SLOVENKA Glasilo slovenskega ženstva. Zvezek 2. V TRSTU, 15. januvarija 1898. Letnik II. Novi šopki. Vida. 1. Rano vstanem, k oknu stopim, V drugo se oziram stran : Ljubici na okno gledam, Predno še napoči dan. Teško čakam, teško čakam. Da se okence odpre. „Vstani, vstani, solnce moje, Vstani, ljubljeno dekle ! 1 Hodijo ljudje pod oknom, Šepetajo si ljudje : „Davno že je solnce vstalo. Pa na delo še ne gre !" „„Solnce ni, ljudje, še vstalo, Slep je, kdor to govori. Le poglejte, le poglejte. Okno še odprto ni !"" 2. Iz tvojih očkov šviga Preziranje in srd. Kogar pogledaš ž njimi, Obsojen je na smrt. Obsojen jaz sem tudi, Srce mi te oči Zadele so, da revno Umira, krvavi. Vso srečo vse veselje Mi vzel je pogled tvoj. Jetnik, vkovan v okove, Se vijem pred teboj. Obešen naj, predraga, !j Umrem ubogi črv, * Obešen, ako krasna, Bo tvoja kita vrv ! Kazimir pl. Radič. ,| Ivje. Oj belo, belo ivje Kot cvetičje drobno Trepečeš na grmiču Se vsiplješ raz drevo. Kot mladi sen — ki v duši > :j Bolestni se rodi, , , , - , i;i Tako se zdiš mi rahlo . . ^'a vejah ivje, ti. Kristinam 2», 2ß Marica: Žena slabi (?) spol. Zena slabi (?) spol. Iz življenja. Spisala Marica. Skrbela je za svoj obstanek šivaje marljivo od zore do mraka. Hi- tela je vbadati, meriti, primerjati, vsprejemati in oddajati dela. Neizrečeno je bila pridna. Ko je pa ob nedeljah oblekla svojo najlepšo, elegantno, moderno obleko, je bila nepopisno dražestua. Mladeniči in postareni možje so se ozirali za njo, ko se je šetala z lelikimi koraki po Corsu a žene in devojke so ji gotovo zavidale goste, črne lase, počesane tako umetno, kakor bi jo bila počesala sama češalka. In ta glavica je bila razven najhujše zime vedno odkrita, kakor je šega med tržaškimi šiviljami. Njen gibki, vitki, polni stas v obleki po zadnjem kroji, zavidala bi vsaka aristokratinja. Obrazek jej je bil podolgast, fin, polt bronasto temna, a izraz tega obraza je bil ljubek, mil, dober. Oči so jej bile črne, vedno malo rdeče od prehudega napenjanja, a gledale so nedolžno, neizkušeno in udano v svet. Lep, mičen cvet je bila Novakova Fani. Sveta ni poznala. Živela je sama sé strogo, pobožno materjo, katera je imela po pokojnem možu 12 goldinarjev pokojnine ; za vse drugo je morala skrbeti Fani. Mati je pač videla, da hčerka ugaja temu in onemu, a vedela je tudi, da ta in oni nima poštenih, dobrih namenov žnjo. Prišel je mlad nižji uradnik, kateremu so še le jeli rasti brki ter takoj razvil svoje namene materi in hčeri. Ugajal je prvi in drug, materi zato, ker je videla, da ima res resne namene, a hčeri, ker je znal govoriti — po njej skromni misli — sladko in lepo. Imel je petinštirideset goldinarjev na mesec. Ko je pa sedel po cele popoldneve poleg nje, tedaj je z besedami delal s temi 45timi goldinarji naravnost čudeže. Slikal jej je krasno bodočnost. Dokazoval jej je in računil tei- do- kazal naposled, da mu bode še preostajalo za nedeljske izlete v bližnje kraje, bodisi po železnici ali s parnikom. In ona mu je verjela vse, verjela do novčiča v njegove račune. Pravil jej je, da bode delala le zase in zanj ter za otroke, dejal je tiše, a ona je zardela ; za druge ne bodo šivala, tega Bog varuj ! Ko bi bilo dekle le malo pomislilo, prišlo bi bilo do sklepa, da ji ljub- ljenec obeta čudeže, kakoršnih je bil le Spasitelj sposoben, ko je z pe- timi hlebi nasitil toliko tisoč mož, a je ostalo potem še dvanajst košev kruha. Marica ; Žena slabi (?) spol. 27 Ljubezen jo je preslepila in njegove sladke, nadepolne besede so jo omamile. Nekega lepega pomladanskega jutra sta se poročila ter živela nekaj tednov v blaženosti in sreči. Kratek čas! Kmalu je revica mlada žena izpoznala, da iz nič ne more pripraviti niti najbornejšega kosila in proti koncu