnem dopustu je neveljaven, saj ne temelji na samoupravnih splošnih aktih našega podjetja, temveč na samovolji peščice posameznikov, ki že dalj časa zasledujejo svoj cilj — privatizacija podjetja — dokaj uspešno. Pri tem moramo poudariti, da so samoupravni splošni akti našega podjetja (razen statuta) zastareli in še niso usklajeni z Zakonom o podjetjih, zakonodajo, ki ureja delovno razmerje in drugimi predpisi. Na osnovi teh in drugih razlogov smo delavci na prisilnem dopustu vložili pritožbo, ki pa jo je delavski svet zavrnil ter hkrati potrdil sporen sklep v.d. direktorja. Na osnovi pisnih izjav vseh delavcev smo ugotovili, da pooblastila za takšen sklep ni dal
članom delavskega -sveta noben delavec. Sedaj je delavski svet imenoval novega v.d. direktorja, ki je predložil program, ki ni omembne vreden in tudi iz zapisnika delavskega sveta ni razvidno, da bi člani delavskega sveta o programu kaj posebej razpravljali. Najdaljša točka sklepa o imenovanju novega v.d. direktorja tovariša Pavla Platovška je v zvezi z višino osebnega dohodka. Tovariš Platovšek je predlagal zase OD v višini 2500 DEM, za člane svojega teama 1500 DEM, delavci na prisilnem dopustu pa prejemamo zajamčeni OD.
Tovariš Platovšek krši predpise že ob samem imenovanju. Namreč: direktorje dolžan opozoriti delavski svet na protizakonite sklepe, on pa jih delavskemu svetu celo sam vsiljuje. V našem podjetju še nimamo sklenjenih kolektivnih pogodb, zato direktor nima pooblastila določati osebnega dohodka sam. Dela in naloge se še vedno vrednotijo po posebni metodologiji, ki je še vedno v veljavi.
Iz zapisnikov organov upravljanja je razvidno, da je bilanca za prvi kvartal 90 izkazala zelo dober rezultat. Na drugi strani pa tovariš Pavel Platovšek v svojem programu ugotavlja, da je podjetje tik pred stečajem.
PRVlC: Na osnovi teh razlogov dajemo nezaupnico kompletnemu vodstvu podje-
tja in zahtevamo takojšnjo razrešitev delavskega sveta, funkcijo organa upravljanja pa naj prevzame zbor delavcev, za kar so izpolnjeni tudi formalni pogoji, saj je število zaposlenih padlo pod petdeset!
DRUGIČ: Naslovnike tega pisma prosimo, da v skladu s 180. členom Zakona o podjetjih zadržijo izvršitev spornega sklepa o prisilnem dopustu ter v podjetje pošljejo ustrezno kontrolo, ki naj predvsem ugotovi :
kdo od vodstvenih in drugih delavcev je lastnik ali solastnik zasebnega ali mešanega podjetja (zaradi konkurenčne klavzule);
—	revizijo bilance;
—	rezultate dela vodstvene ekipe na področju usklajevanja aktov, nove organizacije in pridobivanja poslov, skratka sanacije podjetja;
—	obseg izvrševanja zasebnih zadev med delovnim časom, predvsem nekaterih vodstvenih delavcev ter škodo, ki so jo s tem povzročili in jo še povzročajo (izguba delovnega časa, fotokopiranje, prepisovanje na stroj ali računalnik, angažiranje tajnic in tako dalje).
Nekaj zaskrbljenih delavcev Inženiringa (naslove hranimo v uredništvu j
Kraške jame — od Soteske in Hude luknje do Mozirskih planin — četrtič
Odziv na moj članek, v katerem opozarjam na določene nepravilnosti, ki jih je navedel Matjaž Kovač pri prvi objavi svojega članka, me kot dolgoletnega jamarja ni presenetil in to iz čisto preprostega razloga. Že dalj časa opažam, da stresa žaljive besede na račun delovanja obeh klubov. Doslej smo bili v našem klubu proti »pranju umazanega perila« v sredstvih javnega obveščanja, vendar pa obstaja tudi neka razumna meja, ki jo je tov. Kovač očitno zavestno prestopil. Osebno ga še vedno spoštujem kot človeka, vendar pa ga že nekaj časa ne spoštujem kot športnika oz. jamarja. V svojem članku ne bom navajal »dokazov«, ampak »dejstva«, ki so zapisana v dokumentih in so nekatera že »zgodovina«, ki jo ne moreva spremeniti ne on in ne jaz. Pa dovolite, bralci, da mojega znanca kar tikam.
PREDPRANJE tega perila bi začel kar s tvojim prvim »dokazom«. Jamarski klub Spe-leos sestavljamo člani, ki so se rodili v naši Šaleški dolini.
Kot domačini si vsekakor prilaščamo tudi vso pravico, da se imenujemo Šaleški jamarji. Dejstvo je tudi, da se s tvojim člankom ni strinjalo nekaj članov J K Podlasica, ki pa jih jaz ne omenjam, prav tako kct ne omenjam njihovega področja! Če pa so ti člani, v kar dvomim, spremenili svoje mnenje, je to njihov problem in ne moj. Dejstvo je, da te tamkaj še vedno smatrajo kot nezažel jeno osebo. Zakaj je tako, veš na jbolje sam.
PRANJE perila pa bi pričel z raziskavami Hude luknje, kar je tudi predmet spora. Da bi bolje razumeli bistvo spornega članka, se moramo vrniti v leto 1968, ko se je raziskovanje pričelo. V letu 1972 sem se vključil v jamarski klub Slovenj Gradec, ki je raziskoval Hudo luknjo. Leta 1974 smo domačini ustanovili sekcijo JKSG in že pri prvi akciji odkrili sistem rovov v dolžini 200 metrov. Leta 1976 je JKSG prenehal delovati in takrat smo domačini ustanovili današnji JK Speleos. Leta 1972 je bila znana dolžina Hude luknje - 370 metrov — danes pa ta dolžina presega 1.600 metrov. Dolžina rovov v dolini Ponikve je bila 50 metrov danes 570 metrov. 18 let smo potrebovali, da smo se dokopali do spoznanja, da sta jami Lisičnica in Huda luknja v direktni povezavi. Ta povezava je bila v letošnjem letu tudi dokazana, kar si ti spretno izkoristil v svojem članku. S tem si kršil jamarsko etiko. Pri raziskavah Hude luknje nisi sodeloval, saj si se kot otrok, v obdobju največjih raziskav, valjal po peskovni-ku in lizal liziko. Tvoji tihi želji, da bi te z molčanjem na tvoj članek, »uradno« priznal in te postavil ob bok raziskovalcem Hude luknje, ne bom ugodil iz sledečega razloga. Ti Hude luknje nikoli nisi RAZISKOVAL, temveč si jo OBISKOVAL kot turist. Poznamo dva načina obiskovanja jam: jamarstvo kot raziskovalno dejavnost in jamarsko pohodništvo, ki pa je takrat, kadar obiskujemo že znane in taziskanè jamé. To obliko jamarstva jaz oseb-
no imenujem jamski turizem. Očitek vašega člana, da si Hudo luknjo lastim kot kralj na Betajnovi, je vsekakor brez osnove. Lastim pa si REZULTATE, ki so tudi plod MOJEGA RAZISKOVALNEGA DELA. Takšne rezultate pa lahko koristim samo jaz in ostali člani, ki so sodelovali pri raziskavah. Po objavi, pa te rezultate lahko koristijo tudi ostali. Ker v svojem članku ponovno trdiš, da ste mi pomagali pri meritvah in RAZISKOVANJU jame Lisičnica, moram dodati nekaj podatkov. Jama Lisičnica je bila odkrita in RAZISKANA leta 1976. Huda luknja je bila RAZISKANA (Prpičev kamin) leta 1977. Ker pa držanje metra v znanih rovih še ni raziskovanje, vaju s predsednikom obveščam, da si razčistita določene pojme. Kot mi jamarska etika narekuje, sem vse udeležence tudi vpisal v načrte, vendar ne kot raziskovalce, temveč kot merilsko ekipo. Mislim, daje to dovolj pošteno. Raziskovalna naloga pa je zbirka vseh raziskovalnih rezultatov, ki jih je naš klub izvedel in pri njih ti nisi sodeloval kot raziskovalec. Osrečanovo Zvonico ali Zvonca, kot jo še tudi drugače imenujejo, pa sem obiskal že večkrat in ne samo enkrat kot ti. Ta jama ima poleg naše dokumentacije, še prvotno od J K Celje. Primerjava obeh načrtov se ujema v globini in ostalih detajlih. Nesporen pa je tudi končni del, ki je v ogromnem podoru. Za turista je seveda končni del v osrednjem delu jame, vendar se za raziskovalca jame še nadaljuje do podornega dela v
globini 80 metrov. Dokumentacija je na vpogled.
OŽEMANJE perila pa je vsekakor tvoja skrb za čisto okolje in karanje ekološko brezvestnih ljudi, ki na vse možne načine onesnažujejo naš prelepi svet. Zelo sem bil ganjen, vendar ne nad tvojim člankom, temveč nad vašim »čudovitim« grafitom s sledečo vsebino": SVOBODNI JAMARJI SMO THE BEST. Ta parola pa ni napisana bogsigavedi kje, temveč v najožjem varstvenem pasu izvira Ljubija. Vsa čast. Tu ste resnično THE BEST. Predlagam, da se preimenujete v Društvo za packanje jam »SPREJ«, ker bo bolj domače in bolj znano. Ker pa o pravilnosti svojega dela ne sprejemaš več mojih mnenj, se bo verjetno že našel kakšen pravi ekolog, ki te bo »pohvalil« tudi brez moje prisotnosti. Vsekakor pa si bom ob vsakem tvojem članku, ki govori o ekologiji, vzel toliko časa, da te bom s pomočjo fotomateriala, ki ga ima naš klub, spomnil na to, da si moraš svoj prag najprej očistiti sam. Upam, da si se iz tega članka tudi kaj koristnega naučil.
Tako. Oprali smo nekaj umazanega jamarskega perila. Barve so barve. Bela je bela. Črna je črna. Samo na tvoji majici je barva nekoliko zbledela.
V soglasju z IO JK SPELEOS Titovo Velenje: Janez Ravljen
Psevdonimi, prepisovanje in še KAJ
Živimo v težkih časih, še težji pa so pred nami. V ljudeh se prebuja spoznanje, da je potrebno v podjetju osem >obveznih< ur pošteno odslužiti.
Mnogi med nami pa še vedno zmorejo toliko moči, da si v prostem času prislužijo dodaten dinar ali celo marko. Končno to sedaj, ko je naš dinar >konvertibi!en<, niti ni tako pomembno.
Zadnja leta smo dajali poudarek na drobno gospodarstvo, ostali pa nejasni, ali je to namenjeno bivšemu družbenemu ali privatnemu sektorju. Pa so kljub nejasnostim nekateri posamezniki na veliko odpirali obrti (predvsem popoldanske). Najvišjo stopnjo socialne varnosti je še vedno zagotavljalo združeno delo. Zakaj pa ne bi molzli dve kravi, če je to možno?
Temu se niso izognili niti novinarji. Le zakaj bi bili izjema? Vse lepo in prv, dokler ne pride do ponavljanja v raznih časnikih. Pogosto se je dogajalo, da sem >novico< prebral v Našem
času, teden dni kasneje pa v tedniku KAJ. Bila je sicer malo spremenjena, seveda je pisec dodal svoj avtorski prispevek. Zanimivo je tudi to. daje naklonjen Gorenju (tistih osem obveznih ur pač naredi svoje). Ostali pa so njegova tarča. Pa saj so sami krivi, zakaj pa ga nimajo na plačilni listi. Tudi novinar je zgolj človek. V primeru, da ni trdno pritrjen*. se pač obrača po smeri vetra (denarja). V časopisih je vedno več psevdonimov. Izjema ni niti Naš čas. Tudi v KAJ-u se novinar Janez, ki dodobra prelista občinski tednik, ne podpisuje s svojim imenom. Pa so ga le uspeli razkrinkati (glej 22. številko NČ).
Upam, da se v uredništvu ne utrujajo s temi problemi in svojo energijo porabljajo za koristnejše namene. To, da Marjan, oprostite Janez, črpa podatke iz našega časopisa, ki je iz tedna v teden bolj bran, pa je le dokaz, da so na dobri poti.
Bojan Kontič
Kultura in kajenje
Ker imam prijeten občutek, da so se nekatere stvari v zadnjem času vendarle pričele spreminjati na boljše, sem se odločil razmišljati, o po svoje nenadnem pojavi pri človeku — to je o kajenju. Povsem drži, da smo bili dolga leta skoraj povsem otopeli tudi na osebno zdravstvenem področju našega življenja. Kdor je spregovoril kritično o tem pojavu, je veljal za sitneža, ki mu je najbolje obrniti hrbet in si misliti svoje. Seveda je podobno vedenje spremljalo še mnoge druge stvari — npr. besedo demokracija, človekove svoboščine ipd.
Moj življenjski prostor, ki je razdeljen na službo in prosti čas, je moje ekološko okolje, ki je zame izrednega pomena. Spominjam se časov, ko je naš šef, strasten kadilec, v naši skupni pisarni tako kadil, kot bi imel pljuča na nikotin. V vsakem »kotu« sem našel »čik«, zrak v pisarni pa je bil tako nevzdržen, da me je pogosto bolela glava, ob tem pa sem še sam pričel kašljati, čeprav sem bil že nekadilec. Ker se ukvarjam tudi s tekom na dolge proge, meje med tekom pogosteje »zbadalo« pri srcu. Edino, kar mi je preostalo, je bilo, da sem vsak »prosti trenutek zapustil pisarno in šel naokoli po opravkih. Jasno je, da se ob tem človek počuti odrinjeno in nekako tuje. Seveda nobena beseda pri šefu ni zalegla, še več, nakopal sem si nekakšno osebno zamero. Živi tihi teror!
Sam sem bil še pred petimi leti kadilec in se spominjam, da sem bil gotovo preveč brezobziren do nekadilcev v moji bližini. Tako sklepam, daje kajenje v določeni zvezi s človekovo notranjo svobodo, ki je kadilec ne uspe zadržati in si »enega prižge«. Seveda sem se tudi sam težko odvadil te odvisnosti in le srečno naključje me je pripeljalo do »Šole za zdravo življenje« v Dravogradu, kjer smo skupaj želeli in uspeli tudi v drugih odvisnostih.
