Z1VL7EN7E IN SVET
TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA
ŠT. 9.	V LJUBLJANI, 29. FEBRUARJA 1936	KNJIGA 1»
Filmska umf-tnina. ОШШ
BELO
NAPORI JUGOSLAVIJE ZA PC
N A D A L J
I i'uMairo bombaža so zanesji k J nam v 14. stol. Turki. Z izseli ^ Jtvijo turJkih tooHonisliov po vojni so ostala mnoga bom-I bažna poilija neobdelana. Poji_Lsledinuih osetin kft 'je zanimanje
za tovrstni pridelek znova naraSk> in v i. 1931 je žetev bombaža že znatša-ta 2470 metarskih stottov. Postopno izboljšanje polja, posebno v Strumiški dolini, v okolicd Gjevgjelije, Dojrana, Kavadlarja in Radovice je s primfitiv-nejšimi nasaidli v okodtai Vefesa, Stipa m na Ovčjbm polju, na vsej obdelani površini 1351 ha v L 1934 že dvignilo pridelek na 5133 stoto v.
Proizvodnja dfcraaičega bombaža bi se llahko Se izdatno«dvlignJla. Vzgled naj bi nam bila Grčija, Icietr so priseljeni bagimdi iiz Mađe Azije, v grški Makedoniji in Tralkiji drv šgrt® pridelek taiko visoko, da krllje domače bombažno predlivo že 74 % komsuma taksrttiirnih tvormllc.
Ni ctđveč, da se ob tej pnifkn seznanimo z napori Jugosllavije, da dvigne Južno Sitoijo, predvsem Makedonijo na meflcdanjo visoko poljedelsko stopnjo. Tehnični oddelek baimske uprave v Skioplju je že predlanskim izdelal načrte za velike meloractije. Po izvršitvi teb načrtov, ki je nekatere izmed njih že Vlada odobrila, bi na plodnih ravninah Povardairja, Stromiiišibega polja, Pelagonfje, Bregalnice in drugih ora-nicah Južne Srbije lahko žeji dvakrat na leto, kulturo bombaža pa dvignili na stopnjo, ki bi fodiaitno krila domači bomzum.
V	prvem redu je treba rešiti 1500 ha zemlje na delu Strumliškega pofta, ki je Stlailno zamočvirjen. Ostali ded na>i bi se z nasipi očuval poplav nereguli-rane Strumice. Tako bi pridobili samo tu do 6500 ha plodne zemlje, najboljše kvalitete v državi Načrt predvideva presek zavcljev Strumiioe v dolžini 5 6n pol ton, blizu bolgarske meje, ne-dalleč od Novega Sela. 2e s tem bi zaiščMi pred poplavami 1000 ha plodne zemflfie.
V	zvezi z regulacijo Strumi'oe je tudi iizsuifiltev Monosptitovslkega blata, močvirja, za katerega je ugotovljeno,
ZLATO
ZJUIGO BOMBAŽA K KULTURE
E V A N J E
da ga pred 50 ledi še ni bilo. Ta najnižji del doline Strumice je zadržaval statoo vodo, ponekod do 4 m globoko. Takšne posledice je povzročilo brezobzirno iizsekiavamlje gozdov na Bre-galnici in Ograždenu. Reke in potoki so se pretvarjali v hudournike, ki so trgali zemljo, pesek in kamen;e s pobočij gora, ga odnašali seboj v Stru-miško dolSno, zajezili vodo in st varili na nekdaj rodovitnem polju sedanje močvirje.
Strumiško polje ima tudi bogato mineralno vrednost. Sredi močvirja, v naselju Monospitovu, kjer razsaja malarija, izvirna močan vrelec zdravilne, močno nasičene žvapleno tople vode.
Dolma Strumice ima poieg pdodne zemlje zelo povolljno podnebje, tako da z umno porazdelitvijo setve dozori lahlko tiudl pet žetev na dve leti. Kljub primitivni obdeilavi žantje prebi-vailsitvo že doslej dvakrait v letu. Tu, kjer rodiiita tobaik in opij izredne kvalitete, bi se lako zaradi mednarodne omejitve sUedmjega, po melioraciji pospešita goji)lev najboljšega bombaža.
Izmed ostalih toplih vrelcev Sfcrumi-šike dofflne je posebno pomemben zdravilni studenec v Banjici, pod planino Belasico. Ze od davna so tod speljan v zemlji cevi tople vodle, da je vegetacija hitreje uspevala. Povrtna zelenjava uspeva v Banj'oi sredi zime. S slkrtmim odvajanjem tople vode v primerni globini pod zemljlo razcvitajo nekalttere kulture že v februarju. Pri-roda je tod zabiCsai'a ostre meje mted zimo in pomladjo. Z modierno kanalizacijo namerava banska uprava sedanje ozemlje 10 ha razširiti. Zamenjale bi se stare cevi iz tuirške diobe s trajnejšimi in poiiska'S §e novi topli vrelci na nakdamj ii ognjeniških tleh.
Pod Skopjem je bil že lami v delu načrt velikega kanala, ki naj bi reši! Skopsko polje pred poplavami. Drug, 33 km dolg kanal pni Demir kaplji naj bi namakal vse 'levo obrežje Var-darja, od ustja Črne Reke do Demir kaipije. Na zavoju Vardairja, pri žellez-niSki postali Kutomčane, je v načrtu velik nastip, odlkioder bi se namakala pojja v oko'feci sel! CMitmirca. Pepeli-šta, Vojčanca, Bisbreaice, DubCjana in

Kore&nioe, ki razpolagajo s 1750 ha plodne, dlosletj lile slabo izrabljene zemlje. Ves ta okoliš je prej pripadal turškim begom. Po izselitvi v Malo Azijo so se tod naselili kolonisti iz vse Jugoslavije,- med njimi tudi primorski Slovenci. Zemlja je zeio pdodna, le vode občutno primanjkuje. Zato bi bil kanail m namakanje ne le velikega poljedelskega pomena, temveč bi se z izrabo vode v Industrijske naprave krepko dvignil življenjski standard Priseljencev. Poldrugi milijon Din je za kanal prispevala banska uprava, ostalo naj bi pripomogel oddelek za kolonizacijo pri poljedelskem ministrstvu.
Ob dolnjem Vardarju uspeva razen bombaža tudi rictousova rastlina najboljše vrste. Rckunsiovo seme iz Po-vardarja daje dvakrat več olja kot ono iz Indije.
Projekt kanai'ia je zamišljen tako, da bi se z majhnimi izdatki pridobile velike količine pogonske energije v ko-ri&t razsvetljavi in (industriji kolonistov. Električna centrala je v načrtu pred vstopom v Demir kapijo, ob jezu, kjer bi padala voda iz kamala 21 m globoko v strugo Vairdarja.
Iz dveh viaduktov preko struge V ajda rja, bi voda levega kanala namakala tudi polja na desnem bregu. Ustanovila se je že posebna vodina zadruga s sedežem v Pepelištu.
V Gjevgjeliji končavaijo dela na kanalizaciji okloilišnih pritokov, ki kmalu ne bodo več poplavljali ravnine. Velik, širok kanal je dolg 800 m in bo poslej naglo odvajal ziaostalo vodo za železniško postaijo dalje v betoniramem jarku v strugo Vardarja.
Zaradli malega padca Orne Reke je tudi okrog 10.000 ha plodne zemlje Bi-toljskega polja neizkoriščene. Orna Reka s številnimi zavoji stvarja močvirje, zaradli katerega, se največji del plodne Pelagamje ne more obdelovati Glavni vzrok zastaranja vode Gnne Reke je, da počasi tekoča voda pri selu Skoči viru nj mogla izglodati zadosti globoko korito. Ta prirodna zapreka zavira odltak vode iz zamočvirjenega Bitoljslkega pollja, medtem ko spodnji del rodovitna Pelagoimija v poletni turroelki zelo trpi na pomanjkanju vode. Pri Skočiviru nameravajo dzseflcati gloibofcejSo strugo v so-teskfi, v sjredtmjem in dolnjem teku iz-Ostiti Vi regulirani korito One Reke
ter tako prostrana polja rešiti dobička-nosncmu poljedelstvu.