meseca ni imela denarja niti za najpotrebnejše reči. Mož pa, on je imel raznih troškov in potrebščin, katerim se ni mo- gel odreči, kar je izprevidela tudi ona, ko jej je razlagal kako in kaj. Pred večerjo je moral vsaj včasi na pivo, kaditi je pa moral vsaj športske cigaretke — kadil je tako malo, le 6—7 cigaretk na dan. Opraviti je imel v svoji službi le do dveh popoludne, potem je pa bil svoboden do druzega dne in popoldnevi so bili včasi neznosno dolgo- časni, da je moral h kakemu znancu ali v gostilno. Radi prijateljev je izostal večkrat tudi po noči, oh, ti prijatelji bili so takovi lumpi ! — vsklikal je večkrat z neko radostjo. Prosil je enkrat, dvakrat predujem na plači in napravil je še tu in tam nekaj malih dolgov, za katere pa ni vedela njegova žena. Ob letu sta dobila prvega otroka, ob drugem druzega, tretjega... Že po prvem je mlada žena uvidela, da nima s čim obleči ni sebe ni otroka ter da bode morala zopet šivati za druge. Najprej je pričela šivati za najintimnejše znance in prijatelje, a ti znanci in prijatelji so ji pripeljali svojih znancev in ona je vsprejemala vedno rajši tudi nove čisto nepoznane klijente. Potrebščine v družini so rastle čedalje bolj ; prišel je četrti, peti otrok, a mož je imel vedno le isto plačo. Po dveh popoludne, ko se je vračal iz družbe, je poležaval na divanu, posedal v krčmi ali pri kakem znanci. Marljiva žena je pa vbadala in vbadala, kakor prej, dokler je bila dekle in še bolj, kajti oblačiti in obuvati je morala sé svojim zaslužkom petero otrok. Po dnevu je urejevala svoje malo stanovanje, prala, gladila kuhala, odpravljala otroke in moža ter vsled tega vtegnila šivati le malo., V noči pa, ko je njen mož posedal v gostilni ali včasi že sladko spal in hreščal, je vbadala revica vbod za vbodom ali hitela drdrati sé šivalnim strojem. Ko je popoludne bil svoboden ter ležal na zamazanem od otrok pokvarjenem divanu, dejala mu jo včasi žena tiho, boječe in milo: — Glej, tudi danes je v listu, da se nekdo ponuja za pisarno dve ali tri ure popoldne, ne bi bil mogel tudi ti tako V — Iz njegovega grla je prišel nek potrjevalcn glas, a ležal je mirno dalje in ni si poiskal ničesa, da bi njej polajšal življenje. V tem, ko je njen stroj včasi urno drdral, ali je njena šivanka 28 Anton Medved : Kdo je kriv ?l pridno vbad;ila, zajokal jc kak otrok ter poprosil vode ali kriilia. Odlo- žila je tedaj delo, ustavila stroj, ustala, tekla v kuliinjo ter prinesla otroku vode, on je pa ležal na divanu, mirno gledal v strop ter kadil svoj šport. utrujena od preobilega dela z otroci, utrujena šivanja, pripravljanja, likanja, legala je včasi po noči prej, nego je on prihajal od prijateljev ali iz gostilne. Vzbujal jo je tiho in počasi radi otrok ter rekel: — Ničesa nisem večerjal ; ne bi li mogla, draga ženka, napraviti kaj v naglici ? — In vstajala je molče, molče šla v kuhinjo, zanetila ogenj ter naglo pripravila kakovo malenkost. Otroci so rastli in jeli zahajati v šolo. Bili so ubožno, a vedno čedno oblečeni. Tudi ona ni izdajala v obleki svoje revščine, a obleke so morale biti ozke kakor na dvanajstletno deklico, drugače bi bile visele na njej. Mož je pa hodil okoli v stari zanemarjeni obleki, vse popoludneve brez dela, brez skrbi, kajti v njegovi plitvi glavi je nedostalo s časoma tudi prostoi'a za skrbi. Z leti se je širila njegova rast odebelel je, da je hode sopihal, a plača, ki je bila vedno ista, zadostovala je komaj zanj. V tem, ko se je ona vbivala z delom noč in dan ter skrbela za dom. sebe in petero otrok, posedal in ležal je on vso popoludneve. Ko je opravil svojo malo službeno dolžnost, razlila se mu je bla- ženost in sreča po vsem obrazu, a prišedši domov, moral je že biti točno in strogo obed na mizi. Ona jc pa vedno molče delala, molče ubogala, molče ga čestokrat gledala s pogledom, o katerem nisi vedel, ali se ji oni vedni lenuh studi, ali ga samo — pomiluje in prezira. Kdo je kriv? Vsa moja sreča je šla v pusti v, Za njo se oziram zdaj hrepenljiv. Vprašujem globoko v svojo dušo : Kdo pač je nje brzega bega kriv ? „Nezgodna zvezda, pod ktero si rojen'', Potrte je moje duše odziv. In krivi ljudje so, mrzlo veleči: Hvaležen bodi samo, da si živ. Anton Medved. Marica II. : Nekaj pedagogike. ä9 Nekaj pedagogike. Spisala Marica II.