Da sem s tem izboljšal domačo atmosfero, seveda ni potrebno govoriti, znižal se mi je krvni pritisk, povsem se mi je uredilo spanje, izginili so redni glavoboli in pogost bronhitis, pa boleče jutranje kašljanje in neprijeten ustni zadah. Da, doživel sem pravo telesno in duševno prenovo. Seveda sva kajenje opustila oba z ženo, kar je bilo predvsem zame, ki sem bil na cigarete bolj navezan.
precej lažje. Danes uživam v globokem dihanju, predvsem med tekom in hojo po visokogorju, kjer je prijetno hladnega, svežega zraka še dovolj.
Vendar pa je moje pisanje v prvi vrsti usmerjeno drugam. Prepričan sem, da je dozorel čas in tudi mi z njim, ko moramo reči »NE«! kajenju v javnih prostorih in ustanovah. Vsak prizadeti nekadilec ali tisti, ki se je odločil, da bo s kajenjem prenehal, si bo moral bitko z otopelimi kadilci izboriti sam. Ne gre za to, da bi prepričevali ali celo silili ljudi, naj prenehajo kaditi, ker je to že vnaprej obsojeno na neuspeh, morda bi se stvari še dodatno zakomplicirale. Pa vendar si nekako ne morem predstavljati pravega ekologa, ki kadi in je s tem sam direkten onesnaževalec okolja. Da, tudi tukaj je potrebno ekološko gibanje, ki bo dovolj z občutkom, a nepopustljivo vztrajalo na poti zdravja.
Ne bom pisal o pljučnem raku, kroničnem bronhitisu, zobnem kamnu kot o drugih posledicah kajenja — npr. kajenje nosečnic. V kar pa sem trdno prepričan, pa je to, da bom storil vse, da se v naši pisarni ne bo kadilo, kajti imamo prostor za kajenje, ki je maksimalno zračen in le skozi vrata je potrebno stopiti vanj. Moje razmišljanje, naj bi bili širši del drugačnega gledanja na naše vsakdanje življenje. V tem je prisotna vrednota človekovega zdravja, za katerega ni odgovoren zdravnik ali celotna zdravstvena služba, temveč jaz sam, ki ga s svojim načinom življenja negujem in krepim ali pa se malomarno vdajam raznim nezdravim, a privlačno uživaškim razvadam in s tem prizadevam tudi druge ljudi. Pogosto prav tiste, ki bi mi bili lahko v oporo. Kadilec se je prisiljen zavedati, da kadi ON in da ima to tudi neke zunanje posledice, čeprav še vse prepogosto slišim iz ust nekaterih šefov besedo »posledice« v posmehu — češ, kaj mene brigajo te posledice, o tem naj razmišljajo sentimentalneži. Pa nimajo prav! Gotovo se v tej brezobzirnosti in otopelosti skriva tudi črv znane družbene katastrofe, ki je ena sama Posledica.
Ker poleg kadilske, obstaja tudi nekadilska kultura, ji bomo že danes zagotovili pogoje za življenje, stresno napetost pa urejali z bolj zdravimi dejavnostmi. Tako. Za nami je 31. maj, dan nekadilcev. Pred nami pa povabilo: RAZG1BAJMO ŽIVLJENJE -TUDI V NAŠIH SRCIH.
Bernard KRAJNC
Prizidek — komu verjeti Ekološka zavest
Čeprav zgodba o prizidku še zdaleč (upajmo) res ni končana, je le vredna še nekaterih pojasnil, kajti gospoda Korpnik in Vu-čina sta v svoji znani maniri — pred nama nič, za nama nič — v prejšnji številki natrosila kar nekaj netočnosti in sumničenj v poštenje ravnatelja Kulturnega centra.
1.	Gospoda sta, kot vedno doslej, soavtorja prispevka (dve očesi ene glave?). Ker v Dvojčke nimam nikakršnega zaupanja, naj mi bo dovoljeno, da pišem samo g. Korpniku, še posebej zato, ker sva v zvezi s prizidkom doslej občevala samo midva.
2.	Da ne bo panike: Kulturni center je bil dolžan do konca tega štiriletnega obdobja pripraviti idejni projekt za gradnjo prizidka h knjižnici (o utemeljenosti ne gre dvomiti, v eni naslednjih številk bomo bralcem postregli z natančnejšo informacijo o potrebnosti prizidka). Ta trenutek pa še nihče ne ve kdaj denar bo, če sploh bo. O tem ni odločal še nihče, upajmo pa, da bo gospodarski položaj odločanje in gradnjo dovoljeval kmalu.
3.	Gospod Vučina, očitate mi gosposko obnašanje do prostora. Svetujem vam, da pobrskate po (dve leti) starih Naših časih, pa boste opazili, da niste bili prvi, ki se je lotil urbanistične zasnove mesta Velenje (preberite o nad-zidkih na blokih ob Šaleški cesti, pa o Skakalnem centru — s katerim se je v bistvu začel »javni nadzor« nad gradnjo pomembnejših objektov).
4.	Projekt prizidka knjižnice smo naročili arhitektu Adiju Mi-klavcu iz čisto razumljivih razlogov: a) je avtor sedanje — nesporno (tudi po vašem mnenju) dobre knjižnice, b) spozna se na potrebe knjižničarstva in c) tisti trenutek je bil v službi še na Zavodu za urbanizem — se pravi.
da je poznal tudi prostorske probleme mesta.
Razlogov za zaupanje je bilo torej dosti in takrat potrebe za natečajem (ki je bistveno dražja varianta) pač ni bilo. Vseskozi pa je bila jasna zahteva, da mora objekt biti mestni arhitekturi primeren, dober (tudi po zaslugi vašega prosvetljevanja arhikteture neukih občanov).
Zaradi tega tudi prvotna zamisel, da napravimo javno predstavitev projekta in s tem preverimo njegovo primernost.
5.	Na takšen ali drugačen način sta prišla gospoda Korpnik in Vučina do prve variante projekta, za katerega pa nihče ni trdil, da je končna — saj smo po tistem projekt še temeljito preverjali z Anico Korže — sodelavko NUK-a, strokovnjakinjo za gradnjo knjižnic. V tej fazi se je avtor odločil tudi za drugačno arhitekturo kot v prvi varianti. To je pač njegova pravica.
6.	Skupaj z avtorjem projekta smo ugotovili, da je bolje najprej opraviti strokovno preverjenje, pa potem, če bi projekt to zdržal, še javno predstavitev. Na predlog Kulturnega centra je IS SO Velenje imenoval komisijo za katero trdim, da je dovolj strokovna, pestra in demokratična: poleg bibliotekarjev, predstavnikov IS, kulture in Kulturnega centra še urbanist (Marjan Kac), kritik (Peter Krečič, Arhitekturni muzej Ljubljana), arhitekt (po besedah N. Korpnika) iz »generacije, ki je Velenje zapacala« (Pavle Šifer), arhitekt mlade generacije (Nande Korpnik) in priznani arhitekt (Oton Gaspari — avtor Doma kulture, Delavskega kluba). Sicer pa kakršnokoli komisijo bi imenovali, njena sestava bi bila vedno lahko sporna (ali ne?).
7.	Naloga komisije je bila predvsem ugotoviti — ali je pro-
jekt takšen kot je ali s popravki — primeren ali ne.
V kolikor bi bila komisija enotnega mnenja, da tudi s popravki projekt ne bi bil primeren, potem je pač naloga (dolžnost) Kulturnega centra, da išče novo pot.
Ob odsotnosti dveh članov (Šifer, Krečič) komisija ni prišla do kakšnega rezultata, s tem, da vaš prenapet nastop nikakor ni pripomogel k ozračju sodelovanja. Tudi kritika, oziroma napad na nekaj, mora biti na strpnem, kulturnem nivoju, brez sumničenj in podtikanj.
8. Tudi mene je arhitekt presenetil s »prizidkom galerije«, ki v bistvu ni prizidek, ampak nova galerija — trdim, da takšna kot jo Velenje potrebuje in si jo zasluži. Ampak ne samo, da se »preambiciozno sliši za današnje hude dni« (N. Korpnik), čista resnica je. da denarja zanjo še dolgo ne bo. To je žal realnost. Vendar kot projekt je lahko pripravljena, do njene izgradnje pa moramo na cenen, enostaven (ne na škodo arhitekture, seveda) način, nadomestiti funkcije, ki jih bo sedanja galerija izgubila z izgradnjo prizidka h knjižnici. Žal.
Upam, gospod Korpnik. da začenjate razumeti, da ne gre za mojo zaščito arhitekta, ali za moje gosposko obnašanje — ampak enostavno za to, da kot nestrokovnjak v arhitekturi, ne bom slepo verjel niti Miklavčevi, niti Korpnikovi resnici, zato bom poslušal tudi druge strokovnjake. Vse to pa bo osnova za moje odločanje in predloge, ki jih bom moral izoblikovati za sodelavce in kdaj kasneje, upam, tudi za tiste, ki odločajo o denarju.
V. Vrbič
Kulturni center Iran Napotnik
Bravo, Rajko Pirnat!
Mislim na dr. Rajka Pirnata
sedanjega pravosodnega ministra in podpredsednika Slovenske demokratične zveze in na njegovo intervencijo na začetku govora polkovnika Aksentijeviča v slovenskem parlamentu.
Povsem formalno gledano dr. Pirnat seveda ni imel prav. Polkovnik J LA je hotel v srbohrvaščini povedati, da se Janez Janša laže. Poslovnik mu dovoljuje, da govori karkoli in da to pove tudi v srbohrvaščini.
Toliko glede formalizmov.
Toda ali se lahko gremo formalizme, ko gre za tako občutljivo zadevo, kot je naša suverenost? Ali lahko zahtevamo, da bo ohranil mirno kri nekdo, ki mu je dovolj, da mu njegovo suverenost kratijo, pa čeprav je šlo le za uporabo jezika, ki je pač tudi del suverenosti?
To kar človeka ob vsem tem spravi do nelagodnega občutja in do poraznih zaključkov glede naše narodne mentalitete, so reakcije nekaterih poslancev in tiska. Na Pirnata seje usui val očitkov s strani komunističnih in ZSMS-jevskih poslancev. Vsi so se zavzeli za polkovnika. Pokazali so, kaj v resnici mislijo in kako v resnici čutijo. Pokazali so svojo jugoslovenarsko in unitaristično dušo.
Politika je kdaj pa kdaj tudi stvar občutkov in prepričanja, ne pa vedno le neko preigravanje, sprenevedanje in taktiziranje. Kdaj pa kdaj pride do situacije ko ni časa za igranje. Ko ne razmišljaš o poslovniku naprimer. Če si Pirnat seveda. Če pa si prenovitelj ali pa liberalizirani kom-somolec, se pa zavzameš za polkovnika, ki govori v tujem jeziku. Mar smo že pozabili, da je ta vojska edina prepreka na poti k naši samostojnosti? Ali nismo mesece in mesece pričakovali državni udar?
In ali nas niso še pred kratkim poskušali popolnoma razorožiti?
Sedaj pa se kup poslancev zavzame za ubogega polkovnika, ki mu »hudobni« Demosovci niso pustili govoriti. Ali je izdajalstvo res tako globoko vsajeno v slovensko dušo'.1
Ob teh nagnusnih znakih neke mentalitete, ki jo je že Cankar imenoval hlapčevska, se vsakemu poštenemu človeku upravičeno obrača želodec.
Mimogrede — se je ta vojska, mislim na .ILA, nam Slovencem že kdaj opravičila, ker je na tisoče slovenskih fantov posiljevala s srbohrvaščino? Je mogoče že poslovenila napise na vojašnicah v Sloveniji? Je kakemu polkovniku morebiti žal za vse tiste slovenske fante, ki se iz vojske vračajo v krstah in ki so baje napravili samomor? Je tej armadi mogoče žal, ker je na Kosovu brez razloga pobila na desetine povsem nedolžnih ljudi?
Nekateri so v tej deželi že marsikaj pozabili. Kar naprej nekaj pozabljajo. Pozabljivi ljudje pa po mojem ne sodijo v parlament.
Pozabili so, da je vrhovni štab takoj po drugi vojni razformiral slovensko partizansko vojsko. Se je kdo za to opravičil? In se je kdo opravičil svojcem vseh tistih desettisočev vojnih ujetni' jv, ki so jih brez sodbe pobili?
Lahko pa gremo še naprej v zgodovino. Se je srbska vojska, predhodnica sedanje J LA kdaj opravičila, ker nas je po prvi vojni okupirala? Je kdo Slovence sploh vprašal, če hočejo živeti v Jugoslaviji? Med obema vojnama so graničarji na Notranjskem streljali na tihotapce in jih ranjene dokončali z bajoneti, (glej revijo Obzornik 1984, številka 11. članek »Nekaj o tihotapstvu na Notranjskem«) Tak je bil človeški odnos bratskih vojakov do nas, oziroma do nemočnih ranjencev, Notranjcev, ki so pač po svoje hoteli koristiti bližino državne meje. Tudi to je bil pač trenutek, ko nihče ne misli na formalnosti. Je že tako, da nekdo v takih trenutkih ubija, drugi pa se venomer opravičujejo.
In da ne bi res vsega pozabili
na naših mejah še vedno streljajo na prebežnike! Na tej meji, ki so jo še pred kratkim hoteli razširiti s tisočmetrskim pasom. Smo potem slišali kako opravičilo?
Kaj pa proces proti vojakom v .IL.A, Slovencem in Albancem? Smo že pozabili na vse tiste, ki morebiti še zdijo po vojaških zaporih?
Je to naše govoričenje o naši suverenosti res tako prekleto plehko in poceni? Le slogan za volitve?
In če bo res kdaj prišlo so tega, se bomo takrat tudi opravičevali? Recimo -takole;- »oprostite, gospodje tovariši oficirji', da 'vtfs
V predzadnji številki Našega časa je izšel članek avtorice tov. Maje Vouk. Strinjam se načelno z njegovo vsebino, vendar bi današnje ekološke probleme pogledala še z druge strani.__
Kajenje je pereč problem današnjega časa. Glede na njegovo škodljivost bi človek pričakoval, da bi država prepovedala sajenje tobaka in izdelovanje cigaret. Tako bi bili ljudje prisiljeni opustiti kajenje. Tako pa ljudem pripravi skušnjavo in nato od njih pričakuje, da se ji bodo odpovedali.