Jugoslavija prideluje večino pomembnejših industiriijskilh rastlin doma. V L, 1934 je bia žetev naslednja:
	obd<e!ana	pridelek
sladkorna pesa	površina	v m. Btatih
	25.822	4,800.000
konoplja	36.907	375.960
lan	10.623	105.600
cikorija	929	83.875
tobak	7.154	60.490
oljnata repica	7.900	54.446
mak	7.654	16.015
hmelj	2.396	14.331
bombaž	1.351	5.133
sezamovo seme	1.127	1.734
V proizvodnji	važnejši ih	kulturnih
rastfJ'n zavzema bomibaž predzadnje mesto. Za industrijsko potrebo naših predilnic uvažamo skoraj 36.000 ton bombaža iz inozemstva. Veliki načrti melioracije Južne Srbije, k|i razmeroma ne zahtevajo mnogo denarja,, bi uvozno postavko bombaža znižala na maijhno vsoto. Zemlja miajnaznovrstnej-šega sadja, vinogradov, južnega rasitlfi-ntfa, žitaric, prostiranih gozdov in pašnikov, Jugoslavija, bi se tako tudi v pogledu žetve belega zlata uvrstila med prve pridelovalke eksotičnega prediva na evropski celini. I. L.
E. Uhrbahn: DEČKA PRI BRANJU (lesorez^
HARRIN, DALJNIJ, PORT ARTUR
ri imena, ki jih je bil pred tridesetimi leti podn svetovni tisk, tri imena, ki jih je poznal vsak šolarček, tri imena, ki pomenijo globoko tragiko zastoja v mogočnem stoletnem raamahu Rusije na Daljnem vzhodu, še dolgo bo ruski narod trpel na posledicah kaznive brezbrižnosti carskega režima, ki si ni anai zagotoviti -Doziciie ob Tihem morju, do-
prišla do popolnoma odprtega morja in do ugodnega pristanišča, ki bi bilo 5 časom postalo važen trgovski emporij. Pred vsem pa je bilo treba utrditi to važno točko in jo napraviti za nezavzetno oporišče pomorske sile. Vse kaže, da Rusi niso imeli dovolj časa, da izvrše orjaško delo, znano pa je tudi, da ruske vojaške in diplomatske oblasti niso bile na višku svoje naloge. Tako utrdbe niso
Ulica v DALJNEM
je bit seda/nji tekmec za pnvemstvo na Daljnem vzhodu še v povojih in dokler je bilo ie mnogo izgleda, da postane Mandžurija ruska in da ostane za vse čase del mogočnega ruskega imperija.
Ruski narod je na svojih potih v iskanja prostega izhoda na morje izvršil si-tonti napor, ko je v par stoletjih osvojil ogromna prostranstva Sibirije ki prodrl do Tihega oceana. Tu se je končno odprlo Rusiji široko morje brez onih oeftah izhodov, ki trpita zaradi njih Baltsko tal Črno morje. Vendar pa je Rusija prišla do morja tudi tu le preveč na severu, tako da je celo vladivoetoška luka zaprta z ledom cele mesece in se v tem pogledu le malo loči od Arhangelska. Šele z zasedbo Port Arturja, oziroma z najemninsko pogodbo, je Rusija
bile dovršene, ko je prišel niponski napad brez vojne napovedi, na drugi strani pa ruski diplomatski zastopniki niso bili niti malo poučeni o tem, kaj se pripravlja. Kako neobveščena je bila uradna Rusija, priča izrek samega carja, ki je primerjal niponski napad z bolšjim pikom, in splošno mnenje vojske, ki je lahkomiselno vaklikaila: S šapkami jih bomo zametali.
Izid spopada je znan. Ogromna razdalja med bojnim poljem in notranjo Rusijo, ki ju je vezala samo ena enotirna železnica, je povzročila, da ' ruska vojska nikoli ni imela dovolj čet, mumi-cije in drugih potrebščin, da bi bila kos Naponcem. Slednji so izsilili bitko za bitko, ki so bile vse nesrečne za Rusijo. Ko pa je bila vojska pod geaera-
T
lom Linevičem toliko jaka, da bi lahko pobila utrujene Niponce, je izbruhnila doma revolucija in Petrograd je moral zaključiti mir, dasi je bilo jasno, da bi Niponska ne vzdržala nadaljnjih vojnih naporov. Ta poraz je stal Ruse pol Sa-halina, Mandžurijo, Port Artur in Korejo, ki jo bila prej že v sferi ruskega vpliva. Vse težave, ki jih ima Rusija še danes na Daljnem vzhodu, izvirajo iz nesrečne vojne na mandžurskih poljanah.
Luko Port Artur je bila Rusija zasedla 1. 1898 po kitajsko-nipomski vojni* Zmagovita vojska obnovljene Niponske je v enem dnevu osvojila kitajski Port Artur, toda morala ga je na pritisk Nemčije, Anglije in Rusije vrniti Kitajski. Od slednje so ga vzeli Rusi v najem za 99 let, kar je pomenilo trajno zasedbo. Razumljivo je, da mikado ni mogel
pozabiti, kako je bil Mjub zmagi ©sleparjem za ves vojni plen. Mandžurijo je Rusija zasedla prav za prav šele med rusko-niponsko vojno, pač pa je bila ta pokrajina že prej pod ruskim vplivam, ker je Rusija zgradila znano železniško zvezo Čita—Harbin—Vladivostok, da si je tako skrajšala veliki ovinek ob rekah Amuru in Usuriju. Vse to, tedaj še sporno ozemlje, je danes pod posredno ali neposredno oblastjo Niponske, ki je s tem temeljito zaprta vrata ruskemu prodiranju ob tihomorski obali in v nje zaledje. Pritisk Rusije se je sedaj prenesel v Mongolijo in v kitajski Tunke-stan, kjer so si sovjeti zagotovili obširne pokrajine, n. pr. republiki Tuvo in vnanjo Mongolijo. Te pokrajine kljulb vsemu ne morejo nadomestiti izgube Mandžurije in Port Arturja D	A	L	J	B
Ženske iz Gale prodajajo kurivo lz kravjaka tn gHna
OČIVIDEC O
Ženevi živii, g. Metral, trgovec z orožjem, ki ue prebil 10 let po kupčujoč enkrat z raz-orožjem, drugič s smodnikom, dalje s plantažami M. Poročevalec »Ženevske Tribunec ga je obiskal, da bi 'katj zvedel od' njega o trenutno zanimivi deželi.
A B E S I N C I H
»Alj je že kaj kazalo na ftaio-abe-
sinskfi spcir, ko ®te pred 5 leti zapustite te kraee?«
»Po bližnem prepiru je dišalo že dolgo, morda odi mekdalj. Rim, Pariz, London so v Addis^Abebi neprestano spletkarji, seveda vsak po svoje. Deloma zato, da bi preprečila to kovar-
stvo, je Etiopija želela vstopiti v Društvo narodov«.
»Kakšen je pa tamkajšnji narod?«
»Neoporečno hraber, a tudi blazno ponosen in pohlepen: z njimi m mogoče trgovati. Kaj si hočete, butka pri Adiui je leta 1896. črncem raz-odela, da belci niso nepremagljivi. Pripustitev v mednarodno organizacijo v Ženevi jim ge še razpihaia napuh, ko so videli, da Evropa občuje s črnim cesarstvom kakor z enakim članom. Ti .nodovli naunreč nič me dvomijo o tem, da so poklicani, prej ali slej zmečkati vse belokožce. Spominjam se, na primer, poglavarja, ki mi je izjavil, da se bo Etiopija rajši tepla z vsem svetom in ga porazi a, kakor da bi se odpovedala enemu samemu svojemu sužnju. Kako naj človek ostane dolgo v ooslovnih odriošajiih z ljudmi, ki so mu od rojstva sovražni?«
»Alli ni nikomur to uspelo?«
»Belgijcem se je še najbolje posrečilo, toda po zadnjih vesteh tudi oni popuščajo. Vzemite na pr. mogočno belgijsko družbo, ki je uvedla kavovec v Abesinijo. Zasadila je milijone dreves, danes jih je komaj še 500.000 — vse drugo so domačini populili in pokuri-li, ne da bi hile oblasti posegle vmes«.