* Povsod po svetu, kakor vidimo iz časnikov in kolikor se lehko pre- pričamo osebno, vlada nezadovoljnost, nesloga ; ljubezen do bližnjega je pokopana, ljudje so sploh brez vseh uzorov. Da in o čuda ! Današnje tužno socijalno stanje, pravijo, da je zakrivilo naše sedanje šolstvo 1 Naš slavni Slomšek pravi: „Družina in šola sestrici sta dve, Nobena brez druge hoditi ne sme !" Temelj vzgoji polaga družina in večji del vzgoje je v njenih rokah. Prve utise sprejema otrok v domačej hiši, in prvi utisi so neizbrisljivi. Ako je podlaga dobra, zida se igraje naprej, a domača hiša se mora vzlic dobrej podlagi vedno vestno podpirati sé šolo. Kar prinese otrok dobrega v šolo seboj, to je učitelju svet, nedotakliv zaklad, pravše glavnica, katero šola veča in veča na obrestne obresti. Kjer pa nič ni, tam izgublja še celo cesar svoje pravo, se pravi, a če dobi tudi učitelj v šolo otroka, ki je duševno skrajno zanemarjen, ven- dar ne izgublja poguma, kajti prav tu ga čaka kot človekoljuba najtežja i najlepša naloga. Najhujše je pa za učitelja - vzgojitetja, ako vidi, da starisi podirajo in rušijo njegove vspehe, zatorej naj spregovorim tukaj nekaj o vzgoji otrok. Vzgoja in umetnost, katera se peča z živo snovjo, s človeškim du- hom in srcem ; razlikovati jo moramo od izreje, katera se ozira le na razvoj telesa. Važni sta obe in hoditi morata vedno korakoma, kajti le v zdravem telesu razvijati se more zdrav duh. Vzgojitelj, naj bo oče ali mati, je umetnik in kakor se vsak umetnik ob proizvajanji svoje umet- nosti ravna po gotovih vodilih, tako ima tudi vzgoja svoja vodilna načela, po kojih se je ravnati vsakemu vzgojitelju. « Prvo načelo torej pravi, da naj se otrok vzgaja razumno, kar je pa možno le pod tem pogojem, če se ravna vzgojitelj po zakonih nrav- nosti, to je, da stremi pred vsem za smotrom, narediti iz otroka nravnega, značajnega človeka, kateri se zaveda svoje vrednosti kot človek - kralj stvarstva. Nravstveni zakoni so pa za vse ljudi, torej mora biti pametna vzgoja splošna, občna, ne pa jednostranska. Opazujmo tukaj le nekaj slučajev jednostrauske vzgoje : Tako zvanemu libertinizmu je načelo : Lasse die Welt ihren Lauf gehen. Otrok se odgaja brez načrta, kakor se baš poljubi vzgojitelju in *) Naslaujaje se na „Eucyklopädisches Handbuch der Erzichungskunde v. Dr. Linđer". 30 Marica II. : Nekaj peđagogikei. i njegovemu temperamentu, ne da bi se zavedal objektivnega smotra. Za- stopniki te smeri menijo namreč, da je ves bodoči človek po svojih du- ševnih in telesnih zmožnostih pripravljen v gojencu kot kal in vzgoja nima po njihovem druzega dela, nego skrbeti na negativen način za razvoj te kali s tem, da jo obvaruje vsake zapreke in beganja. Intelektualizem je jednostranska vzgoja razuma, ki se najrajši bavi z ukom, da duševno obzorje razširja kolikor možno brez ozira na čustvo- vanje in na značaj gojenca. On je bogat, srce pa zanemarjeno, prazno. Napačno jo tudi, ako se človek že iz mladih nog vzgaja izključno za kak poseben stan, recimo za vojaški, duhovski, plemski itd. Tudi za do- ločeni poklic se ne sme vzgajati otrok, ampak stan in poklic morata se pokoriti občnemu člov. blagru in splošnej človeškej omiki. Stanovski ponos razvije se