Kajenje je stara razvada. Toda še pred 20 leti so se naši kadilci in tisti v njihovi bližini zastrupljali le s cigaretnim dimom. Tako so naši dedje in očetje vseeno dočakali zavidljivo starost. Danes pa je vsak kadilec izpostavljen dvojnim škodljivim vplivom: najprej po lastni izbiri kadilca, nato pa še zaradi splošnega onesnaževanja okolja, ki nam ga ustvarja naš tehnični razvoj. Tako je sedaj procent zgodnje obolevnosti ali celo smrti znatno višji pri kadilcih kot pri nekadil-cih. _	_____
Res so onesnaževalci tudi kmetje in vrtičkarji. Toda tudi ta problem ima dve plati. V najbolj onesnaženih krajih z SO; so kmetje prisiljeni škropiti, če hočejo pridelek obdržati, ker so rastline na teh področjih izgubile svojo naravno odpornost.
Spet bi se lahko vprašali, kdo kmetom ponuja in svetuje uporabo najrazličnejših kemičnih sredstev. To so kmetijski strokovnjaki. Zakaj bi pričakovali, da bo kmet bolj ekološko zaveden od njih? Tudi usmerjene kmetije niso »izum« kmetov temveč taistih strokovnjakov. Posledice so, da v poljedelskih krajih kmetje uporabljajo veliko umetnih gnojil, ker jim primanjkuje naravnih gnojil. V živinorejskih predelih pa imajo kmetje preveč tega tekočega gnojila, ki ga zato v velikih množinah polivajo po svojih poljih in si uničujejo njihovo rodovitnost. Našim kmetom se je svetovalo le zbiranje gnojnice v eni cisterni namesto v dveh, kar bi omogočilo njeno fermentira-nje. Tako smo izbrali najslabšo varianto tudi za »pridelovanje« naravnega gnojila.
Vrtičkarji so prisiljeni kupovati zaradi neprimerne embalaže veliko večje količine kemičnih sredstev, kot jih za svoj vrt potrebujejo. Tako velike količine strupov odvržejo. Kam? V vodo. v smeti ali v zemljo? Kako malo bi bilo potrebno, da bi se izognili takemu onesnaževanju, dovolj bi bila le ekološka zavest tudi v tovarnah, da bi pakirali manjše količine škropiv.
V občini imamo odlok, ki ne dovoljuje kurjenja odpadkov. Toda če ni tožnika, tudi ni sodnika. Sosedje takega onesnaževal-
ca raje potrpijo, kot da bi prijavili kršitelja in si skalili dobre sosedske odnose.
Še o komunalnih odpadkih. Že dve leti sitnarimo okrog sortiranja odpadkov, reciklaže in kompostiranja. Toda če se za to odloči gospodinjstvo, ne pa podjetje, ki skrbi za odvoz smeti, to ne ve kam z nakopičeno plastiko, starimi baterijami ali zdravili itd. Cene odpadnega papirja so sramotne. V šolah bi z zbiralnimi akcijami starega papirja radi pomagali raznim interesnim dejavnostim ali pa socialno šibkejšim učencem, pa dobimo za keson papirja okrog 250 din.
Tako si upam trditi, da za današnje ekološke probleme pač niso krivi preprosti ljudje ampak tisti ljudje, ki smo jih izbrali, da namesto nas odločajo o našem življenjskem okolju, znanstveniki in strokovnjaki, ki so se s svojimi dosežki spuščali v ekološke avanture. Tudi v republiški skupščini ima kakšen ekološki zakon veliko nasprotnikov med delegati, ki niso ekološko in solidarnostno dovolj osveščeni do okolja in tistih, ki morajo za udobje drugih živeti v zdravstveno in življenjsko oporečnem okolju. Zato smo v našem društvo prav veseli vsakega novega borca za okolje in ga vabimo medse.
Marija Sa v or. Šaleško ekološko društvo
Kdo je Kalimero?
vznemirjamo, ampak mi bi takole malo, za spremembo poskusili biti še samostojni. Kljub temu ostanemo seveda prijatelji in bratje.« In tako naprej.
Seveda je treba iz tega potegniti tudi nauk. Če je ob prvem zasedanju skupščine pokazala svojo barvo televizija, jo je tokrat tisk. V vseh časopisih je bilo moč brati članke, ki so kazali povsem prenoviteljsko čutenje. Vsem se je smilil polkovnik Aksentijevič.
Navsezadnje vidimo tudi kako in koliko piše ta tisk o dosežkih Demosove vlade, ki je že sedaj naredila stvari o katerih smo prej lahko le sanjali. (Prenehanje plačevanja nerazvitim, služenje slovenskih vojakov v Sloveniji in projekt slovenske vojske, navezovanje stikov s tujino itd.) Tisk pa kakor da se ne dogaja nič!
Spomnimo se tako za primerjavo kako in koliko smo gledali in poslušali vse prenoviteljske prenove in njihovo boleče trganje popkovine z Beogradom!
Če se bomo hoteli torej povsem rešiti bremen preteklosti, bo treba ustanavljati nove časopise. In pri njih zaposlovati seveda povsem nove ljudi!
Pot iz hlapčevstva bo zato še dolga.
Vam tovarišem delegatom prenoviteljem in liberalcem pa to:
Opravičujte se še kar naprej. Se bomo vsaj ločili med seboj.
Navsezadnje bodo čez leto dni spet volitve!	Borut Korun
IO Slovenske demokratične zveze, Velenje
V 22. številki letošnjega NČ, se je Bojanu Kontiču izmuznil na papir članek z naslovom Na svidenje na naslednjih volitvah. Ne bi se odzival nanj, če ne bi misli v prispevku tekle podobno, kot pri vrsti ljudi, ki jim sedanji volilni zakon ni znan.
Gre za zavajanje volilnih upravičencev, češ da jih je velenjska skupščina izigrala, ker da je izvolila predsednika, ki ni povšeči občanom. Da takšnim govoricam nasedajo ljudje, ki jim je politika španska vas, se ne gre čuditi. Da pa jih razširja eden izmed kandidatov za delegata v občinsko skupščino na minulih volitvah, je malo čudno. Zato ni najbolj pošteno, da se Bojan Kontič predstavlja kot N.N. volilec, ki da ni postavljal pravil iger. Volilci jih res da niso. Meni in vsem, ki pa smo se prebijali skozi volilno zakonodajo, je salamensko jasno, kdo je postavljal pravila igre! Zeleni Velenja bi lahko našteli vrsto stvari, ki se nam zdijo veliko bolj krivične, kot sistem izvolitve
predsednika občine. A smo vse raje tiho požrli in šli v neenakopravno tekmo s sestopajočo partijo, szdljevsko mrežo ter »koz-mopolitskimi« mladinci. Zeleni na volitvah nismo goljufali pa zato zavračam namigovanja, da so volilci izigrani. Ne, ne! Velenjski parlament je točno takšen, kot so ga izvolili volilni upravičenci v občini Velenje.
Zeleni Velenja bi lahko ob dejstvu, da smo v DPZ tretja najmočnejša stranka, jokali, ker mandatar IS ni našel nikogar iz naših vrst za IS. Pa smo sprejeli pravila iger in odločitev mandatarja, ki skuša IS sestaviti nadstrankar-sko z izrazitim poudarkom na strokovnosti.
Še bi se našlo primerov pa kot pravim: vsi smo delali po istem volilnem zakonu s to razliko, da so imele ene stranke cele štabe profesionalcev, drugi pa smo delali v prostem času. Žato se ne gre čuditi, da je večina v velenjski skupščini še vedno iz vrst stare oblasti. Če se je ta pred volit-
vami razcepila na dve stranki, je to njen problem. Neveden bralec bi tako glede na pritoževanje Bojana Kontiča pričakoval, daje ta iz vrst opozicije, kajti zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela večinsko zasedajo delegati, ki niso iz vrst Zelenih Velenja ali velenjskega Demosa in delegatska »neodvisnost« je bolj za lase privlečena. V družbenopolitičnem zboru pa itak nihče nima aboslutne večine.
Za razliko od Bojana Kontiča se bolj kot novih volitev, vesel im nove zakonodaje, ki bo razpustila večdomne skupščine in potem bo gotovo tudi v velenjski skupščini takšno politično razmerje, kot ga bodo izrazili volilci-. Zdaj temu ni tako, zato lahko do naslednjih volitev pričakujemo burne skupščinske seje in medle sklepe. Za burnost bomo gotovo skrbeli tudi Zeleni Velenja, za medle sklepe pa orientacija večine, ki se še vedno koplje v rdečih spominih.
Peter Rezman
Varnost
V prejšnji številki Našega časa smo lahko prebrali, da deževno vreme, ki smo mu priča že ves junij, terja od voznikov previdno vožnjo, ki jo je treba prilagoditi razmeram na cestah.
Očitno pa tako ni mislil voznik modre zastave, ki je 13/6-90 malo pred 21.00 uro pripeljal iz prednostne ceste na nepredno-stno (za PTT stavbo) s hitrostjo, ki je najmanj enkrat prekoračila dovoljeno, in pri tem po cestišču, zbil desetletnega otroka, ki je prečkal cesto pri prehodu za pešce. Pri tem gre zahvala mimoido-čemu Š. T., ki je otroka takoj vzel v naročje in z njim sedel v avto, ki je pripeljal za brezvestnim voznikom. Po prigovarjanju le-tega, pa je s fantom sedel v njegovo zastavo in ga odpeljal v zdravstveni dom.
Ob tem nihče od vrlih meščanov, ki so se takoj zbrali na mestu dogodka ni niti pomislil na to, da bi fanta vprašal za ime, da bi lahko obvestil starše, niti tega, da voznik, ki je s svojo malomarnostjo storil takšno dejanje, ni sposoben spet sesti za volan z bolnim otrokom v njem, ki ga je celo sam poškodoval! In da bi bilo bolje, če bi počakal miličnike, (ki jih je takoj obvestil neki meščan), ki bi mu najverjetneje najprej ponudil balon.
Medtem, ko so nekateri (tisti, ki so si potešili radovednost so takoj odšli) čakali na miličnike, ki jih tudi po petnajstih minutah še ni bilo, so si ogledovali dolge »špure« od zaviranja na cesti.
Miličnikov pa, ki jih ponavadi vidiš vsepovsod (največkrat tam, kjer je biljard) peš, s psom, z av-
tom, z marico, pa tokrat ni bilo od nikoder.
Le kaj si je mislil voznik zastave (ki očitno pozna brzino miličnikov v takšnih primerih), ki je s takšno hitrostjo pripeljal (če ni vozil alkohol?) na cesto, v kateri neposredni bližini je trenutno lu-napark, ki je vnesel malo živahnosti in veselja v življenje otrok, ki že tako živijo v betonski džungli? Ali ne pripelje že logično razmišljanje človeka do tega, da otroci iz bližnjih blokov venomer tekajo domov prositi starše za »še 10 din za en žeton« ?
Kaj to pomeni za fanta, ki je tik pred zaključkom šolskega leta, si lahko samo mislimo, da pa o naših dobrih miličnikih, ki nas varujejo na vsakem koraku, sploh ne govorimo!
N.N.
■fT-f
Odgovor na »Spoštovani
članek:
gospod urednik!«
Učenci Srednje družboslovne in naravoslovne šole odgovarjamo
na članek »Spoštovani gospod urednik«, ki je bil objavljen v 21. številki časopisa Naš čas.
Na sestanku šolske skupnosti učencev Srednje družboslovne in naravoslovne šole, na katerem so sodelovali predsedniki oddelčnih skupnosti, smo obravnavali navedeni članek, ki naj bi ga mi napisali. Preverili smo določene trditve in ugotovili naslednje:
Ugovor, ki naj bi krožil po vseh razredih v SDNŠ, je dobil le EN razred I. NB, vsi ostali razredi s tem ugovorom NISO BILI SEZNANJENI. O vsebini so se učenci 1. NB pogovorili pri razredni uri. Ugevera niso podpisalime predsednica ne-člani razredne skupnosti: Kot so nam'pòv&dali', bi U'govór podpisali, če bi neznani avtorji vsebi-
no spremenili, vendar se avtorji niso oglasili, dekleta, ki jim je ugovor dalo, pa niso poznali.
Izvod ugovora, ki naj bi zginil z oglasne deske, je bil ugovor 4. NB razreda, ki ni bil objavljen z namenom, da bi zbirali podpise. Kot uradni dokument je priložen k ostali dokumentaciji. Torej ni izginil.
Ugovor torej po šoli ni krožil, zato tudi ni mogel izginiti.
Obsojamo tiste, ki so pod nam neznano vsebino ugovora podpisali vse učence Srednje družboslovne in naravoslovne šole.
ŠOI.SKA SKUPNOST UČENCEV SREDNJE DRUŽBOSLOVNE IN NARAVOSLOVNE ŠOLE
ČETRTEK I PETEK | SOBOTA 21. JUNIJ I 22. JUNIJ I 23. JUNIJ
NEDELJA 24. JUNIJ
PONEDELJEK 25. JUNIJ
TOREK 26. JUNIJ
TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1
8.50 9.00
9.25
10.10 10.40 13.30 13.40
15.55
18.00 18.10 18.40
19.03 19.05 19.15 19.30 19.55 20.05
21.00 22.05 22.25
0.30
Video strani
Tv Mozaik, spored za otroke. Grizli Adams. 10 del ameriške nanizanke
Zakon v Los Angelesu. 3. del ameriške nanizanke Mostovi, ponovitev Video strani Video strani
Italia '90 SP v nogometu Brazilija—Škotska, posnetek Poletna noč, ponovitev nadaljevank Murphy Brown, ameriška nanizanka, Nekdo jezdi mimo, angleška nadaljevanka Tv dnevnik 1 Žarišče, ponovitev Spored za otroke in mlade, Čudovita leta, ameriška nanizanka EP video strani Risanka Tv okno Tv dnevnik 2 Vreme
E. Waugh: Vnovič v Brides-hadu, angleška nadaljevanka
Tednik
Tv dnevnik 3. Vreme Poletna noč, Murphy Brown, ameriška nanizanka, Nekdo jezdi mimo, angleška nadaljevanka, Cerni Gad, angleška nanizanka Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.40 Italija '90 SP v nogometu Belgija—Španija, prenos, Republika Koreja—Urugvaj, posnetek, Republika Irska —Nizozemska, prenos. Anglija—Egipt, posnetek.
TV ZAGREB 1
10.15 Tv koledar 11.00 Poletni spored (do 14.00). 14.35 Poročila 14.45 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Družinski magazin. 17.50 Nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Črna skrinjica, dokumentarni spored. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Labirint, politični magazin. 21.05 Zabavni spored. 22.05 Tv dnevnik 22.25 Poročila za tuje turiste. 22.30 Barva noči, nočni spored. 0.30 Poročila.