»AH Evropci ne zvedo še za časa o takem ravnanju?«
»Abesinija vabi k sebi beilce in jim obeta čudovite koncesije. Ko je belec plačal, obdržijo njegov denar, njega pa zapode ali mu meče,jo taka polena pod noge, da mora oditi Tako se je zgodlilk) francoski družbi, ki je zabila 33,000.000 frankov; nato so jo znali prisiliti, da se je odrekla nadaljnjemu iskanju.«
★
V tem načinu niza Metral svoje do-• godivščime iz države judovskega levav Dall.e govori o težavah, ki jiih ima be-" lopolti mož pred domačim sodiščem. Zakonik baje dovoljuje sodniku, da šele v 99 letih razsodii pravdo. Za nekatere zadeve so zadnji čas Evropci dosegli, da se je ta rok skrčil na 25 let. A tudi to zboljšanje ne pomemi dosti. Kako naj črni sodnik označi za taitvfno, ka/r se tamkaj smatra za trgovsko prebrisanost. bržko nosi stroške belec?
Zamorska nehvalležnost je brez mej. To snoi/nai' belgijiski grof L., M sii je najbolj prizadevali, da je Etiopija postaja ud Društva narodmv. V zahvalo mu je neguš podaril velikansko ozemlje. A toliko da se je vrli grof skušal
nastaniti na njem, so ga pognali iz Afrike!
Ker so v Aidd&s-Abebi poginule živali gnđle kar po ulicah, se je osnovalo društvo belih, pri katerem je bdi tudi Metral, in se ponudilo negušu, da bo brezplačno prevzelo cestarstvo, !e kožo, roge in kosti bi ohranlo zase. Tako sta bili obe stranki zadovoljni. A komaj so si belci postavili ogrado za razkosavanje mrtiovm, pa jiih naskočijo deželjani in jim vse razbiejo. Duhovniki so natvezli namreč lahkovernemu prebivalstvu, da tujci otroči-čke lovijo in jih cvro ter tako delajo zlato! Svečeniki, lakomni in kmrfi kakor čarovniki, s katerimi so dof,e:ije-ni, so za belo pleme morda največja nevarnosti.	R. M.
PODMORSKI TOKOVI
S pomočjo odbijanja glasu so proučili ves tek Zalivskega toka in na zemljevidu zabeležil brzino kakor tudi globino, ki znaša poprek 400 m. Ista metoda je omogočila zaslediti v Sredozemskem morju velikansko podmorsko reko, ki odhaja od afriške celine blizu 2 km globoko. Ta močna struje bo vsekakor ovirala izvršitev znamenitega Soergelovega načrta, tako zvanega panevropskega projekta, za delno osušitev Mediteraneja.
J. Wohlfart: V RAZMIŠLJANJU (lesorea)
GLAVNI
DR. V A LEN
N A D A L J
riznati moram, da so me tam kar najprijaznejše sprejeli, kar baje ni navada pri tem uradu. Oprostite, gospod ravnatelj, da smo vas poklica®, je govoril _ poslujoči uradnik in si v zadregi mel roke. Gre za golo foirmatl-nost Saj veste policija jie zelo radovedna oblast, hehehe! vse bi rada vedela, hehe.
— Da. da! No pa mene ne boste ujeli Davek imam poravnan, takso za limuzino sem pa tudi že plačal, prav lepo vsoto, res.
—	Ne gre za to, gospod. Davki, takse so na skrhi davčne uprave, mi pa skrbimo za javni red in varnost.
—	No кац pa potemtakem hočete od mene? Vedite, da sem jaz eden tistih redkih lovcev, ki še nisem nikogar ob-strelil, povozil pa dosilej še tudi nisem nikogar. Da bi pa kradel ali ropal, tega menda vendar ne mislite o meni.
—	Seveda ne, seveda ne. Nato je nekajkrat hrknil, naikar je rekel: Kakor sem že omenil, je policija zelo radovedna oblast Tako bi tudi rada zvedela za izvor vašega nenadnega obo-ga trnja.
—	Kaj vam je pa to mar! sem vzkipel. Navsezadnje boste še hoteli vedeti, kolilkrat na Deden jem pečeno kašo!
Ta zasmehljiv odgovor ga rt razd,razi!. Grozeče se (je vzravnal r\ obraz se mu je zresnil v uradne Poteze. Brzdajte se an. dajajte mi spodobne odgovore! Jaz sem uradna oseba, je poudaril, se s pestjo levice potrkali po preih, s kazalcem diesnice pa zapretil. Ce ne poveste, odlkod imate premoženje, bom sklepal, da ste, kakoir se splošno govori, obogatel na nepošten način.
—	Torej na kakšen? A'.j mislite, da znam denar delati? Vedite, da sem т\ to vse praneumen.
—	Verjamem, je priiiirdil in se namuznil. Ampak tudi po drugiih krtivih potili se da prati do premoženja; na primer, pred kitom dni je bila izropana Glavna posojMca, iz katere so vlomilci odnesli nad en milijon dinarjev. Po teh 'besedah je zaipiči.1 pogled vame, kakor da bi me bil hote! z očmi predreti. Zlo. čincev pa še do/daj nismo megli izslediti, je pristavil.
DOBITEK
FIN KORUK E V A N J E
—	Dovolj žalostno za vas in vašega policijskega psa, sem pikro odvrnil. No in zdaj ko ne morete pravih krivcev zajeti, na(j bi bil jaz posojilnico1 oropal, ki niti ne vem, kakšen je viitrih, še manj pa, kakšna je svinjska taca. — Veste kaj? Potrudite se v Osrednjo banko! Tam vam bodo povedali, da sem zadel glavmii dobitek v državni loteriji in da je odtod moje bogastvo. Upam, da je zdaj vaši zvedavosti ustreženo, in želim — Ni mi dali izgovoriti.
—	Oh saj verjamem, gospod ravnatelj, saj verjamem, me je prekinil in mi stiskal roko. Cesrifiitiam, čestitam! Jaz vas itak nisem imel nikdar na sumu, ampak od zgoraj sem dobil nalog, da vas zaslišim. Kaii je nalog od zgoraj pa sami vesite. Hehefre!
TaJko sem se reši/1 policije; toda hkrati se je raznese! glas o mojem dobitku. To je pa bil1©, kakor bi bŠ hudKa izgnal z belcebubom.
Beračev sem se že prej komaj ortire-sal, ko je bil še sitotak zaželen gost v mojem žeipu. Zdaj so pa kar v strnjeni vršiti stali pred vrata mojega stanovanja. In sosed Knebelj! Ta je šele bil ptrič. Nežno me je pr.i(jel pod pazduho in mi govorili: Vendar ne boš tako neumen, dla bi denar kam nalagal; da bi potem morail prositi гзапи m bi ti ga vračali po petdeset dinarjev na mesec ali pa še to ne. Je vendar pametneje, da ga porabiš s prijatelja nego da bi se kdlo ve maistrl z njim. Tako je modroval, in še preden sem mu mogel odgovoriti, je izginil v dalmatinsko klat, kjer si je kratko iti malo na moje ime uredil račun.
Gospe Podirgiajke pa je bila sama sladkost. Kar iskala je prilike, da bi me zaitela. Oh zrfiaj, ko ste cel bankrot, bosite vendair našemu Janezku birmo zavezal, je lapeiballa. Ubožec si tako žali zlaite urce, da se mi kar smili. Vsak dan jo hodi gledat v izložbeno okno. Pravi, da mu je tista natlbolj všeč. ki visi na zlati verižici. Seve ko bi vi vedeli, kako je ta ofcnok brihten, hi se ne dali prositi. To bo še kdaj velika kapucmiteta iz njega.
Pa tuicM v javnem življenju ж1ај ni sem bil karsibotii. Društvo za društvom me je prosilo pokroviteljstva
pri vese&cah. No in čaeffihleipen, kakor sem, teh časti nisem nerad prevzemaj. Katko mi je pa dobro dieio, ko so pri Slavnostiilh razbirali meje vrline! Od slađke ganjenosti ikair nisem mogetl zadržati sofe. Moji ženi pa to ni bilo nič kaj ipo voliji. Cisto te bodlo pokvarili s tem hinavskim povzdigovanjem, se je hudovala. Domišltjav si že talko dovoli, zdaj boš ipa še bolj. Nazadnje se še prevzanieš. Kaj miisiliiš, da imaš kako vriimo? Prav nobene ne.