v značajnom človeku itak pozneje, a če se prezgodaj goji, raz- vije se iz njega takozvani „Kastengeist", ki prezira vse druge stanove razven svojega. Sicer še vlada ta duh dandanes vzlic prosvetljenemu li), veku ! Le poglejmo si naše vojaštvo ! Kedor ne nosi vojaške suknje in „sabljice prepasane", ni človek v njegovih očeh. Poglejmo si nekatere naše visokošolce ! (Nekdo jih je nazival akademično plemstvo). Kedor ne zna latinski in ni bil akademik, ta je daleč pod njimi in blagor onemu, ki najde milost pred njimi. Na krivem potu je tudi takozvana naturalistična vzgoja. Njeni i)ri- staši, njim na čelu Rousseau, trde namreč, da pride človek iz naročja na- rave dober in da se pokvari v človeškej družbi pod rokami kulture. Nasprotniki pa pravijo, da človek po naravi ni to, kar bi moral biti, temveč da še-le vzgoja in kultura sploh napravi iz njega človeka Stanje narave je stanje nasilstva, surovosti in krivice. Kant pravi : ,.Ali je člo- vek po naravi dober ali zel ? Ni to ni ono, kajti iz narave sploh ni mo- ralno bitje. To postane stoprv tedaj, ko se njegov razum dvigne do pojmov dolžnosti in postave. Le to se leliko reče, da ima prvotno v sebi mamila do vseh pregreh, katerim se ogiblje, čeprav ga odvrača razum od njih". Imenitni angleški mislec in državnik John Stuart Mili pa pravi : „Vsa hvala, katero žanje civilizacija, umetnost in vsaka nova izumitev, je posredno grajanje narave in njene nepopolnosti, za katere izboljšanje in ugodnost mora delovati človeštvo". Življenje je boj z naravo in kolikrat ga mora biti človek proti svoji naravi v lastnih prsih ! Naturalistična vzgoja zanaša se celo na naravni razvoj človeških zmožnostij in vzdržuje se vsakega pozitivnega vplivanja na gojenca. Libcrtinizcm, koji smo ome- njali zgoraj, najčešče zabrede slednjič v njeno naročje. Despotična vzgoja pa je nekaka dresura, ki oropa gojenca po nazoru, da je človek po naravi zel, s pomočjo nebrojnih vzgojevalnih pravil in sredstev vsake osebne svobode. Dolski : Na jezeru. — Marica II. : Podoba. 31 Pietistična vzgoja pa vedno in preveč povdarja pregrešnost sveta ter ovira gojenca v samostojnem mišljenju in razvoju značaja. Ko postane tak gojenec samostojen, boji se vsake misli, da bi ž njo ne grešil, kakor učenec ambattha v Aškerčevem „Grešniku". Egoistična vzgoja pa oropa gojenca vsacega zanimanja za človeško družbo ter slepo skrbi za njegovo individualno srečo ; imenuje se tudi prak- tična vzgoja in žalibog, da se večina otrok odtujuje na ta načiii občnemu človeškemu blagru. Ni gršega pod solnccm od egoista, ki gleda le na svoj — trebuh, čeprav njemu na ljubo oškoduje svojega bližnjega. Že iz mladih nog naj se vadi otrok zavedati kakor ud vesoljnega človeštva in sicer ne samo kakor službujoči, ampak prav toliko svoboden ud, ki ima tudi svoja prava. Vzgoja pa, katera se drži načela razumnosti, loti se vsega človeka v celoti in sicer ne kot samopašnega posameznika, ampak kakor smo že omenili zgoraj, kot uda človeške družbe. Razumen vzgojitelj skrbi za duševno naobrazbo in za vtrjevanje morale v otroškem srcu, kar je po- sebno važno, ker se ne ve, v kakšne položaje privede gojenca usoda, kadar postane samosvoj. Pride še. Na jezeri. Po jezeri plava, Čolniček Ialino, V čolničku pa spava Dekletce krasno In sanja in sanja — O čarnih stvareh, Saj to mi naznanja Nje sladki nasmeh. Podoba. Podobico imam v oltarji svetem. Nebeško jasen jo obseva žar : Iz cvetja pestrega pa vence jdetem. Da vsak dan kitim z njim njen oltar. Podoba ta je mojega dekleta. Srce ljubeče zanjo je oltar. In cvetje vsaka moja pesen vneta, S katero njo opevam in njen čar. Marica II. 32 Severin: Znameniti slovanski skladatelji. Znameniti slovanski skladatelji.