TV ZAGREB 2
16.50 Poročila. 16.20 Tv koledar. 16.30 Italia '90. 16.45 Verona: Belgija—Španija 19.30 Tv dnevnik 20.00 Gol show 20.45 Poročila 20.50 Paler-mo.taska—Nizozemska. 22.50 Videm: Koreja—Urugvaj, posnetek tekme.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 10.05 Teleshop. 10.30 Charlie Tully, film. 12.15 Kolo sreče. 13 00 Tv borza. 14.05 Perrine, Kuhajte, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Kadeče pištole. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Duki. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 T.J. Hooker. 21.00 Made in Heaven, angleški film, 1952 (David Tomlinson). 22.25 Poročila. 22.35 Petek, trinajstega, serijska djivka. 23.25 T.J. Hooker, ponovitev.
RIL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.05 Céna je vroča. 10.35 Dragi striček Bili. 11.00 Explosiv. 11.45 Quincy. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Maske. 15.30 Igra. 16.00 Munsterjevi. 16.30 Novo v kinu. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Nevidni. 18.45 Poročila. 19.15 Moški za šest milijonov dolarjev (Lee Majors). 20.15 Delo na črno, seriia. 21.05 Sina Sing, italijanska komedija, 1983 (Adriano Celentano, De-siree Nosbusch). 22.20 Sladoled na
palčki 3, nemško-izraelska erotična komedija, 1980 (Jesse Katzur). 23.50 Poročila. 0.00 Foxtrap, lov v Monte Carlu, kriminalka.
mmm
Uim-HlH.'l.'Nl

oblasti, ameriški politični triler, 1985 (Richard Gere). 23.35 Malone, ameriški akcijski film, 1987 (Burt Reynolds).
8.50 9.00 9.00
9.20
10.00
10.55 15.45 15.55
18.00 18.10
18.35 18.35
18.45
19.05 19.15 19.30 19.55 19.50 20.20
22.00 22.25 23.05
1.10
Video strani TV Mozaik
Spored za otroke in mlade, pisani svet: O kresi se dan obesi Sijaj v temi, dokumentarna oddaja
E. Waugh: Vnovič v brideshea-du, angleška nadaljevanka 5/13 Video strani Video strani
Poletna noč, ponovitev nadaljevank Murphy Brown, ameriška nanizanka, 16/22, Nekdo jezdi mimo, angleška nadalj. 4/13 Čemi Gad, angleška nanizanka 16/18
Tv dnevnik 1
Tv mozaik Safari v mestu: Divje živali v Londonu, angleška poljudnoznanstvena serija
Spored za otroke in mlade Poltrona Express, ponovitev 13. zadnjega dela
Noro, norejše, norišnica, ponovitev Risanka Tv okno Tv dnevnik 2 Vreme Zrcalo tedna
Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka
Tv dnevnik 3, Vreme Oči kritike
Poletna noč. Murphy Brown, ameriška nanizanka, Nekdo jezdi mimo, Cerni Gad
Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.25 Ravnotežja: Vodenje, izobraževalna oddaja. 19.00 Alpski večer Bled 90, ponovitev oddaje. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče. 20.30 W. A. Mozart: Koncert za flavto in orkester 21.00 Vprašajte ZIS. 22.00 Regionalni programi TV Ljubljana, studio Maribor Tele M. 23.30 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
10.50 Tv koledar. 11.00 Poletni spored (do 14.00). 14.35 Poročila. 14.45 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Znanstveni magazin. 17.50 Ferdy, risana nanizna-ka. 18.20 Številke in črke. kviz. 18.40 Poročila za gluhe 18.45 Mupped show. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 V Cityju, filmska nanizanka. 21.00 Vprašajte Zis. 22.00 Tv dnevnik. 22.20 Potovanje, kulturni magazin. 23.05 Poročila za tuje turiste. 23.10 Barva noči, nočni spored. 1.10 Poročila
TV ZAGREB 2
16.15 Poročila 16.20 Tv koledar 16.30 Italia '90. 19.45 Cagliri: Anglija— Egipt, posnetek tekme. 19.30 Tv dnevnik. 20.OB Gol show. 20.40 Poročila. 20.45 Rim: Igre junakov, balet, umetnikov Boljšega teatra. 23.00 Posebna oddaja o svetovnem nogometnem prvenstvu.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Kuhajte. 10.05 Teleshop. 10.30 Duki. 11.20 Kadeče pištole. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Ghostbusters, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 High Chaparral. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Ad-damsovi. 18.15 Iztirjeni. 13.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Trije angelčki za Chariija. 21.00 Skidoo, ameriški film, 1968 (Jackie Gleason). 22.45 Poročila. 23.00 Vražja ženska, francosko-italijanski film, 1958 (Brigitte Bardot, Antonio Vilar).
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Trax. 10.00 Moto šport. 11.00 SP v nogometu: Švedska—Kostarika in Brazilija— Škotska. 15.00 Tenis, Wentworth, Anglija, nato Golf: The Carrols Irish Open. 16.30 SP v nogometu, novice. 17.00 SP v nogometu: Belgija—Španija, prenos. 19.00 Koreja—Urugvaj. 21.00 Anglija—Egipt, prenos. 23.00 Irska—Nizozemska. 1.00 Belgija— Španija in Koreja—Urugvaj.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Maske. 11.00 Nevidni. 11.45
Springfieldova zgodba, zadnja zgodba pred poletnim odmorom. 15.00 Zdravje. 15.30 Igra. 16.00 Ljudje in živali. 16.30 Oče Murphy. 17.10 Cena Je
6.00 Channel E. 6.30 E.B.C. 7.00 Day-break. 8.30 Video moda. 9.00 Poročila. 9.15 Mix. 13.30 E.B.C. 14.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue night, 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Klasični filmi: Karnevalska zgodba, ameriški film 1954 (Anne Baxter). 22.00 Poročila. 22.15 High Chaparral. 23.15 E.B.C. 23.45 Sladko in kislo, drama. 0.15 Novice. 0.30 Blue Night. 1.30 Time Warp.
10.30 Infošov. 11.00 Pravica ceste (Street Justice), ameriški akcijski film, 1987. 13.30 Infošov. 14.00 Big-Vellki, ameriška komedija, 1987 (Tom Hanks). 15.40 Telemix. 16.00 Denar Maxa Dugana, ameriška komedija, 1982 (Marsha Mason). 17.35 Pregled. 18.00 Zaradi ljubezni in obupa, ameriška kriminalka, 1989 (Brian Bloom). 19.30 Telemix. 20.00 Prinčeva nevesta, ameriški fantazijski film, 1987 (Robin Wright}. 21.45 Power, pot do
vroča. 18.00 Sierra. 18.45 Poročila. 19.15 Prva ekipa, serija. 20.15 Svetleči asfalt. 21.05 Moški — puma, akcijski film. 22.35 Poročila. 22.45 Na pomoč, Bermudski trikotnik, ameriški film. 0.30 Freedom Fighters, akcijski film.
mmi
EniEEma
8.50 Video strani
9.00 Izbor tedenske programske tvornosti
9.15 Lonček, kuhaj: Mrzla mlečna juha
9.25 ZBIS: povodni mož
9.45 Ciciban, dober dan: Blabla 10.00 Alica v deželi risb, 8 zadnji del
oddaje TV Sarajevo 10.15 Čudovita leta, ameriška nanizanka 1/18 10.40 Zgodbe iz školjke, 25. oddaja 11.10 Oči kritike 11.50 Tednik 12.50 Video strani 14.30 Video strani 14.40 Rock kompas, ponovitev 15.25 Žarišče, ponovitev 15.55 Poletna noč, ponovitev nadaljevank Murphy Brown, Nekdo jezdi ponoči, Černi gad, ameriška nanizanka 18.10 Iz tujih kuhinj: Japonska, 2. del
18.40 Spored za otroke in mlade,
cvetlične zgodbe 19.00 Risanka 19.15 Tv okno 19.30 Tv dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Kuba, ameriški film 22.35 Tv dnevnik 3, vreme 23.00 Poletna noč Murphy Brown, ameriika nanizanka, Nekdo jezdi mimo, Černi gad.
TV SLOVENIJA 2
16.40 Italija BO, SP v nogometu, osmina finala, prenos. 19.00 Kako biti skupaj, oddaja Tv Skopje. 19.30 Tv dnevnik 20,10 3. tekma finala končnice DP v rokometu, posnetek 2. polčasa. 20.40 Italija 90 SP v nogometu osmina finala, prenos. 23.35 Satelitski prenosi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.30 Tv koledar. 9.40 Čebelica Maja, ponovitev risane nanizanke. 10.05 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 12.05 Saga o Port Sithih, filmska nanizanka. 13.00 Televizijski družinski magazin. 14.30 Vražji maček, ameriški film. 16.25 Sedmi čut. 16.35 Tv dnevnik. 16.50 Oddaja narodne glasbe. 17.05 M. Krleža: Tomo Bakran, prvi del. 18.30 Medjugorje, dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.25 Šibenik, prenos otvoritve Jugoslovanskega festivala otroka. 21.30 Smaragdni led, ameriški film. 23.15 Tv dnevnik. 23.30 Po brezkonč-jih sveta, potopisna dokumentarna nanizanka. 0.00 Poročila za tuje turiste. 0.05 Barva noči, nočni spored. 2.05 Poročila.
TV ZAGREB 2
14.55 Tv koledar. 15.05 Koncert Zbora Kolibri 15.50 Današnji otroci — jutrišnji svet, oddaja za otroke. 16.00 Kako biti skupaj. 16.45 Neapelj: nogometna tekma osmine finala. 18.45 Italia '90 19.30 Tv dnevnik 20.15 Alo. alo. humoristična nanizanka. 20.30 Poročila. 20.50 Bari: Nogometna tekma osmine finala. 23.00 Ciklus italijanskega filma: Mladoporočenca.
SATELITSKA TV
SAT 1
RTL PLUS
Clips, ponovitev filma.
TT
: • -
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 SP v nogometu: Belgija—Španija, Irska—Nizozemska in Anglija—Egipt. 15.00 Tenis, Wentworth, Anglija, nato golf: The Carrols Irish Open. 19.00 Moto novice. 19.30 Trax. 20.00 Wrestling. 22.00 SP v boksu. 33.00 Formula ena v Mehiki. 23.30 Konjeništvo, dresura, Milano, Italija. 0.30 tenis, Anglija, nato golf, Irisch Open.
6.0Ö Channel E, izobraževalne informacije. 6.30 E.B.C. 7.00 Daybreak. 8.30 Turistični magazin. 9.00 Poročila. 9.15 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 19.00 Hit Studio International. 20.00 Koncert. 21.00 Blue Night. 22.00 Poročila. 23.15 E.B.C. 23.45 Max Headroom. 0.15 Poročila. 0.30 Blue Night.
						
		gj -				
9.05 Video strani
9.15 Otroška matineja, Živ žav, 26. oddaja
10.05 Zgodbe iz mest: Livno 10.35 Šentvid pri Stični: Pevski tabor
90, vklop 10.35 Videomeh
11.15 Šentvid pri Stični: pevski
tabor 90, vklop 11.25 Kmetijska oddaja TV NS 12.25 Šentvid pri Stični: Pevski
tabor '90, prenos 13.35 Video strani 15.25 Video strani 15.35 Prisluhnimo tišini 16.15 Formula 1, francoska nadaljevanka 17.00 Tv dnevnik 1
17.10 Scaramouche, ameriški
film 19.15 Risanka 19.05 Tv mernik 19.20 Tv okno 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 B. D. Feljoo. J. B. - Stagnaro: Pot na jug, 1/2 Jugo-slovav.-argent. koproduk-cija TV NS 21.05 Zdravo 22.35 Tv dnevnik 3 22.55 Video strani
TV SLOVENIJA 2
10.00 Oddaja za J LA in igrani film. (do 13.00). 16.30 Italija 90 SP v nogometu. 18.55 Domači ansambli: ansambel Ivana Ruparja, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Grad Tabor
—	Sodobna tv legenda, dokumentarna oddaja. 20.40 Italija 90, SP v nogometu. 23.00 Satelitski programi
—	poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
9.10 Horizonti, oddaja v madžarščini. 9.30 Poročila. 9.35 Sport Billy, nanizanka. 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 11.00 Kmetijski mozaik. 12.00 Oddaja resne glasbe. 13.00 Zaliv nevarnosti, filmska nanizanka. 14.00 Poročila. 14.05 Nedeljsko popoldne. 16.05 Bitje, imenovano človek, znanstvena nanizanka. 17.00 Čakajoč kočije, argentinski film. 18.45 Sport Billy, risana nanizanka. 21.05 Zabavna glasba. 21.35 Tv dnevnik. 21.55 Dober posel, dokumentarna nanizanka. 22.35 Poročila za tuje turiste. 22.40 Barva noči, nočni spored. 0.40 Poročila.
TV ZAGREB 2
7.45 Tv koledar. 7.55 Poročila. 8.00 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 10.00 Nedeljski mozaik. 13.00 Športno popoldne. 16.45 Torino: tekma osmine finala. 18.45 Italija '90. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Fluid, glasbena oddaja. 20.40 Poročila. 20.50 Pregled dneva. 23.00 Dovršena kriminalka, italijanski film. 0.30 Kronika Jugoslovanskega festivala otroka.
SATELITSKA TV
SAT 1
7.30 Dobro jutro s Sat 1. 8.30 Trije angelčki za Chariija. 10.05 Teleshop. 10.30 Ghostbusters. 11.00 Skidoo, ameriški film. 12.50 Kreijienčkovi, Naša mala farma. 14.10 Car gora. 14.40 Kuhajte. 14.50 Cesta v Kairu, angleška kriminalka, 1950 (Eric Port-man, Laurence Harvey). 16.40 Novo v kinu. 17.05 Sanjska potovanja. 17.35 Poročila. 17.50 Fantazijski otok. 18.45 Poročila. 19.05 Batman. 20.00 Stingary. 21.00 Jake in McCabe. 21.55 Poročila. 22.05 Mož akcije, francoski film, 1967 (Jean Gabin). 23.35 Kanclersko slavje v Bonnu. 23.50 Tako dobri prijatelji, ameriški film.
8.05 .Kremenčkovi. 8.30 Batman. 10.00 Šport. 10.30 Sanjska potovanja. 11.00 Cesta v Kairu, ponovitev filma. 12.50 Zgodovina Nemčije. 13.20 Fantazijski otok, Prosti čas, GI-</a, glavica, Naša mala farma. 15.35 Takrat v Hollywoodu, ameriški film, 1939. 17.10 Serif brez pištole, ameriški vestem, 1953 (Will Rogers). 18.45 Poročila. 19.05 Lepotica in zver. 20.00 Don Juan 73, italijanski film, 1972 (Brigitte Bardot, Maurice Ronet). 21.40 Poročila in šport. 22.00 Talkshow. 23.15 Na begu, serijska kriminalka. 0.05 Lepotica in zver.