Ento se mi jie pa le zdello za malo, namreč da ni nihče omemial tudi mojega pisaiteiljslkega talenta. In ko sem ženi to potožil, je rekla: Kako neki,
ko pišeš same neumnosti, in to v teh žalostnih časih, ko bi se čiovek naj-rajiši neprenehoma jokal! Filozofske probleme naj bi reševal v svojih povestih ali vsaj gazele ziiagal, potem bi te po pravici hvaliti.
Kljub epreroeinjtemiim razmeram svoje stare navade nisem opustil in sem kakor doslej tako tudi odslej napravil pogosto izfet h Sv. Katarini. Vendar tako brezskrbno nisem več hodM kakor nekdaj. Pirej se še zmeniiil nisem, če sem ma samotnem kraju srečal kakega capina. Zakaj neki? Saj bi mi ne imert ničesar vzeti. Zdlatj pa, ko sem veliial za bogatirica, sem se med pot-
LTTDVIK RICHTER
VESELA DRU2BA
/
jo plaho oziral dkrog sebe, adi ne preži! kije 'ka'k ropa,r name. lin kalkor se je pokazalo, ne brez vzroka.
Ko sem namreč nekoč prišel na samotno stezo pod Jeter barak, ttedaj planeta iz gošče proti meni dva rokomav-ha. Bdien me zgrabi za roke in zakri-či: Denar ali življenje! drugi mi pa seže v žep ter sikne: Pa nama je ljubši denar ko življenje! Jaz sem kričal in se ju otepal, kolikor sem mogel. V tem položaju začutim dregiltjaj v rebra: Nož! Ha! Zdaj je po meni! zajav-kam. Naito drugi dregljaij in znani gillas: I kaij ti je pa, da tako kričiš?
— Pomagajte! Roparji so! zavpijem.
Kje neki? АИ s4 znorel аИ kaj? Saj ležiš vendar doma v postelji. — • Tedaj ®e predramim iin si omanem očL Biđ sem ves poten. Olh, kafkie hude isanlje sem imel! vzdalhmiem. Da sem v llatiariijS dobil mđltijon; odtlej pa nisem imel miru, pač pa same sitnosti in skrbi. Nazadnje so me še roparji napadli — Hvala Bogu, da vse to na nič res; da so tole ie sanje. — Milijon bi bil že dober, ko bi ga imela; četudi samo dinarski, me je žena zavrnila. Seveda ni mislila resno, temveč kar talko, da mi .Je oporekla, kajti ona je vtsalkikTart drugačnega mnenja nego jaz.
IZ ŽIVLJENJA DAVORINA JENKA
SKLADATELJEVO BIVANJE V PRAGI Ш DRUGO
■	os. Stritar je v svojnih »Spomatrh«,
f I v katerih je posebno poglavje po-I svetiil Davorinu Jenku,1 zapisal, M I da je Jenko »šel tudii v Prago, mu-—^ \ zikailno mesto par ехсеМепсе, učit oe sosebno onhestraoije«. Nedvomno na osnovi te Stritarjeve navedbe je omenil Jerukov študliij v Pragi tudi- dir. J. Mantuanii v življenjepisu »Skladatelj Davorini Jenko«2 in pripomnili: »Kdaj je hiti na Cešikeon in da4i samo enkrat, allr tudi ponovno, mir eem mogel ugotoviti.«
Avtentično pričo o Jenkovem bivanju v glarvmiem mestu češkega naroda je objavil prof. Evgen Vavken v članku »Bivanje Davorina Jenika v Plraigii«.3 Jedro tega čllamka je Jenkovo pismo iz Prage šalni-icu in znanemiu gleeberalku Andreju Vav-knu v Cerkljah pr Kranju. Zamadi zveze s pričujočim sestavkom naij posnamem nekaj momentov tega pisma. Posiil j aijoč 10 izvodov svoijiilh »novrilh pesem«, prosi Jenko naslovljen oa, naj jiiih kolikor mogoče razproda, preostali e fevodie pa naj Izroči »za prodajo strežaju čiitavtniice« v Kranju, ki da "ima še nekaj ekisemplarav Jenlkoviih pesmi op. 4; čez 14 dtti se spet povrne v Beograd, a ker mu za pot manjka denarja, prosii Vaviktna, naij mu posodi 20 H.; ob koncu pisima beleži ®voj naslov: »Prag, Vaol&vske namesti u arcivevodi Strpana«; v pripisu sporoča pozdrav znancem, med drugimi »goep. fajimoštiru v Cerklalh« in »gos>p. Antonu«, in se opravičuje, da p-srriia nii frarnik :irafl; dopis je brez datuma. — Priobčeva'ec sti je pmiracidevail, da s pomočjo vsebine niema do žene dobo Jenkovega hivania v Pr:w?i. Opirajoč se na rvoArtke Koželjeve »BiWiiograif:ie skladih Davorina Jenka«4 iin na ugotovitve o »fajmoštrni v CerkLah« (= Andirej Bohiinec, umrl 30. de-
DAVORIN JENKO
cembm 1871; tebnftaa 1872. ki Jo nevaij-a Evg. Vavken po Lavnenoičevi »Zgodovini cerkljanske fare«, je napačna; Boihinčervo smrt je zabeiežria ne pe. »Zgodn#a darmca«
1872, sta. 8) ki o »gosp. Antonu« (= kaplan Anton Golobač, ki je za Bohinjcem prevzel župnijo v Cerkljah), sklepa priob-čevaiec, da se Jenkove besede glede »no-viiih pesem« »ne morejo nanašati na zbirko pasmi (op. 5.) iz leta 1879, temveč na op. 4. i'z Leta 1868.«, ter domneva, »da se je napotil Jenko že leta 1868. konec julija ali v začetku avgiusta v Prago, ne da tam študira, temveč da uredi čimprej svoje račune s tiskamo, ki mai je tiskala op. 4.«, da tedaj »Jenkovo bivanje v Praga pada v avgust leta 1868. in dia je op. 4. izšel pred julijem tega leta«.
Toda piiščeve sodbe vzbujajo pomaeleke. Predvsem preseneča okolnoet, da bi biil skladatelj najnovejšo zbirko svojih pesmi naročil v razpečavanje »strežaju oitavnice« v Kranju že pred odhodom v Prago, dobrim znancem v rodni krajini pa bi jih bal ponudil s posredovanjem prijatelja Andre ja Vavkna šele iz Prage. (Priobčevalec pi sma n>aimTeč meni, da je Jenko, po povrat-ku iz Beograda v domačo deželo, še pred ;xkl';ihom v Cerkljah »"zročil prav vse iztist najnovejše zbirke (op. 4.) kar jiifa je imel s seboj«, slugi kranjske čitalnice, s katerim je potem »napravil pred odhodom na Češko« obračun.) Malo verjetno se zdi tudi, da bi se biil Jenko odpravili v daljno Prago samo ziato, da uredli račune s t'skamo, in to brez dovodjnah sredstev, saj je moral prositi Vavkna za posojilo in celo pisma na fnankiraill
Nekaj drobnih vesti o Jenku in njego-
vem delu, ki sem jšh zbral šz našega tiska onega časa, nam bo te pomisleke podkrepilo in nam hkrati določneje odgovorilo na vprašanje o dobi skladateljevega bivanja v Pragi. Tudi zaključki g. Evg. Vavkna hi bul", gotovo drugačni, da ga ш spravila na fanrvo pot naša — bibliografija.