*) Piše Severin. II. Antonin Dvofak. Teden dnij sem preživel leta 18i)l. v zlati Pragi, in te dni štejem vedno med svojo najlepše spomine. Bilo je meseca majnika, nanizali so se Ilije praznici — deželni patron sv. Ivan Nepomučan in Duliovo, — ter ti sami uže so nudili mnogo duševnili užitkov, a poleg tega je l)ila tudi deželna razstava, torej še več povoda, da so se prirejale tujim prišlecem in posetnikom na čast razne zabave. — V krasni stavbi „narodnoga divadla", katero je s slikami odičil naš rojak Jurij Šubic, je bil na 17. maja predpoludne 11. uro napovedan koncert, Dvofakov „Stabat mater". Da tega ne smem zamuditi, je bilo gotovo. Prijaznosti slovenskega rojaka sem bil hvaležen, da mi je oskrbel sedež, kajti pri blagajnicah se je kar trlo kupcev uže več dnij poprej in ako bi ne imel te protekcije, bi najbrž ne bil dobil več ustopnice. Koncert je priredila zveza pevskih društev čeških ; pevcev in pevk je bilo na odru nad tisoč ; glasbeniki so bili slavnoznani, orkester narodnega gledišča, solisti pa najizbornejše moči češke opere ; voditelj je bil mojster skladatelj sam, kaj čuda, da se je napolnilo gledišče do zadnjega kotička. — Bila je to prilika, da sem iz- poznal Dvofaka osebno in v njegovem delu, in to delo zopet v izborni reprodukciji — gotovo ])rilika, hakoršnih se nudi le malo v življenju. In ko je po završenem delu občinstvo vskipelo v navdušenosti, ko so godci in pevci priredili skladatelju ovacijo in so se pred njim klonila mnoga bandera pevskih društev, ki so doslej ponosno se dvigala v ozadju po- zorišča, tedaj sem tudi iz vsega srca klical ,slava", pridruživši se drugim. „Stabat mater" jc cerkvena pesem, ki nam opisuje bolesti matere božje ob smrti Odrešenikovi. Mnogi slavni skladatelji so se ob nji nav- dušili in nam podali znamenita muzikalna dela. Slavljeni skladatelj Rossini je, obmolknivši nakrat z opernimi skladbami, ki so mu donesle toliko časti in imetja, zložil „Stabat mater", ki je jako slovela. A bila je povsem posvetna skladba. Pevala se je 1842. štirinajstikrat zapored v italijanski operi v Parizu. Leta 1843. se je pevala na Dunaju brez posebnega uspeha. Dvoi^ak pa je podal umetniško dovršeno, cerkvenemu tekstu prikladno skladbo. Zložil jo je leta 1876-7. Najprvo je bila provedena 1880. v Pragi v dvorani na Zofijinem otoku; 1883. si je stekla v Londonu svetovno slavo. V Ljubljani jo je „Glasbena Matica" podala v svojem koncertu *) Korektor mi je pretvoril zadnjič v napisu „slovanske" skladatelje v „ruske". Ker sem žal, imel le malo prilike, izpoznavati rusko glasim, in ker se nečem omejiti samo na to, bodi mi dovoljeno, da izvršim svoj prvotni namen. Zato pa naj se popravi napis y.napominanem zmislu. Pisatelj. Severin : Znameniti slovanski skladatelji. 3i ¦24. in 27. marca 1893. Na Dunaju je bila provedena v koncertu „Iju- biteljev glasbe" v februvariju 1888. in v odlomkih od „slovanskega pev- skega društva" 1896. Ta skladba, obstoječa iz deset samostojnih točk, je v istini vredna svetovne slave, katero uživa. Ker je Slovencem znana, in ker se je na- dejati ponovitve v primernih presledkih, tako da^se njim nikdai' ne odtuji, nočem o nji izgubljati besedij ter navajati oduševljene priznalnice kritikov. Treba le, da ima človek srce in razum, pa ga obvlada ta skladba, ako tudi ne razume ničesar drugega o glasbi. Umevno je. da sem želel izpoznati tudi kako DvorakOvo opero. Saj jih je zložil večje število: „Kral a uhhf", „Vanda", ,,Selma sedlak", „Tvrde palice", „Dimitrij" in „Jakobin". V operah sicer nima toliko sreće; v tem ko je njegova kamorna glasba čislana in razširjena po vsem svetu, v tem ko so njegovi oratoriji dosegali razun v ožji domovini, zlasti na Angležkem sijajne uspehe, so njegove opere ostale omejene na češki oder, in niti na tem niso v prvi vrsti. A opera