RTL PLUS
8.00 Za otroke. 10.15 Vedeti, kako. 11.00 Ciklus filmov Jamesa Stewarta: Pot v srečo, ameriški vestem, 1957. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Ragazzi. 14.15 Igra. 14.25 Smith in Jones. 15.15 Moz iz Atlantisa. 16.05 Chips, serija. 16.55 Street Hawk. 17.45 Čudovita leta. 18.15 Naloga za Ai Mundyja. 19.45 Poročila. 20.15 Virus, japonska kriminalka, 1983. 21.50 Ruleta. 22.00 Vse ali nič. 23.00 Mla-
8.00 Za otroke. 9.30 Pobožna Helena, nemški film, 1965.11.00 Tednik. 12.05 Čudovita leta. 13.15 Dr. Who. 13.45 Princesa mojega srca, ameriški film, 1987. 15.10 Ples. 16.10 Naše malo gledališče. 17.35 Ruleta. 17.50 Narodna glasba. 18.45 Poročila. 19.05 Sledge Hammer. 19.30 Naloga za Al Mundyja. 20.15 Modro cveti encijan, nemški alasbeni film, 1973. 21.45 Spiegel TV. 22.15 Prime Time. 22.35 Tutti Frutti, novih 22 nadaljevanja. 23.35 Kriminalistične zgodbe. 0.25 Rožnata serija.
doletna zapeljivka 1, nemško-švicar-ski erotični film, 1971. 0.20 Sexy Clips. 0.25 Mladoletna zapeljivka 1, ta.
CU
EzmEHzn
7.00 Morski greben. 7.30 Leteči kivi, serija. 8.00 Za otroke. 10.00 Judo. 10.30 Formula ena v Mehiki. 11.00 Trax. 11.30 Avstralski nogomet. 12.30 Atletika iz Bratislave. 14.00 Tenis, Wentworth, nato Golf, Irish Open. 16.30 SP v nogometu, novice. 17.00 SP v nogometu, prenos iz Neaplja. 19.00 Nemška formula 2. 20.00 Moto novice. 20.30 SP v nogometu, novice. 21.00 SP v nogometu. 23.00 Formula ena v Mehiki. 23.30 SP v nogometu. 0.30 Tenis, Anglija. 2.30 Nogomet.
7.00 Za otroke. 11.00 Mix. 16.00 Leteti visoko. 17.00 Video moda. 17.30 Coca Cola Euroshart. 18.00 Ultra šport. 20.00 E. B. C. 21.00 Drugi zbor, ameriški film, 1940 (Fred Astaire). 22.30 Cona somraka. 23.00 Vsesplošno spoštovan, ameriško grozljivka, 1950.
8.50 9.00 9.00
9.20 9.35 9.50 10.05 10.35 14.15 14.25 15.55
18.00 18.10 18.25 18.40 18.40 18.55 19.10 19.20 19.30 20.05
21.10 21.55 22.15
0.15
Video strani Mozaik
Spored za otroke Zgodbe: Re-
goč. otroška serija
Utrip
Zrcalo tedna Tv Mernik
Srečanje koroških vižarjev
Video strani Video strani Zdravo, ponovitev Poletna noč, ponovitev nadaljevank Murphy Brown, ameriška nanizanka. Nekdo jezdi mimo, angl. nadaljevanka, Černi gad Tv dnevnik 1 Mozaik, ponovitev Zrcalo tedna
Spored za otroke in mlade Radovedni taček: Vrata Cvetlične zgodbe, 5/13 Risanka Tv okno Tv dnevnik 2
Željko Mijanovič: Osmi dan v tednu, drama Tv BG
Osmi dan Tv dnevnik
Poletna noč: Murphy Brown, ameriška nanizanka 19/22, Nekdo jezdi mimo, angl. nadaljevanka 7/13, Leteči cirkus M. Pyt-hona 1/12. Video strani.
IV SLOVENIJA 2
16.40 Italija 90 SP v nogometu 19.00 Kulturna dediščina Rab — Dokumentarna oddaja Tv Zagreb. 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče. 20.30 L. V. Bocchevini — V. Dedovič, obsedenost. 20.40 Italia 90 — SP v nogometu. 23.00 Sestanek na vrhu, zabavna glasbena oddaja Tv Beograd.
TV ZAGREB 1
10.10 Tv koledar. 10.20 Poletni spored (do 14.00). 14.35 Poročila. 14.45 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 16.30 Sedmi čut. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Južno od Rusije, filmska nanizanka. 17.50 Nanizanka za otroke. 18.05 Goranove zgodbe, oddaja za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Čas, ki živi: Matura . . ., dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Globina nade, tv drama. 21.30 Paralele, zunanjepolitična oddaja. 22.00 Tv dnevnik. 22.05 Poročila za tuje turiste. 22.10 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 00.10 Poročila.
TV ZAGREB 2
16.15 Poročila. 16.20 Tv koledar. 16.30 Italia '90. 16.45 Genova: nogometna tekma osmine finala. 18.45 Italia '90. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Alo, alo . . ., humoristična nanizanka. 20.30 Poročila. 20.35 Italia '90. 20.50 Rim: nogometna tekma osmine finala. 23.00 Začarano jedro, italijanski film.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja l|ubezni, Potovanja. 10.05 Teleshop. 10.30 Takrat v Hollywoodu, ameriški film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Kazimir, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Daniel Boone. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Hotel, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Traper John M. D. 21.00 Fanny, ameriški film, 1960 (Leslie Ca-ron, Maurice Chevalier). 23.10 Poročila. 23.20 Magazin. 23.45 Spiegel TV. 0.15 Vanina Vanini, francoski film, 1961 (Sandra Milo, Laurent Terzieff).
RTL PLUS
6. 00 Haio, tvropa. 8.35 Tv butik. 9.00 Springfieldova zgodba. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dr. Who. 10.00 Modro cveti encijan, film. 12.30 Klasika. 13.05 Tv butik. 13.30 Santa Barbara, 334 nadaljevanje. 14.15 Springfieldova zgodba, 1017 nadaljevanje. 15.00 Teniški turnir v Wimbledonu. 18.45 Poročila. 19.05 Vreme, nato Wimbledon. 21.35 Poročila. 21.45 Wimbledon, povzetek. 22.30 Airwolf, serija. 23.25 Kulturni magazin. 23.50 Magazin za moške. 0.25 Wrestling.
EUROSPORT
7.00~Religija. 8.00 Za otroke (Fun factory). 10.00 Judo. 10.30 Formula ena v Mehiki. 11.00 SP v nogometu. 14.00 Tenis, Didsbury, Anglija, nato golf, Irish Open. 16.30 SP v nogometu. 17.00 Nogomet. 19.00 Konjeništvo. 20.00 Tenis, Wenworth, Anglija, nato golf, Irish Open. 21.30 Formule ena v Mehiki. 0.00 SP v nogometu.
Enam
7.00 Za otroke. 11.00 Eurochart. 11.30 Mix. 13.30 Hello, Austria. 14.00 Mix. 15.00 George Vanderman. 15.30 Mix. 16.00 Turistični magazin. 16.30 E.R.F. 17.00 Mix. 17.55 Vreme. 18.00 Fijanci-al Times. 19.30 Video moda. 20.00 Britanska družina. 21.00 Ljubezenska afera, ameriški film, 1939 Mrene Dünnem, Charles Boyer). 22.30 Barnaby Jones, serija (Buddy Ebsen). 23.30 Mix.
10.30 Infošov. 11.00 Massarati, ameriški pustolovski film, 1982 (Daniel Pi-lon). 13.30 Infošov. 14.00 Heidi in Peter, švicarski domovinski film, 1954. 16.00 Smrt zime, ameriška grozljivka, 1987. 17.40 Pregled. 18Ì00 Bobo (Walk Like A Man), ameriški film, 1987 (Christopher Lloyd). 19.25 Telemix. 20.00 Navpični start, nemška komedija, 1988 (Mike Krüger). 21.35 Zareza, ameriški problemski film, 1987 (Barbra Streinsand). 23.35 V modri globini, francoski film, 1987.
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 10.30 Športne novice. 11.00 SP v nogometu. 14.30 Formula ena v Mehiki. 16.30 SP v nogometu. 17.00 Nogomet. 19.00 EP v dviganju uteži, Danska. 19.30 Boks. 20.30 SP v nogometu. 23.00 Nogomet.
SUPER CHANNEL
6.00 Channel E. 6.30 E.B.C. 7.00 Day-break. 8.30 Mediteranska kuhinja. 9.15 Mix. 13.30 E.B.C. 14.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time
Warp. 20.00 Turistični magazin. 20.30
- ..... 21.00 " ■—
'erspektivé v Poročila. 23.15 E.B.C. 23.45 T.B.A.
Potovanje v Indijo. 21.00 Divji jug. 21.30 Perspektive v znanosti. 22.00
8.50 9.00
10.15 15.15 15.25 15.55
18.00 18.10 18.10
18.25 19.13 19.20 19.30 20.05
20.50
21.55 22.10
0.10
Video strani
Mozaik, spored za otroke. Zgodbe iz školjke, 26. oddaja Video strani Video strani Žarišče
Poletna noč, ponovitev nadaljevank, Murphy Brown, ameriška nanizanka, Nekdo jezdi mimo. Leteči cirkus M. Pythona Tv dnevnik 1
Spored za otroke in mlade Lonček kuhaj: Čokoladna zmr-zlina
Pika nogavička Risanka Tv okno Tv dnevnik 2
F. Nicolini: Oče bom, italijanska nadaljevanka (4/6) Aktualno, kako do jedrskih sanj — Za Švedsko in za nas
Tv dnevnik 3
Poletna noč Murphy Brown, ameriška nanizanka 20/22, Nekdo jezdi mimo, angl. nadaljevanka 8/13, Leteči cirkus M. Pythona, angl. nanizanka 2/12. Video strani
TV SLOVENIJA 2
18.40 Italija 90 SP v nogometu. 19.00 Slovenska ljudska glasbila in godci, violinske citre. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Italia 90 — SP v nogometu. 23.00 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
10.10 Tv koledar. 10.20 Poletni spored (do 4.00). 14.35 Poročila. 14.45 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 Mali svet, oddaja za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Znanstveni spored. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Svetoval vam bom z zadnjim snom, filmska nanizanka. 21.10 Teme in dileme, kontaktni spored. 22.40 Tv dnevnik. 23.00 Poročila za tuje turiste. 23.05 Barva noči, nočni spored. 01.05 Poročila.
TV ZAGREB 2
16.15 Poročila. 16.20 Tv koledar. 16.30 Italia '90. 16.45 Verona: nogometna tekma osmine finala. 18.45 Italia '90. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Alo, alo . ., humoristična nanizanka. 20.30 Poročila. 20.35 Italia '90. 20.50 Bologna: nogometna tekma osmine finala. 22.50 Italia '90. 23.00 Sladko življenje, italijanski film. 0.30 Kronika in Dnevi satire.
SATELITSKA TV
SAT 1
za. 14.05 Koala, Denar, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Te-
leshop. 16.05 Bonanza. 17.00 Poročila. 17:10 Sosedje. 17.35 Avto. 17.50 Matt Houston, serijska kriminalka, (Lee Horsley). 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Zabava, narodna glasba, 1990. 21.00 Mike Hammer. 22.40 Poročila. 22.50 V-zunajzemelj-ski, znanstveno-fantastična serija (Jane Badler, Michael Durrell).
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.05 Transfor-mers. 10.35 Dragi striček Bili. 11.00 Umetnost. 10.05 Zdravje. 11.25 He-atcliff. 11.45 Kaz in družba. 12.30 Klasika. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Wimbledon, tenis, prenos. 18.45 Poročila, nato tenis. 21.55 Poročila. 21.45 Wimbledon, povzete!----------r-------
litični magazin. 23.15 Devet tednov in
bledon, povzetek. 22.30 Explosiv, politični magazin. 23.15 Devet tednov in pol. ameriški erotični film, 1985. (Kim Basinger).
EH5ZIS
6.00 Poslovno poročilo. 7.00 Ža otroke. 9.30 Konjeništvo. 10.30 Smučanje prizadetih oseb. 11.30 Boks. 12.30 SP v nogometu, pregled. 16.30 Nogomet. 17.00 Nogomet. 19.00 EP v dviganju uteži, Danska. 19.30 Tenis, Anglija. 20.30 SP v nogometu. 21.00 Nogomet, prenos. 23.00 Nogomet.
UH JJHIH.'I.'NB
0.15 Poročila.
■r
6.00 Channel E, izobraževalne informacije. 6.30 E. B. C. 7.00 Daybreak. 8.30 Video moda. 9.15 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Ultra šport, — dviganje uteži. 22.00 Poročila. 22.15 Ultra šport. 23.15 E. B. C. 23.45 Ultra šport. 0.45 Poročila.
10.30 Infošov. 11.00 Ars Amandi — Umetnost ljubezni, francosko-italijanski erotični film, 1984. 13.30 Infošov. 14.00 A.D.A.M., ameriška komedija, 1988 (Helmut Berger). 15.40 Telemix. 16.00 Ratboy, podganji deček, ameriški fantazijski film, 1986 (Sindra Locke). 17.40 Pregled. 18.00 Caine je bila njegova usoda, ameriški vojni film, 19M (Humphrey Bogart). 20.05 Moj vražji ljubimec, ameriška parodi-
ja na grozljivke, 1987 (Scott Valentine). 21.40 Tracy Lords Show 1, ameriški erotični šov, Beate Ushe, 1988. 22.55 Pravica ceste, ameriški akcijski film, 1987 (Michael Ontkean).
10.30 Infošov. 11.00 Moonstruck, ameriška komedija, 1987 (Cher, Nicholas Cage). 13.30 Infošov. 14.00 Tellina zgodba, ameriška drama, 1988. 15.30 Telemix. 16.00 Super tepec, ameriška komedija, 1987. 17.30 Infošov. 18.00 Camille Claudel, francoska drama o slikarski, 1988 (Isabella Ad-jani). 21.00 Prizorišče 911 (No Man's Land), ameriška kriminalka, 1987 (Charlie Sheen). 22.45 Big, ameriška komedija, 1987 (Tom Hanks). 0.30 Kralj mesta, ameriški zabavni film, 1984 (Tony Curtis).