Letnica 1879, ki jo navaja g. Slavko Koželj v svoji bibliografiji Jenkovih skladb za op. 5 (»Srbske, hrvatske i slovenske pe-snr«), je povzeta po Simoniču,5 po katerem jo je biil sprejei tudi Mantuami® Jenkovo delo je sicer brez letnice, -i posvetila (»Gospodu Dr. L. Tomanu, neu trudijivemu boritelju za narod i domovino«) pa smemo sklepati, da je vsaj takrat, ko j« avtor odpremil pesmi v tiskarno, Toman še živel. Lovro Toman je umrl 16. avgusta 1870. A ta zbirka Jenkovih napevov je izšla, kakor nam sprčuje tedanje časopisje, še pred Tomanovo smrtjo! Dalje
1 »Zvon« 1880, str. 379—382.
*	Glej spomenico cerkljanske šole (ur. Josip Lapajin«) »Od Illh-ije do Jugoe'evije« (1931), str. 68.
*	»Jutro« 193o, št 286.
*	V Mahkotovi brošuri »'Davorin Jenko« (1935), stT. 8 si.
5 Simonič, Slovenska bibliografija (1. snopič — 1903). str. 183.
*	Gl. »Od Ilirije do Jugoeavije«, str. 70.
IZ PRAKTIČNE MEDICINE
Kislina za nego nog Ouriški zdravnik dr. Spčmner priporoča kisle kopeli kot najboljši pripomoček zoper potne noge. Te kopeli so najboljše z mešanico jesiha in vode, dočim se je treba mila, sode, boraksa brezpogojno čuvati, ker povzročajo te snovi amom'akailno vre-tje in dajejo neprijeten duh. Za suho nego nog upora/bljaijimo nevtralni lojevčev prašek, na noben način pa ne škroba ali magnezijevega karbonata. Najcenejši pripomoček zoper potenje nog je mešanica lojevčevega praška z borovo kislino. m.o.
Ameriški poskusi NewyorSki zdravnik, prof. dr. Laiid, je hotel dognati, zakaj so se Američani navzeli razvade, da delajo z nogam' na pisalni mizi. Izbral sii je šest posikusnih oseb iz raznih slojev in jim je dal duševno delati v vseh mogočih telesnih položajih. Pri tem se je iakaiz&lo, da so bolje delale, če so biHe v takšni legi, da jim glava ni bila višje od nog. Se boljši so bi'4 rezultati, če je bila glava nižje od nog. Raelaga za noge na pisalni miizi bi bila torej tu. Vprašanje je samo, da-li se bodo v bodočnosti vsi pisarn iđci vodje strinjali s tem, da bi
jim nameščenci sedeli z nogami na pisalnih miizah.
Takšni nenavadni eksperimenti so v deželi tisočerih možnosti sploh zelo priljubljeni. Na Michigansikem vseučilišču so pred kratkim pripravili nekoliko jecljavcev do tega, da so laizJlri po vseh štirih — in jecljanje je izginilo. Ali bo vme'a ta ugotovitev kakšen praktičen pomen? Ne verjamemo, kajti v vsakdanjem življenju bodo imeli jeoljarvci pač le malo prilike spustiti se na vse štiri, če bodo hoteli nekaj hitro povedati. Toda o »mehanizmu jecjanja« je posikus dal zanimive izsledke: id* se namreč, da je jecljanje posledica nerednih krvnih pritiskov v možganih in ta nered izgine, če vnamji vpliv spremeni razmere pritiskov.
Z drugimi besedami: oba eksperimenta, ki sta izvirala s povsem drugačnih vidikov, sta pokazala, da razmere krvnega pritiska v možganih, ki jih povzroča človekovo pokončno držanje, n'kaikor niso pod vsemi pogoji najboljše. Glovelk je v svojem razvoju posta' današnji »hcmo sapiens« — kako daleč bi šele prišel, če bi bil ostal od vsega početka v telesni drži po vseh štirih, ki so jo pe-akticrali nekoč naši predniki.	m.o.
D O M A Z E T
I. K O в XI AL
Prt narodih, ki so živeli v rodbinskih zadrugah, n. pr. pri Srbih, Hrvaitih in Bolgar rih, je človek, ki se prženi v nevestino hišo, preziiiran, malo čislan. Zaito ga označujejo z raznimi ne preveč laskavimi, pogosto porogljivimi imeni.
Srbohrvatr imajo kair IS imuen za takega moža, za »prizeoenega čovjeka«. 1. Najbolj razširjen je izraz doraazet, t. j. domači (biani) zet (кет živi na tae»tovem domu). 2. V istem pomenu se rabi tudi naziv d o-m a z e t o v i č, ki n: patroniimik (prim. po-štenjakovič!) 3. D6hodac = oovjek, koji dohodi (dodje) ženi u kuču. 4. Babo-s u k (na Hrvatskem) je menda le tiisti,, ki se priženi v hišo kaike vdove; dr. Salomon Krauss prevaja »Altweiiberaufschurzer«. — 5. Pripuz (v Srbiji) = čovjek koji pripuže (= se priplazi) u ženinu kuču. 6. P r i š u-čko in 7. prizetko (v Aleksiinački Mora vi): prvi izraz je morda od šutjeti = molčati. drug1 pa seveda od prizetiti se.
V	piirotskem okrožju pravijo 8. p r i z e t-njak. 9. Pri š vara k (v Vojvodini); nisem mogel ugotoviti prvotnega pomena. 10. P r i v o d n j a k je zet, ki ga je žeoska privedla v hišo svojega očeta; po Kraussu pravijo tudi Bolgari »zet na pri-vod«; 11. Srbi v Bački pa doveden (zet). 12 Priženjenik (po Kangrgi in Rietiču tudi p r i ž e n j a) pravijo na Hrvatskem itn v Slavoniji. 13. P r r. v u k (v Srbiji) = kojii se priivukao (= se privlekel), oz. ki ga je nevesta privlekla. 14. P r i s u p a k: po Broizu-Ivekoviču zloženka besede šupak = guzica rit) s predpono pr-. 15. U1 j e z (v Srbiji) = zet, koiji uljeze (= udje, unidje) ženi u kuču. 16.
V	Sremu pravijo fitoskalo in u t o 8 k a-I o; obraizi/lo чк> za tvorbo nazivov moških bitij daje vedno zaničljiv aili pa posmehljiv pomen, glagol t o s k a t i pa pomeni odrivati. Č3e saneimo verjeti Sail. Knaus-su, imajo v Slavoniji 17. izraz f u k a r a, (3ca pomeni drugod a) sodrgo; b) skopuha, v ka'jkavek- Bednji (v rvanečkem srez-u) pa 18. p.z.olovec.
Namesto g'aigola oženiti se se opo-rabljaijo o takem preziiramem človeku posebni glagoli: 1. pTizetiti se, oženi-ti ee na blago (v Friimorju), 3. pr:doma z e t i t i se (v Orni gori, Hercegovini in ponekod v Boki), 4. priženiti se (v Slarvoniji, zJ. v nekdanj- pože&ki žripe-niji), 5. doči na ulaž (okrog Dubrovnika), 6. ul jesti (v Bo®ni in Srbiji), 7. pripusti, rvnipuizem (v Srbij"), 8. u dati se (oko'i Lovreoa v Dalmaciji); ta glagol, ki izraža podrejenost in pokorščino, se Ttaib-i po .navadi le o ženski: Miaira se uda-la; če torej pravijo o moškem »udiao se«, je to prezirljivo. 9. Po Vukeliću iin Knaussu govorijo Bunjevci v Bački: »ne-
vesta ga je do vela«. 10. Kangrga in Rt-stić imata za domazeta definicijo: »muž, koji se useli u ženinu kuču«.
V slovenščini poznam razen krepke besede p.z.ohiranec (v sev. Istri) samo iaraiz rejec na goriškem Krasu (Štrekelj, Mor-phologie des Gorzer Mittelkarstodiailektes«, 1887, ga definira.: »der diurch Heirat ins Haus der Fnau ubertiitt«) Pri Ložu in Rakeku je v rabi glagol prizetiti se = priženiti se; drugod pravijo »oženil se je na roko« (namesto posestva je prinesel ženi delaivne roke) in pa »samo hlače je prinesel k h j š i«. — Blagovnica je po L. Svetcu, Fr. Erjarvcu in štrefelju »edina hči v hiši (ki ji pripada vse imetje): Ne vem, ali poznajo ta izraz samo na goriškem Krasiu in okoH Litije ali pa še drugod. Po Kraussu pravijo takemu dekletu v hrv. Primorju b 1 a g a r i c a in blagašica, v dolini Cetine v Dalmaciji pa d o t a r i c a. Ker se taka ženska nemški imenuje Erbtochter, prevaja S. Krauss srbskega domazeta z besedo E r b t o c h-te,rmann.