je vender le najdostopnejša -in iinjuinevnejša širšim krogom. Prihodnje leto, 1892., nam je doneslo na Dunaju glediško in glasbeno razstavo — preznamenito za Slovane, ker se je od te razširilo izpoznavanje Smetane po vseh nemških deželah — ter pri gostovanju češke oj)ere tudi uprizoritev Dvoi'-akovega „Dimitrija". „Dimitrij" je opera, zložena na tekst češke pisateljice Marije Čer- vinkove-Riegrove. Povzeta je iz ruske zgodovine. Po smili Borisa Godu- nova se je polastil Dimitrij s pomočjo Poljakov vlade. Udova carica Marfa ga prizna, dasi ni njen sin, da bi se po njem maščevala nad Godunovci. t'arica Marina, po rodu Poljakinja, pa se mu ni udala toliko iz ljubezni, kolikor iz častihlepnosti. Ko Dimitrij to sprevidi, se ji odtuji, a približa Kseniji, hčeri cara Borisa. Marina mu iz osvete razodene, da ni carskega rodu, temveč sin sužnika. A l)imitrij ji odvrne, da si je pridobil carstvo z lastno močjo. Ob jednem pa pretrga ž njo vsako zvezo ter hoče, da patrijarh i'azreši zakon in ga poroči s Ksenijo. Dasi ga ta ljubi, se vendar ne more odločiti, da se uda sovražniku svojega rodu. Marina pred ljudstvom izjavi, da je Dimitrij sužnik-usurpator. Maria ga vnovič prizna v sina, a s prisego tega vendar ne more potrditi, na kar ga zarotnik umori. Snov — dasi o je Schiller upoi'abil ter bi dramatični fragment gotovo izvršil, da ga ni prehitela smrt, — se mi za opero vender ne zdi prikladna, dasi je sem ter tje efektna. Zato tudi najltrž ni zadovoljila skladatelja povsem, zato nam, tudi ni podal dela, ki bi bilo povsem sovrstno drugim, l'redstayljala se je prvič 1882. v Pragi. Zanimivo bi vsekakor bilo, ako bi ljubljansko gledališče, kjer so razna slovan.ska dela tako lepo uspela^,, seznanilo občinstvo s to ali kako drugo Dvofakpvo opero. Skladatelj je toli znamenit in veljaven, da je uže sainq radi tega opravičeno, dii ne 3 34 Dolski : Ob kolovrati. - Antonija : Mati Zorina. ostane povsem tuj našemu odru, dasi ni baš v tej stroki najbolj znan. Morda tudi sedanji, slovanski umetnosti prijazni vodja dvorno opere du- najske d' nese kako Dvorakovo delo, kar bi bilo gotovo le pravično i)ri- znanje tega avstrijskega genija. (Dalje prili.) Ob kolovrati. ,,0j vrti se, vrti, j Kolovrat se lelinó, Oj vrti se, vrti, Ne škriplji tako. Prediva še mnogo Tam v kašči imam,^ Do polnoči komaj Ga danes zvaljam. In jutri že čas je. Da nesem na vas Martinku vso prejo, Da tkal bo za nas. Ah, m,amica jia mi Obljubili so. Da platno iz preje te Moje vse bo. In da ga dobila Takrat bodem v dar. Ko ljubček moj spremil Me bo pred aitar . . ." To pelo dekle je Zvečer še ]ilašno — A zjutraj, že zjutraj Je bilo mrtvo . . . Dolski. Mati Zorina. Spisala Antonija. '1 Pod veliko košato hruško je sedela mati Zorina v nedeljo popoldne in premišljevala. Bilo je tako mirno in prijazno v naravi, vetrič je pihljal tako prijetno po di-evji in se poigraval s cvetjem po trati okrog, da bi še bilo' 'akoro zaprle trudne oči matere Zorine v sladko spanje, če bi Jej ne bile rojile po glavi različne misli. Kako bi' človek dremal, ako ima l.red saboj v duhu sto in sto načrtov! In sto načrtov se je res vršilo i v glavi matere Zorine. K'oliko pa je treba misliti dobri uzorni gos])odinji, ako si hoče postaviti trajen spomin še pri poznih unukih. Odkar se je omcižila na svoje sedanje posestvo, je vršila svojo gospodinjsko dolžnost s'pravo bučelično pridnostjo. Od zore do mraka je hitela od dela do dela in povsodi je imela svoje pridne roke, zato pa si ne more očitati, da bi bila zagrešila najmanje, kar bi bilo v kvar njeni gospodinjski časti. Z neko samozadovoljnostjo je ogledovala svoje od dela utrjene roke, ter jih obračala z jedne na drugo stran. Ob nogah jej je ležal veliki Antonija : Mati Zorina. 