SREDA 27. JUNIJ
TV SLOVENIJA 1
8.50 9.00
9.10 9.30
10.30
11.15 15.45 15.55
18.00 18.10 18.40 18.50
19.15 19.20 19.30 20.05
21.55 22.15
0.15
Video strani Mozaik
Pamet je boljša kot žamet 2. Mijanovič Osmi dan v tednu, drama tv BG
F Nicolini Oče bom, italijanska nadaljevanka (4/6) Video strani Video strani
Poletna noč, ponovitev nadaljevanke Murphy Brown, ameriška nanizanka. Nekdo jezdi mimo. Leteči cirkus M. Pythona. Tv dnevnik 1 Žarišče, ponovitev Spored za otroke in mlade Ciciban: Dober dan: Salica in mala šalica Risanka Tv okno Tv dnevnik 2
Film tedna: Balada Gregorja Corteza, ameriški film
Tv dnevnik 3
Poletna noč: Murphy Brown, ameriška nanizanka 21/22, Nekdo jezdi mimo, angl. nadaljevanka 9/13, Leteči cirkus M. Pythona, ang. nanizanka 3/12. Video strani.
TV SLOVENIJA 2
17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.30 Alpe Jadran. 19.00 Iz tujih kuhinj, izobraževalna oddaja. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Gala koncert L. Pavarotija ob otvoritvi svetovnega prvenstva v nogometu. 22.00 Svet poroča. 23.00 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB 1
10.10 Tv koledar. 10.20 Poletni spored (do 14.00) 14.35 Poročila. 14.45 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči, 17.00 Tv dnevnik 17.20 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja. 17.50 Najlepša leta, nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka 18.45 Morje, dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Mala Mo, ameriški film. 22.30 Tv dnevnik 22.50 Poročila za tuje turiste. 22.55 Barva noči, nočni spored. 00.55 Poročila.
TV ZAGREB 2
16.15 Poročila. 16.20 Italia '90. 16.45 Igre brez meja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Alo, alo . . ., humoristična nanizanka. 20.30 Poročila. 20.35 Posebna oddaja o svetovnem prvenstvu v nogometu. 22.50 Zgodba o fantih in dekletih, italijanski film.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 10.05 Teleshop. 10.30 Mike Hammer. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Alf, Zdravje, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 16.05 Nori Divji zahod. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Vesoljska ladja Enterprise. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Mike Hammer. 21.00 Tudi ti dragi oče, angleški film, 1963 (James Roberson Justice). 22.40 Poročila. 22.50 Nasvidenje, do ponedeljka, francosko-kanadski film, 1979 (Carole Laure, Miou-Miou, David Birney). 0.30 Mike Hammer, ponovitev.
RTL PLUS
fmniB
6.00 Halo, Evropa. 10.05 Transformers. 10.35 Dragi striček Bill. 11.00 Ragazzi. 11.45 Quincy. 12.30 Klasika. 13.05 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Wimbledon, tenis, prenos, vmes ob 18.45 Poročila, nato tenis. 21.35 Poročila. 22.30 Stern TV. 23.05 War Birds — Top Gun, ameriški akcijski film, 1988. 0.35 Imenitni vohun, peti del serije po romanu J. Carrea.
6.00 Poslovno poročilo. 7.00 Za otroke. 9.30 Tenis, Anglija. 10.30 Trax.
11.00 Moto šport. 12.00 SP v nogometu. 16.00 Smučanje prizadetih. 17.00 Svetovni šport. 18.00 Atletski grand prix iz Helsinkov. 21.00 SP v Boksu. 23.00 SP v nogometu. 1.00 Golf, Irish Open.
SUPER CHANNEL
6.00 Channel E.B.C. 7.00 Daybreak. 8.30 Hello, Austria. 9.00 Poročila. 9.15 Mix. 13.30 E.B.C. 14.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp, klasični elipsi. 20.00 ITN News. 20.30 Spiegel TV. 21.00 Reportaže. 21.30 Financial Times. 22.00 Poročila. 22.15 ITN News. 22.45 Spiegel TV. 23.15 E.B.C. 23.45 Današn|i svet, reportaže. 0.15 Poročila.
10.30 Infošov. 11.00 Plesna akademija, italijanski plesni film, 1987. 13.30 infošov. 14.00 Bluegrass, ameriška družinska drama, prvi del, 1988 (Che-ryl Ladd, Mockey Rooney). 15.35 Telemix. 16.00 Bluegrass, drugi del filma. 17.35 Pregled. 18.00 Power, pot do slave, ameriška drama, 1985 (Richard Gere). 20.00 Svetloba na koncu
zorback (grbasta divja svinja) stralska grozljivka, 1984 (Gre Harrison).
predora, ameriški film, 1988. 21.35 Poltergeist 3, ameriška grozljivka, 1988 (Heather 0'Rourke). 23.15 Ra-
av-(Gregory
PROGRAM
POLETNIH KULTURNIH PRIREDITEV 1990
23. JUNIJ ob 20.00
velenjski grad Študentski kulturni večer
29. JUNIJ ob 19.00
ploščad pred Namo Folklorna skupina iz Sicilije, Italija
Predstavila se bo siciljanska folklorna skupina CITA DI TRAPANI, ki sodeluje na letošnjem srečanju folklornih skupin v Mariboru.
5. JULIJ ob 20.30
velenjski grad Komorni trio
Tomaž Lorenz, violina Jerko Novak, kitara Franc Žibert, harmonika Program: Vivaldi. Kelterborn, Paganini, Schmidt, Ramovš, Feld in Trojan
7. JULIJ ob 20.30
velenjski grad Ištvan Römer, kitara
Vsakoletni gost na kitarskih večerih na gradu je tudi eden naših najboljših kitaristov Ištvan Römer.
9. JULIJ ob 20.30
velenjski grad
Corrado Rojac, harmonika, Italija
Enaindvajsetletni zamejski rojak Corrado Rojac je na svetovnem tekmovanju v Lisboni leta 1985 prejel drugo nagrado in zmagal na italijanskem državnem tekmovanju v Perugiji leta 1987.
10. JULIJ ob 20.00
cerkev sv. Martina Velenje Mešani pevski zbor USPEH, Milwaukee, ZDA
Zbor so ustanovili prizadevni potomci naših izseljencev tako, da danes v njem pojejo tako naši rojaki kot Američani.
Zborovodja: Dolores Ivan-chich
14. JULIJ ob Ì9.00
ploščad pred Namo Greentown jazz band
Popularen program, dixieland, swing
Umetniški vodja: Borut Bučar
19. JULIJ ob 19.00
ploščad pred Namo
Šaleška folklorna skupina »Kole-
da«
Koleda je ena naših najboljših folklornih skupin. Na repertoarju ima plese vseh jugoslovanskih narodov.
20. JULIJ OB 19.00
Zeleni bar na Kardeljevem trgu Gledališče Ane Monro
Tudi letos se bo eksperimentalna skupina gledališča Ane Monro predstavila s svojim najnovejšim delom.
24. - 28. JULIJ
obisk v Veroni Aida
Opera Aida je na vsakoletnem sporedu že od leta 1913 dalje. Odhod 24. julija ob 5.00. Carmen
Opera Carman je po uspelem filmu s Placidom Domingom postala ena najbolj popularnih oper.
Odhod 26. julija ob 5.00.
27. JULIJ ob 20.00
Zeleni bar na Kardeljevem trgu Lolita
Lolitini glasbeniki so samosvoji, oblikovani v mnogih letih glasbenega delovanja. Svoje znanje, ustvarjalnosti združujejo v kompleksno transžanrsko usmerjeno glasbo polno asociacij na Coltraina, Colemana, Aylerja, preko novega levega populizma, pa vse do etične, hard core glasbe.
5. AVGUST ob 20.00
cerkev sv. Mihaela Šoštanj Baročni večer
Dunja Spruk, sopran Tomaž Lorenz, violina Maks Strmčnik, orgle Program sestavljajo baročna dela najrazličnejših ustvarjalcev za orgle solo, violino in orgle, glas in orgle ter za vso trojico skupaj, med njimi Bach, Stamitz, Händel, Frescobaldi in drugi.
10. in 11. AVGUST ob 20.00
dvorana glasbene šole Velenje Zaključni koncert poletne violinske šole
Tudi letos bo v Velenju potekala poletna violinska šola Igorja Ozima.
17. AVGUST ob 19.00
ploščad pred Namo Slovenski citrarji
Tudi letos se bodo v Velenju predstavili najzanimivejši in najboljši slovenski citrarji.
20. AVGUST ob 17.00
park pri kotalkališču Rock koncert
Sodelujejo: Lačni Franz, Let 3, Ekaterina Velika, Party Breakers in drugi.
PREDVIDOMA!
24. avgust ob 20.00
ploščad pred Namo Zgodba z zahodne strani
diapozitivi
O svojem enomesečnem bivanju med ameriškimi Slovenci bo govoril Marjan Marinšek, ki nam bo predstavil tudi New York, Washington, Pittsburgh, Cleveland, Niagarske slapove in West Virginijo. Fotografije je posnel Peter Marinšek.
26. AVGUST
Stari trg v Velenju Sejem bil je živ
Letos bo že petič potekala sejemska prireditev v starem Velenju pod velenjskim gradom na kateri bodo sodelovali kovači, lončarji, zeliščarji, peki, starinar-ji, žganjekuharji in drugi sejemski gostje ob gostinski sejmarski ponudbi, ki jo bo priravilo Gostinsko podjetje Paka.
31. AVGUST ob 19.00
ploščad pred Namo Krava v cirkusu
Krava v cirkusu v izvedbi Plesnega foruma iz Celja je izredno komunikativna in slikovita plesna predstava, ki s svojo glasbo, igro in plesom ter z glavnim likom kravo Elizabeto pričara otrokom čarobni svet cirkusa in sanj.
Koreografija: Gora Stelanovič Erjavec Glasba: Jani Golob
2. SEPTEMBER ob 19.30
velenjski grad Claude Confortès: Maraton
V	režiji Zvoneta Šedlbauerja bodo nastopili maratonci: Slavko Cerjak, Janez Hočevar Riffe in Branko Šturbej. Na glasbo Mojmirja Šepeta bo pela Marjet-ka Falk, glasbeno spremljavo pa bo izvajal Ivo Umek.
9. SEPTEMBER ob 18.00
poletno gledališče Šmartno ob Paki
Josip Jurčič — Bogomir Veras: Deseti brat
Ljudsko slikanico Deseti brat so v režiji Bogomira Verasa pripravili združeni gledališčniki iz občine Velenje, Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj ter Šaleška folklorna skupina Koleda.
15. SEPTEMBER ob 19.30
obisk na Dunaju Cats
Tokrat bomo ponovno odpotovali na Dunaj na ogled musicala Cats, ki je že od leta 1983 neprestano na repertoarju gledališč na Broadwayu, v Londonu in v Parizu.
Odhod avtobusa ob 6.00 izpred Rdeče dvorane. Cena 315 din in doplačilo za vstopnico.
Vstopnina je predvidena za vse prireditve na velenjskem gradu.
V	primeru slabega vremena bodo prireditve v dvorani Glasbene šole, doma kulture ali v restavraciji Nama.
Sejem bil je živ pa bo predstavljen na nedeljo 27. avgusta.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa.
Informacije: Kulturni center Ivan Napotnik Velenje, Titov trg 4, tel. 063/ 853-574 in 854-747.
iskanje novega človeka
Knjižnica Kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo Velenje vabi v četrtek, 21. 6., ob 19. uri na
kulturni večer z Ivanom Mešičkom.
Predstavljen bo esej: Temelji humanistične etike. Razgovor na temo: »Iskanje novega človeka« bosta vodila Tinka Podjavoršek in Branko Nimac. Vljudno vabljeni.
J
HO (Ü C
»Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 6 din. mesečna naročnina 24,00 din, trimesečna naročnina 65,10 din in trimesečna naročnina za tujino I 12,50 din.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine R Slovenije, številka 421-1/72 po S. februarju 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalov-nem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 mega-herca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10, v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
PETEK, 22. JUNIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.50 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna: 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 24. JUNIJA: 11.00 Začetek sporeda: 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 25. JUNIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 27. JUNIJA: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 do 19.00 Poletno popoldne na Radiu Velenje. Naši gostje bodo med drugim predstavniki skupine Snoppy.
								
	K	M	M	h»		1 1	1 1	[ I
REDNI KINO
Četrtek, 21. 6. ob 17. uri PRENOS NOGOMETNE TEKME -ARGENTINA—ROMUNIJA.
Petek, 22. 6. ob 18. in 20. uri NAROD VESOLJCEV - ameriški, znanstveno-fantastični. V gl. vi.: James Caan.
Sobota, 23, 6. ob 17. uri FANTOM MIDWOO MALLA - ameriški, grozljivka. V gl. vi.: Derek Rydall.
Sobota, 23. 6. ob 21. uri NOGOMETNI PRENOS - OSMINA FINALA..
Nedelja, 24. 6. ob 18. in 20. uri FANTOM MIDWOOD MALLA
—	ameriški, grozljivka.
Ponedeljek, 25. 6. ob 18. uri KITAJSKA ZVEZA - ameriški, karate, kung-fu. V gl. vi.: Bruce Lu.
Ponedeljek, 25. 6. ob 21. uri PRENOS NOGOMETNE TEKME
-	OSMINA FINALA.
Torek, 26. 6. ob 17. uri PRENOS NOGOMETNE TEKME -OSMINA FINALA.
Torek, 26. 6. ob 20. uri FANTOM MIDWOOD MALLA - ameriški, grozljivka.
Sreda, 27. 6. ob 10., 18. in 20. uri KITAJSKA ZVEZA - ameriški, karate, kung-fu.
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 21. 6. ob 20. uri ROŽNATI SEKS - ameriški, erotski. V gl. vi.: Taija Rae.
Petek! 22. 6. ob 22. uri in nedelja, 24. 6. ob 22. uri ROŽNATI SEKS — ameriški.
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 21. 6. ob 20. uri NAROD VESOLJCEV znanstveno-fantastični. V gl. vi.: James Caan.
ameriški,
ROŽNATI SEKS -
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 23. 6. ob 20. uri NOČNI KINO ameriški.
Nedelja, 24. 6. ob 19. uri NAROD VESOLJCEV - ameriški, znanstveno-fantastični.
Ponedeljek, 25. 6. ob 19. uri KITAJSKA ZVEZA - ameriški.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 22. 6. ob 20. uri FANTOM MIDWOOD MALLA - ameriški, grozljivka.