V5>ra: 1. Djordjević, ».Naš narodni život«, 1923 (»Srpska kmjiževna zadruga1«, Beograd.) str. 98 ss. 2. Fr. Sail. Krauss, »Sit-te und Bnaiuch der Siidslaven«, 1886, srtir. 467 ss. (Knjiiga nd povsem zanesljiva!) 3i B r o z i Iveković, »Rječnak hrvatskega jeziika«, 1901.
NA SANKANJE
DR. IVO ŠORLI
vložnimi knjižicami in z njo združenimi nečednostmi. V dejanje posegajo samo povprečni ljudje, v katerih je petdeset odstotkov grešnika in petdeset odstotkov pravičnika, sto odstotkov poštenjaka in sto odstotkov lopova pa ni v nikomer. To je tudi osnovna teza vse povesti. Tehnično delo zelo sliči naturalističnim ustvaritvam in temu ustreza tudi jezik, ki dobro podaja govorico mestne polinteligence.
Hilda, glavna ženska oseba, je našmin-kana. se razkošno nosi in se Postavlja z znanjem jezikov. Osebe poznajo v medseboj-
IZ LITERARNEGA SVETA
SIN HELENSKE ZEMLJE — FRANCOSKI PESNIK Jean Morčas Ob priliki grških dogodkov v zadnjem času pride prijatelju slovstva na um, da Homerova domovina včasi izvaža genije. Tak je Jean Moreas, rojen 1. 1856 v Ate-
JEAN MOREAS
nah, poklican na večna lovišča pomladi 1910. Pravo iime miu je bilo Papadiamaeto-pulos. *)Prišedši 1. 18/"9. v Pariš, je začel pridno poučevati francosko govorico In književnost. Njegova dela v vezani besedi odsevajo zaporedne faze njegovega študija: v prvih verzih čuješ daljni odmev Ple-jade in Rousarda, nato odsev zlate dobe v »Ifigeniji«, ki se lepše čita nego vidi z odra. Nato romantika, parnasovci, simbolizem. V zadnji postojanki se je najbolje počutil. Njegova mojstrovina so »Stance«, ubrani stihi, ki dihajo pod vplivom ubogega Leliana (Verlaine-a), Baudelairea, Mal-larmč-ja, prinašajo pa tudi ?"rke iz nesmrtne Helade.
Ponosni, dostojanstveni in ubožni pesnik je zaživel vsak dan šele .pozno v noč. Po polnoči je dal slovo svojim meditacijam in stopr.l v kavarno, kjer je brez kraja in kon-
*) Morča, ljudski naziv za stari Pelopo-nez po 13 stoletju, nastal po predevku ali metatezi iz Romea, t. j. Rimska dežela, ali pa iz grške besede za murvo, morča, je videti podlaga njegovemu psevdonimu.
ca igral domino s Ph. Berthelotom, bančnika, ki je zložil znameniti sonet z rimami na omphe. še raji pa se je spuščal v literarne pogovore, zabeljene s paradoksalnimi krilaticami. Proti 3. ali 4. uri je odvedel vse svoje zamiznike v kako bezni-co, kjer je vzbujal pozornost kakor oblasten mogotec. Z večno cigaro med zobmi je znal človeka srepo pogledati, da je vsakomur prešlo veselje za roganje.
Do zadnjega diha mu je bila poezija skoraj edina skrb. Ob zadnji uri, ko je neustrašno zrl smrti v oči, se je Barres sklonil nadenj, da bi ga v slovo na čelo poljubil; tedaj je čul šepet: »Klasikov ni, ro-mantikov ni, vse to je sama f... Pesniki so, ki imajo veleum. To pa je vsec To so mu bile poslednje besede.	A. D.
NOVE KNJIGE IN REVIJE
IVO ŠORLI: PETDESET ODSTOTKOV Izdala in založila Vodnikova družba v Ljubljani, 1935
Zgodba te Povesti nas nehote spominja na neko nedavno afero v Mariboru, ki je tudi vzbujala senzacijo zaradi trgovine z
nem oštevanju precej bogat slovar raznih psovk: beštija, butec, dedec, falot, frklja, kanalija, lomastež, mameluk, norec, potep, robavs, neverjetni stvor, svinja, slapa, šleva, i. dr. Za gospoščka bi dodal k zadnjič naštetim sinoninom še dva: pustolovec in salonski slep ar (Mencinger, Abadon 121).
Dr. Šorli piše č u v s t v o, za kar se je zavzel zadnjič tudi prof. Koštial (Zis knj. 19., str. 77), vendar bi rad podprl pisavo čustvo, kot jo imajo Breznik-Ramovš in Glonar, in sicer iz teh razlogov: Od časa, ko je beseda prišla v naš knjižni jezik, nahajamo dvojne oblike:
Bežek in Ozvald pišeta ču v stvo, Lampe in Veber pa nasprotno čustvo. Tega ni mogel odpraviti niti Leveč, ki zahteva ču v-stvo. Zadnje čase pa daje praksa prednost čustvu. Izpad v-ja ni osamljen primer, ampak ga poznamo n. pr. v kraljestvu, pri Trubarju Se kralje v stvo. In končno: Breznik je dal besedi v najnovejši izdaji Slovnice drugo etimologijo: iz čut-stvo (prim. str. 50).
Zaradi novega beganja javnosti naj omenim, da piše Šorli: babjak, meseci, precejšnji itd., kar beremo tudi splošno v tisku. Dalje govorimo menda res inž e-n i r, pišemo pa skoraj splošno i n ž e n j e r, ki je bliže izvirnemu ingenieur in pisavi drugim jezikom.	Stanko Bunc.
O p o m n j a. Uredništvo »življenja in sveta« se bo držalo »Slovenskega pravopisa«, ki sta ga priredila A. Breznik in F. Ramovš, toda s popravki I. Koštišla in A. Debeljaka. Kakor doslej bo tudi v prihodnje skrbelo za čistost v besedišču. I. P.
VODNIKOVA PRATIKA ZA L. 1936.
Uredil dr. Pavel Karlin
Prav v teh dneh pred desetimi leti je bila ustanovljena »Vodnikova družba« — nekoliko poz.no ne le s svetovnonazorskega vidika, ampak tudi glede na tržne razmere in njihove izralbe, kar družba dames v času načelrailh razkolov in gospodarske krize čuti moralno in gmotno. Pomenek o tem na tem mestu bi zahteval preveč ozirov. Kdaj pozneje, morebiti ob priliiki, ko bo dozorel čas za obelodanjenje doneskov k prosvetnemu delu sodobne »napredne fronte«. Čeravno se je torej zamudil ugoden trenutek — v korist ali v škodo politike, kair priz.narva tudii sicer nekoliko preveč optimističen uvodnik v letošnjem koledarju — vendar dejstvo je bu in obstoj dlružlbe je zagotovljen, kajti v danilh razmerah je 15.000 članov vendarle častno število, ki ga druižibiino vodstvo navzlic splošno sla-benra gospodarskemu stain Ki ne bo smelo »podcenjevati« z morebitnimi izdajami knjig povprečne kakovosti окјготл vredno-
DR. PAVEL KARLIN
sti, pa čeprav bi biile zares neizpodbitno izvirne.
Družbeni koledarji so bili doslej še vsi večstransko zanimivi. Tudi letošnja prati-ka, ki jo je že devetič spretno uredil dr. Pavel Karlin. Poleg potrebne prati-kairske vsebine je poučnii in zabavni del tako srečno izbran, da nudi vsakemu nekaj. Zdi se, da bi bilo škoda vsakega prispevka, če bi bil natisnjen v kakem strokovnem listu, kjer bi se iizgufbil v pozabljen je. Sicer pa dmžbkie knjiiige — v prvi vrsti seveda koledar — niso namenjene le enemu sbanu po načinu Cankarjeve družbe ali Kmetijske matice.