35 (lomači pes, in njegovo zvesto oko se je zatapljalo v obraz ljubljene go- sjiodinje. Prav kakor bi citai v duši matei-e Zorine, imelo je to njegovo oko izraz glol)okega sporazuniljenja in l)rezmejne udanosti. Toda mej tem, ko je zrl neprestano v lice svoje gospodinje zvesti liišni čuvaj, je zrla sem iz okna svoje koče, soseda Rozala z nekako za- vistjo ta prizor pod hruško. Dejala je sama seboj : ,Kako je vendar lepo, ako ima človek vsega zadosti kakor ondile niati Zoiina ! Res je, ves teden je na nogah, kakor bučela in ne privo či si počitka. A ko [iride nedelja, posedi lahko z veselim si-cem, ker sedi v zavesti, da je imelo njeno delo blagoslova. Toda kako je pii nas ? Ves teden se trudim, da me boli duša in telo, a vse je brez vspeha in na- posled ostajam revica kakoršna sem bila. Kako je ondi vse drugače ! Kakor bi jim padalo z neba, vsega imajo dovolj in človek meni, da bi že zadostovalo tiščati se njihovega zidu, pa bi obogatel Zato pa tudi rada povasnjem ondi, dasi me — sama sebi povem - tare včasih malo zavist. Toda mati Zorina je dobi'a, rada me vidi in prav mnogo mi je že storila dobrega. Poleg tega se rada pogovaija o kiižih in nadlogali, ka- teiili prav za prav ni, samo da more malce potožiti. No tudi sedaj hočem malo tja, ker je sama, in se je njen mož ki me ne more trpeti, odpeljal od doma. Vzemši dete v naročje, se je napotila k materi Zorini pod hruško, ter sedla poleg nje na nizko klop ; materi Zorini pa se še sanjalo ni, kako velika izkušnjava se je približala njeni dobri duši baš isti trenutek. Dober dan boterca! nagovori jo Rozala, prav dolgo se že nisva pogovorih, kaj ko bi se danes nekoliko ? Res, res, Rozala, prav da jirideš, da se kaj ppnienive, saj s teboj se lahko pogovarjam in tebi tudi lahko kaj potožim .... Ó molčite! Vi se pač nimate pritoževati. Glejte vendar kako imate lepo [losestvo, vse kipi od blagostanja in to je vse delo vaŠih pridnili ro.lE'! In vaš mož, kako dober in blag, z vsemi ljudmi je tako prijazen, in rti kakor moj, ki ne pozna lepe besede. (Znala je. da Zorini to dobro dé.l To je nekaj vredno, prijazen mož! Kaj pa vaša jedinka, lepa vaša hčerka Tončica? Ali ni to biser, ki se dandanašnji tako težko najde. Tako pridna in blaga ! Vse to imate, in po vrhu gotovo še lep kupček gotovine, katero ste si pridobili se svojimi varčnimi rokami, in vi da bi imeli tožiti? Materi Zorini so besede mlade sosede ugajale a zadele posebno one o hčerki Tončici, katera jej je bila nad vse draga, za katero bi bila žrtvovala celo svoje življenje. Dobro govoriš, Rozala, toda--— no, to moram reči : križ je, če je tudi zlat! To sem si mnogokrat mislila, in Bog mi gaje zares naložil takega. Da, to pač ! Lepo posestvo, lepo, ali pa tudi veŠ, koliko truda in skrbij stane to blagostanje? Toda tega ti ne razumeš, ker ne Antonija : Mati Zorina. i izkušaš in lastna skušnja najbolja skušnja ! Moj mož je res dober in liiijazen, toda ima tudi svoje muhe. Moja Toncica mi je še jedino, zares jedino, kar mi dela življenje lepo, kar me bodri v vsem mojem delu. Prosim Boga, da mi jo ohrani zdravo in — lepo, kakor praviš ti. A to še ni vse. Božala! Pomisli, Bog nas varuj nesreče, ako bi so dekle kedaj spridilo, na svetu je pač vse možno, o potem bi od žalosti umrla ! Materi Zorini so pri teh besedah solze porosile oči in kedo ve, morda, bi bila tožila še dalje o izmišljenoj nesreči, da ni priskakljala v istem hipu Tončica in se jej glasno smejoč obesila okoli vratu, vskliknivša: ,,0j' mamica pa vže zopet tarnate in tožite sosedi Božali svoje gorje To jc i)rav soseda, da pridete tu in tam k mamici, sicer bi ne imeli živo duše na svetu, katerej bi tožili kako hudo se jim godi na svetu, ha, ha! Le tiho bodi srček, ki še ne veš, kaj je življenje! Ali čemu bi