KINO »DOM« MOZIRJE
21. 6. - AS NAD ASI - BELMONDO, ameriški akcijski. 23. in 24. 6. U 2. VELIKA ROCK PREDSTAVA, ameriški glasbeni.
28. 6. - PROGRAMIRANA, DA UBIJA, ameriški, akcijski.
KINO »JELKA« NAZARJE
23. in 24. 6. - DEŽNI ČLOVEK, ameriški spektakel. 27. 6. - HOLANDSKE LUTKE, ameriški zabavni.
KINO »LJUBNO«
23. in 24. 6. - MOJA AFRIŠKA PUSTOLOVŠČINA, ameriški avanturistični.
26. 6. — RIBA PO IMENU VANDA, ameriška komedija.
studu oglcmi
Tel. št.: 853 451 _855 45CL
ŠTEDILNIK GORENJE (2 + 4)
in šotor Izola za 3 osebe, malo rabljen, prodam. © 857-350, J. Ulriha 42, Titovo Velenje. OBLAČILA VSEH VRST, št. 38, zelo poceni prodam. © 855-668. BARVNI TV ISKRA, ugodno prodam. Manžič, Veljka Vlahovi-ča 44 Titovo Velenje. GUMIJAST ČOLN ŠPORT z motorjem, prodam. © 855-976. HIŠO, NOVO, V TITOVEM VELENJU, (nad bazenom), prodam. © popoldan 831-708. ZA 8500 DIN, prodam ohranjen in vozen avto P-126/77 z avtora-diom. © 854-302 in 852-136. PRIKOLICO IMV 7,50, z balda-hinom in vso dodatno opremo ugodno prodam. Kampirana v kempu Zelena Laguna v Poreču. ©831-119.
OSEBNI	RAČUNALNIK
UGODNO	PRODAM
© 856-597, po 17. uri. ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE v Šaleku, za večje v KS Center desni ali levi breg. Šalek 88, V. nadstropje, stanovanje št. 45.
IZDELUJEM MLINE ZA GROZDJE IN SADJE. Plačilo je možno v dveh obrokih. Novak, Florjan 255, Šoštanj. © 882-364.
DOBRO OHRANJEN APN —
6, star 2,5 leta, malo rabljen, prodam za 900 DM. © 856-318.
BAS KITARO MELODIJA, z
zvočnikom, prodam. Peter Šmon, Letuš 95, Šmartno ob Paki.
WARTBURG KARAVAN, ugodno prodam, letnik 1983. © 857-097.
BREJO KRAVO, sivo, četrto tele, dobro molznico, prodam. © 856-205.
DVOSOBNO STANOVANJE ODDAM V NAJEM NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU ZA DOBO DVEH LET. Samo pisne ponudbe pošljite na upravo Našega časa, pod šifro »Stanovanje«. PRODAM PSIČKO, doberman-šnaucer za 300 din. (Stara 4 mesece.) © 0602-55-465. NOV TOMOS CTX-80, ugodno prodam. © 853-244. DVOSED IN FOTELJ, ali samo dvosed, temno rjavo usnje, prodam. © 851-228. KRAVO, SIVO RJAVE PASME, brejo in elektromotor 2,2 kw, prodam. © 855-684. KUPIM UČBENIKE ZA 1. letnik srednje medicinske šole. © 854-563.
BAKRENE	PLOŠČE
200 x 100 x 0,5, prodam po 1000 din komad. © 0602-55-523. HONORARNO DELO NUDIM akviziterjem, prodaja na terenu, zaslužek po delu.' © 858-805, popoldan.
V NAJEM ODDAM PROSTOR
za mirno obrt, (telefon in toplovod) v centru Šoštanja. © 882-468.
VRTNO HIŠICO PRODAM za
kompletno prestavitev, informacije po telefonu 853-005.
ŠOTOR - KAMP PRIKOLICO, Alpen Kreuzer, nizozemske izdelave, za 8 oseb, prodam. Cena po dogovoru. © 857-697.
PAR NUJNO POTREBUJE STANOVANJE. Šifra »Savinj-čan«.
OSEBNI AVTO Zastava 128, letnik 1987, prodam za 6500 DEM. © 853-465. Ogled vsak dan popoldan, Črnova 54, pri Obircu.
ZELO UGODNO PRODAM SEDEŽNO GARNITURO.
© 858-343.
POSREDUJEMO PRODAJO
manjše hiše v Skornem pri Šoštanju — V. gradbena faza in cca 1 ha sadovnjaka in gozda v bližini Pustega gradu v Šoštanju — možna gradnja. © 852-142, 856-899.
JUGO 55, star 5 let, registriran do junija 1991, dobro ohranjen, prodam. © 831-219.
KRAVO FRIZIJKO, brejo 8 mesecev, petega teleta, ali kravo s prvim teletom, prodam. Herman Klemene, Kavče 28 A, T. Velenje.
OBREZLINE UGODNO OD-PRODAMO, traktorska prikolica 100 din, v času od 25. 6. do 10. 7. 1990, od 7. do 15. ure, vsak dan. tesarstvo Škotnik, Ravne 3, Šoštanj.
DIANO, letnik 1980, prodam, registrirana do oktobra 1990. © 855-832.
ZAHVALA
Vsem, ki ste bili z nami, z nami sočustvovali in nam kakorkoli pomagali ob izgubi našega moža, očeta, starega očeta in pradedka
Martina Turineka
iz Šoštanja
ISKRENA HVALA VSI NJEGOVI
IZREDNO LEPO VAM DODATNO OPREMIMO IN OČISTIMO avto, (strešna okna, spojlerji, maske, prevleke, kredit). Odkupim rabljene štirioglate žaromete Zastava. Drago — TIME AVTO DESIGN, © 721-520.
ŽELITE POSTATI SVETOVALEC - AGENT pri av
strijski zavarovalnici z najboljšimi pogoji. Zelo visok dohodek. © 858-103.
SE ŽELITE ZAVAROVATI
pri avstrijski zavarovalnici, ki vam nudi najboljše pogoje? © 858-103.
SERVIS ZAMRZOVALNIKOV
Če vam skrinja toči, rosi, ledeni, neprenehoma deluje, pokličite 062/511-743 ali 512-348 NON STOP. Garancija, kilometrine ne zaračunavamo.
mtSmi
Gisiro £
pnoma
Namili kotiček
IZŽREBANKA ZA NAMIN IZLET: KATARINA REDNAK, Florjan 269, Šoštanj
V SAMOPOSTREŽNI PRODAJALNI VELEBLAGOVNICE NAMA:
sir Gauda uvoz	kg	59,00 din
sirupi Apis	1	24,70 din
čajna klobasa	kg	101,80 din
koroški salamin		86,00 din
budjola	kg	160,00 din
Fany napolitanke	300 g	18,50 din
Moto keksi	400 g	22,00 din
ODDELEK ŽENSKE KONFEKCIJE:
balonarji Jedinstvo Čakovec že od 996,00 din dalje znižane cene letne konfekcije proizvajalca Gorenjska oblačila in poletnih pletenin raznih proizvajalcev
ODDELEK MOŠKE KONFEKCIJE:
balonarji Jedinstvo Čakovec o C 1.247,30 din dalje moške kav-bojke WILD uvoz iz Italije 480,10 din
ŠPORTNI ODDELEK:
ob nakupu kamp opreme: šotorov, zračnih blazin in nahrbtnikov boste prejeli še nagrado!
ODDELEK POHIŠTVA:
Znižane cene pohištva proizvajalcev Meblo in Šipad. ob gotovinskem nakupu pa še 10% popust
20 % cenejše preproge lahko kupite tudi na kredit, brez pologa
V PRITLIČJU VELEBLAGOVNICE:
—	bogata izbira posode iz plastike (iz Italije)
—	le še nekaj je zlatnine iz Italije po konkurenčnih cenah!
—	ŠOLSKE POTREBŠČINE lahko kupite na kredit, 10 % popusta pri nakupu zvezkov!
ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka
Franca Gutmana
se vsem, ki so nam kakorkoli pomagali ob teh težkih trenutkih iskreno
zahvaljujemo.
Žalujoči: žena Marija, sinova Franc in Zdravko z družinama
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostala.
V SPOMIN
Danes mineva leto dni, polno žalosti in bolečin, odkar prenehalo je biti tvoje srce, draga žena, mama, stara mama in oma
Marija Šuman
iz Titovega Velenja 21. 4. 1919-21. 6. 1989
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu.
ŽALUJOČI VSI NJENI
ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta in starega očeta
Jožeta Vebra
se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, govornikoma, duhovniku, rudarski godbi, pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
SINOVA Z DRUŽINAMA
ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in orne
Alojzije Fidej
roj. TRBOVC
8. 6. 1927-5. 6. 1990
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, nam izrekli sožalje ter priskočili na pomoč v težkih trenutkih.
Zahvaljujemo se pevcem, recitatorjema in govornikoma, gospodu ravnatelju Toplaku in celotnemu kolektivu OŠ Gustav Sijih, posebej pa teti Albini in njeni družini. Posebej se zahvaljujemo Aleksandri dr. Žuber za nesebično nudenje pomoči in lajšanje bolečin med težko boleznijo drage mame.
Enaka zahvala velja tudi medicinskemu in strežnemu osebju ginekološkega oddelka
bolnišnice Slovenj Gradec.
Žalujoči: sin Stanko z Elico in Urško, vnukinja Andreja, svakinja Albina z družino ter
ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
V 62. letu starosti je mnogo prezgodaj prenehalo biti bolno srce naše drage mame, ome in sestre
Alojzije Ježovnik
iz Arnač 6, ŠENTILJ
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in vence, nam pa izrazili
sožalje.
Iskrena hvala tudi dr. Grošlju za njegovo požrtvovalno zdravljenje, govornikom za poslovilne besede, pevcem cerkvenega zbora in č. g. duhovniku za lepo opravljen
obred.
ŽAUJJOCl VSI NJENI
Družbeno podjetje Inženiring
Je na obzorju
neozdravljivi bolnik?
Kaj se dogaja z Inženiringom? Ob govoricah, ki so nam prišle na ušesa, in po pismu — objavljamo ga na II. strani — marsikaj. Vsekakor pa nič spodbudnega. Črne oblake, ki so se zgrinjali nad njim, je (vsaj mislili smo) pregnal ukrep družbenega varstva. Ko je vse kazalo, da se bo kolektiv postavil na noge, je nastopila nova kriza. Tokrat še hujša in v ne prav obetavnih novoporajajočih razmerah.
Slabi rezultati poslovanja, nezadovoljstvo delavcev, srbska blokada, ukinitev sklada nerazvitih, neuspela združitev z Vegradom so naredili svoje. Ob tem pa najbrž ni treba posebej omenjati nesposobnost prilagajanja trenutnim razmeram in zahtevam na področju agrokompleksa, kjer je Inženiring deloval. Plamen, že pred leti prižgane sveče, se torej še vedno ni umiril, kaj šele ugasnil. Nasprotno. Razplamtel se je še bolj in samo čas bo pokazal, če ga bo sploh mogoče »obvladati«. Sicer pa je na nekatera naša vprašanja-o nadaljnji usodi Inženiringa takole odgovarjal pred dobrimi štirinajstimi dnevi imenovani vršilec dolžnosti direktorja Pavel Platovšek.
Zakaj ni uspel še zadnji poskus izhoda iz krize?
Platovšek: »Časi so resnično hudi, vendar večina delavcev Inženiringa meni, da še vedno nismo v takih težavah, da bi se morali priključiti k večjemu sistemu. Bolj kot realne možnosti ostaja namreč želja po lastnem kreiranju svoje usode v prihodnje. Naša glavna naloge v naslednjih mesecih bo zato maksimalno zmanjšanje stroškov. S tem in nekaterimi drugimi ukrepi naj bi do jeseni, ko so na obzorju nova dela, poskušali vzdržati, da kolektiv ne bi zašel še v večje težave kot trenutno je.« Kaj pa pogodbe? Platovšek: »Omembe vredne so v tem trenutku le tri: projekt v Orašiju, v Lučah in v Titovem Velenju. Cel kup imamo še manjših, pri vseh pa gre predvsem za dobavo posameznih delov. Trenutno se dogovarjamo o nekaterih novih poslih.«
Kako načrtujete nadaljnji razvoj ob težavah na trgu, slabem likvidnostnem rezultatu in notranjih nesoglasjih?
Platovšek: »Do krize je prišlo predvsem zaradi krize vo-
denja firme. Več kot leto dni je že prisotna. Mislim, da ni nobena skrivnost to, da je bilo prejšnje vodstvo nesposobno pravilno organizirati in zastaviti strategijo, jasno politiko razvoja in dela v kolektivu. Jasno, v takih pogojih je prišlo do raznih podtikanj, napetosti, ki se je pokazala v neurejenih medsebojnih odnosih in tudi rezultatih poslovanja. Edina oprijemljiva možnost v tem času za nas žal je to res le možnost brez garancije za uspeh - je maksimalno zmanjševanje vseh stroškov. Zato tudi osebno dajem zeleno luč ukrepu prejšnjega vodstva o zmanjšanju števila zaposlenih. Trdim namreč, da s programom, ki ga Inženiring obvladuje, lahko preživi le skupina osmih do desetih delavcev. Za ostale pa bo potrebno iskati nove programe, ideje, ki se že porajajo. Pri tem mislim predvsem na sodelovanje z zunanjimi partnerji. Dogovori že potekajo, vendar so šele povsem na začetku.
V petek, prejšnji teden, pa smo na seji delavskega sveta sprejeli med drugim tudi sklep o internem razpisu za kakršnokoli pobudo, idejo, ki bi v okviru naše firme z našimi poslovnimi prostori in znanjem naših delavcev potegnila voz iz blata. Podjetje namreč razpolaga z veliko mrtvega kapitala. Možnost njegovega aktiviranja pa imajo bodisi obrtniki, družbe z omejeno odgovornostjo.. . . Tako zastavljene aktivnosti so nujne, saj prihajajo časi, v katerih bomo lahko vsi, od direktorja do zadnjega delavca v firmi, živeli le od lastnega dela.« Na katerih osnovah bo torej temeljil nadaljnji razvoj Inženiringa v prihodnje?