Nekoliko vsebine: univ. prof. dr. Metod Dolenc je ob zbirki slovenskih pregovorov (Koobek-Sašelj) narpisal tako poljudno razipravo v zvezd z našim ljudskim pravom, da jo bo brni z velikim zanimanjem tako preprost človek kakor izobražen mož. In kdo se jne zanima za Slovence v Jugoslaviji ini izven nje, ki j'h je opisal (menda po točni statistiki) prof. dr. P. Brežnik? Ali za vaižno vpralšanje virov našega narodnega gospodarstva v članku »Socialna fizika iin Jugoslavija« iz peresa prof. M. Adleši-ča? Prav tako nista odveč članka A. Ja-mnika. ko celo naši leposlovni obzomiikii prinašajo razprave o vprašanjih krize naše vasi in kmečkega življa. Poleg tega je v pratiikii še mnogo dobrih in praktičnih prispevkov, ki so obogatili našo tako revno pm'iudno znianost. Uredndk je po starem običaju uvrstil v koledar tudi dva leposlovna prispevka (G. Strniša, Dvojčka s Podrckarjeviimii ilustracijami in Ks. Jeišcu-
kova. Legenda o lesenih angelih z Oroa-hnovimii riabamiii). Gei&a drugega primernega uiajlbre ni imel na ra&polago. la vendar bi bilo potrebno, da sode.-ujejo v prat.lki naijlbaljiši pripovedniki, seveda brez vsake »vodmkarske težnje«, ki je vsaj sedanjemu koledar)evemu uredniku tuja. Menda se ne bo zgodilo, da bi družba po vzgledu Mohor-janov zahtevala* poseben »pisateljski ton« ali belettriijo »Vodnikovega t upa«, kar jie dr. J. Glonar že i 1917. upravičeno očital Mo-horjanom. Dvoje ali trnoje leposlovnih prispevkov je v loolecLmju dovolj, saj družba vsako leto izda po eno ali po dve pripovedmi knjigi. Želja anonimnega pisca v »Jutru« (119. I. tj. — značilno za naše razmere je, d)a ae v tisku .pojavljajo vprašanja, ki se ne tičejo. samo posameznikov, skoraj redno brezimno), da bi »Vodntikova prati-ka liahiko poetaila nekaik literarni almanah in bi tako še najbolj odgovarjala željam večine svojih čitateljiev«, se zdi osamljena, lati pisec pravi tudi: »Mnoge iz teh 40 knjig bd morda sp'Oh ne bile zagledale belega dne« (Če ne bi jih izdial-a družiba namreč). V tem oziru se nemara ne moti.
Skoraj neposredno pred Sejimd je uvr-Sčen zanimiv prispevek pisatelja dr. Iv. Laha »Olb stoletnici prve slovenske povesti*. ki na -prijeten način poipiistuije ži-vjje-nje in dek> p:6>atelja-žaiptn ilka Jairaeiza Qi-glerja in pomen n,jogo ve povesti »Sreča v nesreči« za razvoj slovenskega izvirnega pripovedništva. Zakaj je ta prispevek potisnjen tako v ozadje, ni um'jivo.
Jezik v praitđki je — fevzemši kafcSh dvajset besed — enoten in čast, kar je tudi zasiuga njenega urednika. Iv. Podiržaj
Uredništvo je prejelo:
»LJUBLJANSKI ZVON« L LVI. št. 1—2. Na prvem mestu priobčuje urednik Jus Kozak »Načrt za uvodnik«, programatiSen članek, v katerem pojasnjuje stališče uredništva glede vprašanj sodobna kulturne krize in pravi: »Bolj kakor kdaj zahteva danes čas, da sprejmemo in vodimo borbo, da opredelimo svoj svetovni nazor. Stojimo na stališču svobodnega svetovnega nazora, ki si ne lasti onostranskih razodetij, ampak se zaveda, da vse prizadevanje služi ustvarjajoči ne zemeljski resnici.« Članek, ki je menda tudi prva izpoved misli in nazorov ▼ smislu lanskega urednikovega povabila spričo govorov na pariškem in moskovskem pisateljskem kongresu, ne podaja samo obrisov daljnosežnosti današnje kulturne krize, ampak tudi smernice za nov izraz in novo estetiko v zmedi kulturnih, socialnih in Političnih nenavadnih prikazni v povojnem času. Res je, da moderna kriza ne iar upa vež romantičnemu begu v preteklost, vendar bi morebiten ugovor, češ, da članek ве vsebuje prave zaskrbljenosti za resnične
vrednote evropske kutlure, ne bil neumesten.
Znanstveniku in est.etu dr. Ivanu Prijatelju je posvetQ A. Oevirk daljši članek, s katerim je osvetlil jubilantovo bogato delo na polju naše literarne zgodovine.
Ob priliki osemdesetletnice rojstva Antona Aškerca — »našega velikega obraznega in izraznega realističnega oblikovalelja« (dr. Iv. Prijatelj) — je priobčila M. Boršnik v tem zvezku »Aškerčeva pisma fcmavcu«, dragocen prispevek k boljšemu umevanju svojstvenosti vaškega kaplana, toda svobodnega pesnika.
Zanimiva in v nekem oziru celo aktualna je I. Brnčića razprava »Ob veliki korespondenci«, ki se kritično bavi s »Slovencev vskokom« Stankom Vrazom.
Kratek, toda važen za naše čase in razmere je K. Ozvalda esej o šoli »Ne ubijaj, marveč — oživljaj!«
Pripovedništvo zastopata v tem zvezku samo A. Ingolič z nadaljevanjem romana »Zem lja in ljudje*, (ki bo v kratkem izšel v celoti pri mariborski Tiskovni založbi) in Fr. Bevk z začetkom daljšega avtobiografskega spisa »Začudene oči«.
V vezani besedi se je po daljnem odmoru oglasil Anton Debeljak s sonetoma »Svoboda« in »Sodobno«. Zadnja pesem je tako značilna in aktualna, da jo ponatiskujemo brez dovoljenja pesnika in uredništva:
Kdo, treitjerednica, težak. trgovfei, kdo reč med nemi si od ust pri trže, kdo večkrat Hinček eiv v Skrobljlco ттЈв, kdo vedno boij grmadi Petrov nov ček? Ko jvrhan je globoki rimski kov&eg. misijonar d^narce vse poetrie ш turi se &ex morje, da čim brie v nebo bi mogel afrižki surovSek. л zdaj kupili bo ta NovJek tanke, topove, krogle m strnjene pline v pa neugnano strojno ragljieo. Letalo, glej, i omotične viiine, пљшегј-егм) v kršpanke in poge-nke, vse goni v naj i moderno naglico.
M. Klopčič je objavil pesem iz rudarskega okolja »Svetilka ob rovu«.
Ožji krog bodo zanimale kritične opombe VL Premruja h knjigi M. Vidmarja »Moj pogled na svet«, prav tako VI. Pavšiča prispevek »Problem gledališčnega prostora«.
V	rubriki Kritika poročata A. Gspan o osemnajstem zvezku Cankarjevih zbranih spisov in T. Šifrer o novih zvezkih Mohorjevega »Cvetja iz domačih in tujih logov«.
V	Socialnem obzorniku je priobčena J. Ke-renčiča »Študija o naši vasi«. Na koncu zvezka sta dva ruska prispevka o obletnici Tolstega v Rusiji.
»Ljubljanski Zvon« se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani in stane celoletno Din 120. Naročniki imajo 30% popust na vse knjige in publikacije Tiskovne sadroge.
(
F ILATELIJA
Nove znamke.
£ g i p t: Petnajstega februarja je izšlo v iigipcu pet spominskih zna.mk za poljedelsko in industrijsko razstavo v Ghizi. Znamka po 5 miliemov kaže obelisk, po 10 in 13 miliemov razstavno poslopje, po 15 in 20 miliemov pa okrogel paviljon.
Brazilija: Za stoletnico prve brazilske železnice je že nedavno izšlo več spominskih znamk. Zdaj smo zvedeli Se za dve dodatni vrednoti: znamka po 200 rei-eov, olivno črna, s sliko gauča na konju, je že izšla, znamka po 300 reisov pa izide v nekaj dneh.
Bolgarija: Dosedanje znamke po 1 lev (zelena), 2 leva (rdeča) in 6 levov (višnjeva) so izšle z vodnim znakom, ki kaže valovite črte.
H a i t i: V spomin na pisatelja Dumasa, ki je bil po rodu s Haitija, je izdala republika posebno spominsko znamko po 25 centov v višnjevi in rjavi barvi.
Paragvaj: Izšla je trikotna znamka za letalsko pošto po 17 pesov. Znamka je litografirana in hvali v tekstu paragvajski tobak.
Zedinjene države: Izšla je posebna znamka za zračno pošto po 16 centov v višnjevi in rdeči barvi.
Poljska: Razen že omenjenih znamk s pokrajinskimi slikami so izšle še naslednje vrednote: po 45 grošev (temno rdeča) s sliko gradu Podhorce, po 50 gro-šev (sivo črna) s sliko ene izmed varšavskih ulic, po 55 grošerv (višnjeva) e sliko Raczyrakijeve knjižnice ta po 1 zlot (temno rjava) s sliko katedrale v Vitou.
K zgodovini znamk
>Vojna z znamkami« v Južni Ameriki se vneto nadaljuje. Nedavno je izdala re-
rike se je vnela krvava vojna, ki se je končala s porazom dosti večje Bolivije.
Leta 1926. je Paragvaj izdal prvo znam. ko z zemljevidom, na katerem je bil Gran Chaco zarisan kot sestavni del Paragvaja. To znamko so sprejeli v Boliviji seveda z velikim ogorčenjem. Dve leti nato je odgovorila Bolivija z znamko, na kateri je bil Gran Chaco njen.
Potem so izhajale leto za letom znamke, kjer je bil Gran Chaco zdaj bolivijski, zdaj paragvajski. Več kakor tucat takšnih znamk je že doslej izšlo. In med tem ko je vojna med obema državama za to ozemlje že davno končana, se vojna z znamkami še nadaljuje.
PRAKTIČNE NOVOTE
Nič več negotovega tipanja v temi!
Navzlic dnevu je v temni hiši včasi zelo težko prebrati tablico z imenom na vratih, v večernih urah ni mogoče prebrati imena hišnega lastnika ob vrtnih vratih ali pa opozorila na nočni zvonec. Vse, kar je napisano na takšnih tablicah, si torej nado-
publika Paragvaj znamko, ki jo prinašamo v reprodukciji.
že pol stoletja se prepirata Bolivija in Paragvaj za skoraj nedostopno ozemlje Gran Chaco. Zaradi te pokrajine, ki leži skoraj v geometrični sredini Južne
mestirno rajši s črkami, ki vsebujejo radij in se v temi svetijo. Svetlikajoča se barva, s katero so narejene črke, se ne sveti samo za kratek čas kakor fosforescirajoče barve, temveč ima to sposobnost za mnoga leta. Svetlikajoče se napisne tablice si pripravimo v nekoliko trenutkih. V črno lakirane ali poniklane okvire, ki jih dobimo v trgovini, vložimo enostavno svetlikajoče se črke.
Toda izumitelj ni mislil samo na imena in napise, temveč je dobro vedel, da dela človeku ▼ temnih prostorih in v noči veliko zgago tudi otipavanje gumbov za zvonce, za stik&nje električnih luči itd. Zato je izdelal celo vrsto drobnih stvari, ki nam v takšnih primerih pomagajo iz zadrege. Okrog gumba za razsvetljavo na stopnicah namestimo lahko n. pr. svetlikajoč se polkrog ali pa nekoliko svetlikajočih se žebljičkov, prav tako dobimo lahko svetlikajoče se kapice za gumbe ali svetlikajoče se obeske za stikalne vrvice. Na hotelskih hodnikih se lahko sobe označijo s svetllkajočimi se Številkami. Vse takšne malenkosti ne stanejo dosti, opravljajo pa svojo nalogo brezhibno leta in leta.
5s % л ч га
PROBLEM 148
K. Kubel 1015.
iieii vleče m napravi igro neodločeno
Renate v p robtlem a 147 1. Df2—h4!, Th/7—f7+; 2. SXf7+ poleg 3. OXh6 mat; 1... Th7—poljubno; 2. I>Xh6+; 1... Тћб—16+; 2. DXf6+; 2. Sg6 mat
ZA BISTRE GLAVE
206
Junaki A r k t i d e Tako se imenuje neki film, ki mu je pri-taknjen še podnaslov: »Edino pravi arktični film, ki so ga vrteli vsega severno od tečajnega kroga!« Profesor in njegov sin sledita z zanimanjem lepemu filmu, ki je videti res ves resničen. Hipoma pa se profesor zdrzne. Na platnu je videti, kako dvigajo samotni junaki na širni, zsneženi, v soncu blesteči se ravnini s kratkimi sencami predmetov ladijski jambor,, da bi Hm rabil kot nosilec antene in bi potem skozi eter pozvali pomoč. Profesor se srdito dvigne in pravi: »Takšna sleparija! To naj bi bilo posneto severno od tečajnega kroga!? To so gotovo posneli v Berlinu!« In odhiti. Njegov sin za njim: »Kaj ti pa na lepem filmu ni prav?« Profesor se jezi: Seveda, tebi je mogoče vse natveeti! Da se y šoli
nič ne učiš, to vem, vendar pa bi moral imeti nekaj razboritosti, da bi se ne dal tako lahko potegniti!« — Kaj je zbudilo profesorjevo ogorčenje? Ali se ni morda le malo zmotil, ko je izrekel svojo domnevo?
207
Dva služabnika — en gospod? Trije odiliičniki so potovali vsaik s svojim sluižialbnkom. Med potjo so аракШ, da kujejo sliuižalbniki slabe načrte proti svojim gospodom. Eden izmed gospodov je ineniil celo, da je slišal, kako je eden izmed ekižalbnikov dejal drugemu: če bi ostala kdaj dva služabnika sama z enim gospodom, tukaj bi ga oplen:la in zibežaLa po svoji poti. Tako so dospeli do neke reke. Lastnik broda, ki bi jih mogel prepeljati čez, je bil bolan, rad jim je pa. dal svoj brod rta razipo'iago. V tem brodu bi bilo nrostora samo za dve oseb-'.
To bi bilo vse v redu, a kako bi stvar naredili, da bi me ostal noben gosipod sam z dvema služabnikoma na bregu? Nekaj časa so gospodje prem;išllevaЦ potem so našli rešitev. Kakšno? Nalogo si fehko po-naizoriiš s kairtamrv: s tremi kralji iin tiremi famt% ki maj bi predstavljale našo družbo.
208
Koliko cvetllic? Neko število cvetl:c, mnmj nego 500, bi bik) treba vsaditi v veliko gredo. Č3e hi jih л-ча-dH v sedem vrst, bi ostale tri rastline, če bi jih vsadki v pet vrst, bi ostali dve, če bi jih vsadil v devet vrst, bi jiih ostalo pet. Koliko je bite cvetlic?
ALI 2 E VESTE...
da cenijo vinsko letino na vsem svetu na 160 do 200 milijonov hektolitrov?
da dobiš z aspirinom ki ga raztopiš v nekaj vode, tekočino, s katero lahko nevidno pišeš, a postane pisava potem 9 segret-jem vidna?
da najmočnejša žival, kar jih poznamo, ni morda slon ali lev ali kit, temveč—rotjač? Ta hrošč tehta povprečno 14 g, s svojimi močnimi čeljustmi pa lahko daleč ivleče 1560 g težko breme. Če bi hotel povprečno 75 kg težak človek izvršiti isto delo, tedaj bi moral prenašati 8400 kg težko breme— nekaj nemogočega...
da so bile grške gospodinje prve. ki so gojile v svojih domovih rastline v lončkih?
da kažejo meritve zadnjih let manjšanje vseh ledmikov na svetu?
da bodo v Carigradu postavili kip državnega predsednika Kemala Atatiirka tako, da ga bo videti po vsem Bosgoru?
UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNTKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JEZERSEK Uredni&vo In uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4-—, po raznaSalr.ifa dostavljena Din &—.