Platovšek: »Trenutno še vedno na področju agrokompleksa, predvsem pa v izdelavi predinvesticijskih in investicijskih načrtov za različne naložbe. Usoda kolektiva bo v veliki meri odvisna od pogodbe s tujim partnerjem ter od naše prisotnosti na tržišču. Nujno pa bo tudi večje izkoriščanje notranjih rezerv. Vemo, da se z marsičem ukvarjamo v popoldanskem času, vemo tudi, da prihajajo kolektivne pogodbe. Če se do takrat ne bomo pravilno organizirali, bodo rešitve zelo hude ali pa mnogo bolj enostavne kot se trenutno kažejo.«	(tap)
Marija spet v Šoštanju
Po dolgih letih prerekanj, dogovarjanj in odlaganj je Šoštanj končno dobil ureditveni načrt, ki predvideva vrsto sprememb, predvsem pa obnovo starega mestnega jedra ter oživitev nekaterih funkcij, ki jih ta kraj za svoje normalno delovanje nujno potrebuje, in ki jih je nekoč že imel.
Pred kratkim so tako zgradili izredno zanimiv in lep stolpič v samem središču Šoštanja, kmalu pa se bodo lotili gradnje novega podobnega objekta. Med najbol j nujnimi posegi je tudi nova ureditev prometnega režima in umaknitev parkirišč na del sedanjih prostorov Tovarne usnja Šoštanj. Tako bodo lahko usposobili center mesta za vrsto zanimivih lokalov, ki jih tu prav gotovo sedaj močno primanjkuje.
Osrednje mesto v ureditvenem načrtu starega mestnega jedra ima današnji trg Bratov Mravljakov, nekoč glavni trg, še prej pa trg kralja Petra. Te dni so nanj vrnili kip Marije, ki je tu stal od začetka tega stoletja pa vse do leta 1952, ko so ga odstranili. Kip je označeval mejo poplav v tem kraju. Po njegovi odstranitvi s trga se je sled za njim izgubila, Šoštanjčani pa so ga kasneje odkrili v Laškem, od koder je bil prenešen v muzej na velenjskem gradu.
Štatua Marije danes Šoštanjčanom ne bo več označevala meje poplav, njena ponovna postavitev ima drugačno simbolno vrednost, ki jo s seboj prinašajo novi časi. predvsem pa pomeni to začetek dejanske obnove nekdaj živahnega mestnega jedra.
Kip Marije so v teh dneh že postavili, slovesno pa ga bodo >odkrili< to nedeljo, 24. junija, ob 10. uri dopoldne. Na to prireditev, ki jo bosta popestrili med drugim tudi rudarska godba in godba Zarja, ne bo pa manjkalo seveda tudi gostincev, ste vabljeni vsi občani, posebej pa stari Šoštanjčani.
B. Z.
HKS kmetijstva in gozdarstva Žalec
Kmalu poslovna enota tudi pri nas
Hranilno kreditno službo kmetijstva in gozdarstva Žalec pozna prenekateri Velenj-čan. Znana mu je še iz prejšnjega leta, ko se je odločil, da bo prav pri njih hranil svoje denar.
Hranilno kreditna služba je največja v Sloveniji z dva-intridesetimi poslovnimi enotami v šestih občinah z okoli štirideset tisoč varčevalci.
Lani, ko smo ,najbolj varčevali', se je pri njih stanje hranilnih vlog povečalo za osemdesetkrat oziroma za osem tisoč odstotkov. »Naša hranilna kreditna služba ima pred bankami to prednost, da visoko obrestujemo, trenutno po 30 odstotni a vista letni obrestni meri. Pred hranilnicami v podjetjih pa smo v tej prednosti, da za vloge varčevalcev jamči Republika Slovenija,« pravi direktor žalske Hranilno kreditne službe kmetijstva in gozdarstva Andrej Šporin.
»Morda je manj znano, da občane tudi kreditiramo za
vse namene. Svojo bodočnost pa vidimo v odpiranju poslovnih enot v raznih slovenskih krajih, v sodelovanju z obrtniki in novimi podjetniki, ki jih vabimo, da nas pokličejo, da se dogovorimo o morebitnem sodelovanju, pravi Šporin.
In ker je že rekel, da je njihova prihodnost usmerjena v odpiranje novih poslovnih enot, naj vam izdamo eno od njih — ker je veliko njihovih varčevalcev prav iz Velenja, ker pa so zaradi precejšnjih bančih provizij postali za
njih nezanimivi, načrtujejo otvoritev poslovne enote tudi v Titovem Velenju. In to v najkrajšem času. Pogovori o ustreznih prostorih so v tem času v največjem razmahu.
tmkpi
\ndrej Šporin: »/.a vloge jamči Republika Slovenija«.
Avtomobili v Velenje in Slovenj Gradec
Po dvotedenskem neprekinjenem deževju so se organizatorji gasilske tombole upravičeno bali, da jim bo vreme zagodlo. Sredi nedeljskega dopoldneva se je zares stemnilo ter tu in tam padlo nekaj dežja. Na prizorišču 32. tradicionalne tombole pa je bilo brez dežja, še več, proti popoldnevu se je zjasnilo in ob pričakovanju glavne »tombole« je bilo že kar vroče. Predvsem tistim (nesrečnežem, ki so z manjkajočo eno številko čakali pred glavno tribuno.
Prvemu seje nasmehnila sreča Slovenjegradčanu. 22 letnemu Bojanu Berdniku, ki je s številko 63 »zadel« prvi »yugo coral 45«. Le kratek čas je bil potreben, še dve izklicani številki, pa sta bila srečna Peter Srnovršnik iz Tomšičeve 41 iz Titovega Velenja ter Ljubomir Nastovski iz V. Vlaho-viča 61 prav tako iz Titovega Velenja. Žreb je odločil, da je prvi, , ki je prihitel na tribuno, dobil še en »yugo«, Nastovski pa prvi fiat 126. Četrti avtomobil je bil
»zadet« šele po žrebanju v hudi konkurenci. Na oder je prišlo še osem ljudi, najbolj srečno roko pa je imel član gasilskega društva iz Šentilja — Laze 22, Robert Kranjc, 19 letni elelctrikar-elektronik, ki se prav te dni pripravlja na odhod v vojsko. Poljski fiat 126 bo moral čakati doma.
Še 23 lepih, glavnih tombol-skih dobitkov je šlo nato hitro v promet. Gasilci niso bili najbolj
zadovoljni s prodajo tombolskih kart, menda jih je kar precej ostalo za »seme«. Lahko pa so bili nadvse zadovoljni z vremenom in odlično organizacijo. Tokrat so se še posebej potrudili prometni miličniki, ki so usmerjali več tisoč osebnih vozil, ljudi na tomboli pa je bilo več kot osem tisoč — v pričakovanju sreče in tudi zaradi želje, biti tam, kjer se kaj dogaja.
Jože Mik la vc
MILIČNIKI SO ZAPISALI
ODNESEL WALKMEN
V času med dvanajsto in pol eno uro 12. junija letos je neznanec odnesel iz Standarda (oddelka uvoženega blaga) vvalkmen.
ZBIL OTROKA
Lnaintridesetletni voznik osebnega avtomobila Janez Pušnik iz Slovenskih Konjic je verjetno pripeljal 13. junija okoli 19. ure prehitro v križišče na Kardeljevem trgu. Cesto je pravilno preko prehoda za pešce prečkal trinajstletni Robi Novak. Voznik je sicer zavrl, a pešca vseeno zbil po cestišču in ga hudo telesno poškodoval.
ODNESEL AVTORADIO
Neznanec je v noči na 13. junij vlomil v osebni avto Rudolfa B., parkiran na Kidričevi cesti. Odnesel je avtoradijski sprejemnik Sharp
NEOPAZNO V GARDEROBO MLADINSKE KNJIGE
Doslej še neznani storilec je prišel 14. junija med 13. in 16. uro neopazno v prostor, kjer ima trgovina Mladinska knjiga v Titovem Velenju garderobne in pisarniške prostore. Preko trgovine, je prav tako neopazno odnesel torbo z dvema praznima kasetama in ključ za nočni trezor ter denarnico s 1 10 DEM, 3000 dinarji in dvema čekoma last Patricije H.
V ODKLENJEN AVTO NI TEŽKO VLOMITI
Nekdo je 15. junija zvečer iz osebnega avtomobila Ivana R., parkiranega na Foitovi 10 v Titovem Velenju odnesel denarnico v kateri je bilo 700 din, 100 DEM in 20 čekov.
NISTA MU DOVOLILA VSTOPITI V LOKAL
Redarja diska Li 16. junija nekaj po polnoči nista dovolila Slobo-danu M., da bi vstopil v lokal, ker je bil hudo vinjen. Ta pa ni odne-
hal. Potegnil je nož in ju napadel. Obvladala sta ga in mu nož vzela. Slobodan pa še vedno ni popustil, odšel je domov in se vrnil še z večjim nožem. Tokrat so posredovali miličniki, ki so vsiljivca pridržali do istreznitve, seveda pa so napisali kazensko ovadbo zoper njega.
OKORIŠČAL SE JE Z MERXOVIMI NAROČILNICAMI
Predrznežu, ki je neznanega dne v mesecu maju ukradel iz pisarne Merxa v Starem Velenju sedem naročilnic, so velenjski miličniki že na sledi. Naročilnic namreč ni le odnesel, ampak jih je začel že uporabljati. Med drugim je nakupil za 5.293,30 din prehrambenih izdelkov v Erini Hrani.
ODNESEL REZERVNO KOLO
Doslej še neznani storilec je s priklopnika tovornjaka Integrala v času med 15. in 17. junijem, parkiranega v Šaleku, odnesel rezervno kolo.
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
V	Zelenem baru v Titovem Velenju sta se 13. junija malo pred polnočjo sprla Senad H. in Marjan B. Senad je hotel, ko so posredovali miličniki pobegniti.
Osmošolci osnovne šole Antona Aškerca so imeli 14. junija vale-to. Na vsak način se jim je skušal pridružiti Ivan P. iz Titovega Velenja. Posredovati so morali miličniki, ki pa so ga predali naslednji dan zaradi mnogih kršitev, ki jih je storil v zadnjem času preizkovalnemu sodniku.
V	Ski baru v Titovem Velenju je 15. junija razgrajal M. Refik. Prišli so miličniki in menili, da bo dovolj, če ga napotijo domov. Pa so se zmotili. Refik je namreč z razgrajanjem nadaljeval, tokrat v Domu učencev. Miličniki so ga morali priti mirit še enkrat. Tokrat pa so ga vzelj s š?boj, na Postajo milice. .
Slovenska nogometna liga
Kaj je bilo z igralci Rudarja?
V nedeljo so končali prvenstvene tekme v slovenski nogometni ligi. Prvenstvo je bilo negotovo vse do zadnjega kola, sicer bolj na dnu kot na vrhu. Prvo mesto je osvojila Izola s štirimi točkami prednosti pred velenjskim Rudarjem, prav za toliko točk pa za Velenjčani na tretjem mestu zaostajajo Domžalčani. Velenjčani so kljub prednosti dveh točk Izole pred zadnjim kolom vendarle še imeli teoretične možnosti za izenačitev z Izolo na vrhu po točkah, seveda, če bi zmagali v Žalcu (kar se ni zgodilo — 2:1) in če bi Izola izgubila doma (tudi to se ni zgodilo) in potem v ponovnih dveh tekmah odločiti, kdo je boljši.
Očitno je, da nekateri igralci Rudarja niso tako razmišljali. Zaigrali so neodpustljivo slabo, najslabše v pomladanskem delu prvenstva. Nihče jim ne bi zameril poraza, če bi igrali zavzeto, požrtvovalno, srčno, žal pa smo imeli občutek, da se nekateri sploh niso trudili in so kar tekmovali med sabo, kdo bo večkrat zgrešil in kdo bo bolj nespreten pred nasprotnikovimi vrati. Predvsem so razočarali kapetan vratar Hrast, saj mu je skoraj vsaka žoga ušla iz rok, Doler je s svojim vedenjem verjetno nekajkrat hotel dokazati, da bi bil tudi dober gledališki igralec, slab je bil vselej zanesljivi Polovšak, povsem pa je razočaral vodilni strelec slovenske lige Cvikl, saj po dolgem času ni zatresel nasprotnikove mreže. Tako so gostitelji zlahka osvojili zlata vredni točki in se pet minut pred dvanajsto rešili potovanja v območno ligo.
Ob maloštevilnih gledalcih iz Titovega Velenja in med člani
uprave je bil nad igro najbolj razočaran trener Drago Kostanj-šek, ki je zaradi takšnega odnosa nekaterih igralcev do Rudarjevega dresa pred koncem zapustil klop in odšel med gledalce.
»Sram me je, da smo na takšen način izgubili srečanje. To je velika packa na odlične igre Rudarja v pomladanskem delu prvenstva, sram me je, da so nekateri igralci pokazali takšen odnos do igre,« je dejal takoj po tekmi rudarjev trener Drago Kostanjšek. Hkrati pa je menil, da je za upravo bolje, da poišče drugega trenerja, ki bo »našel drugačen način in drugačen pristop do igre in ki bo mogoče imel večji uspeh.« Te besede je Kostanjšek izrekel tudi zaradi razočaranja, ker so Velenjčani osvojili samo drugo mesto, čeprav so si želeli uvrstitve v medrepubliško ligo. »Sam sem poskusil dvakrat; lani je bila od nas boljša Ljubljana, letos Izola, zato mislim, da je bolje, da Rudar v tretje poskusi z drugim trenerjem.«
Prav gotovo bi bilo škoda za klub, če bi izgubil tega odličnega trenerja.
Letošnje prvenstvo oziroma niegov konec je zanimiv tudi po tem, ker nobena izmed ekip, ki se je borila za obstanek, v zadnjem kolu ni izgubila. Stol Vir-tus, Vozila, Elkroj in seveda Partizan Hmezad so zmagali, Muro pa je rešila točka na domačem igrišču z najslabšo ekipo lige Pohorjem. Igralci Elkroja, ki so dolgo nihali na robu brezna, so se rešili predvsem z igro in točkami v zadnjih kolih prvenstva, obstanek pa potrdili z zmago nad Elanom v zadnjem kolu (2:0).
(vos)
partizan hmezad:rudar 2:1 (1:1)
Macura, Cvikl,
RUDAR: Hrast, Polovšak, Oblak, Doler, Golač Pranjič, Javornik, R. Kotnik, Omič (A. Kotnik).
STRELCI: 1:0 - Selmanovič (6), 1:1 Omič (40), 2:
(85).
Lapuh
elkroj :elan 2:0 (1:0)
ELKROJ: Janko, Janežič, Kolar, Grobelšek, Božičevič, Goste-čnik, Türk, Hren, Škedelj (Delameja), Ermenc, Žurej.
STRELCA: 1:0 - Grobelšek (32 - 11 m), 2:0 - Žurej (85).