to znala uže sedaj, le veseli se, dokler si mlada, pa v klet mi steci in pri. nesi'nama steklcnicico boljšega vina. Toda ne veliko, veš?! Vem, Vem, mamica! In Tončka je odfi'čala kakor gazela. Šaj ne da bi človek užival čez mero svoje življenje -- je dejala mati Zorina, mej tem ko je prinašala Toncika vino in kupice -- a tu in tam vender prijetno diši, ako si ga človek privošči kapljico po truda- polnem delu. To je res, in človek se gotovo ne pregreši, ako poželi včasih kaj čez navado. In vi teta Zorina, kako lahko bi si ga več privoščili, ker ga imate doma v svoi kleti. In vendar se mi zdi, da se vi malo menite zanj. Pomislite, da tu in tam nekoliko zdravega vinca in kak prigrizek pomlaja človeka in mu daje moči. Prav praviš, Božala, toda varuj se ! Gospodinja mora imeti vedno bistro glavo, in naloga njena je delo in skrb. To je jedino pi-avo načelo iu Bog mi je priča da mi je bilo sveto vselej Tako sta se pogovaijali mati Zorina in njena soseda, solnce je uže zahajalo, ko je odhajala Božala z detetom na svoj dom. Ko pa je bila mati Zorina zopet sama^ olihajale so jo dokaj čudne misli. Jele so jej rojiti po glavi Rozaline besede, iu mislila je sama v sebi : \ . , Ali morda ne govori prav ta ženska ? Čemu je človek na svetu, ako bi ne smel uživati sadov svojega truda ? Kakor da naj bi bila go- spodinja samo za delo in skrb, in bi si ne smela semtertja privoščiti kak slasten požirek ali kak grižljaj, ko ima vendar polno shrambo. Samo drugi naj bi uživali, kar pridobiva ona sé svojo varčnostjo in marljivostjo. Ne, odslej mora biti zares nekoliko drugače. Koj jutri hočem poskusiti, kako je, ako gospodinja tudi uživa. Antonija : Mati Zorina. 37 Drugo jutro zarana se je odpeljal moiž matere Zorine v oddaljeni kraj na kupčijo in mati Zorina je bila s Tončiko in posli sama doma. Topoldne, ko je odpravila posle zopet na polje k delu in poslala Tončiko za njimi pogledat, je sedla mati Zorina za mizo, ter si privoščila merico dobrega vina in lep košček gnjati. Zelo jej je šlo v slast, zdelo se jej je, da je danes vse nekako bolje, nego drugekrati, kajti uživala je s polno zavestjo, da je sad njenega truda, in blažen smehljaj se jej je razlil po zarudelem licu. Ko je izpraznila prvo kupico dobrega šentjan- žcvca, je dejala: — Hm, zdaj mi je začelo še-4e prav dišati. Še jedna kupica se bode prilegla in pa še košček gnjati. — Tako se je tudi zgodilo. Toda nasledki te improvizirane pojedine, bili so materi Zorini takoj za petami. Ko je še nekaj časa posedala ve- sela, stopala je potem počasi iz sobe proti kuhinji da ponese delavcem na polje vže pripravljeno malo južino, so jej je dozdevalo, da so jej noge nekako težke. In v kuhinji pa, ondi so jeli lonci po policah plesati ne- umeven ples, in vedno več in več jih je bilo pred pečjo, po policah in kotih, tako, da se je materi Zorini jelo dozdevati vse to jako čudno. Ho- tela je napraviti red med to neubogljivo lončeno šoro, in jela prestavljati jih sem in tja. Ko pa je dvema izmed njih pod spretnimi rokami matere Zorine zares zmanjkalo trdnih tal in se razbilo na sto koscev, tedaj je opustila mati Zorina brezvspešno delo in sedla za mizo ter zadremala. Na polji pa so mej tem posli jeli godrnjati, ker ni bilo tako dolgo vže težko pričakovane južine in stara šaliva dekla Mica je dejala : „Ljudje božji, danes pa je dolgo popoldne. Mislim, da so mati po- zabili na nas, ali i)a je ura zaostala". Med splošnimi pvitci'jevalnimi -- jaz tudi — jaz tudi — odtegnila se je Tončika od di'ugih in tekla domov da se uveri o vzroku nenavadne zamude Približavši se domu, je bilo vse mirno, in tudi vedno marljive matere ni bilo nikjer. Kaj to pomeni ? Prestrašena Tončika hiti v kuhi- njo in ondi vidi > atcr mirno spečo ob mizi, a črepinje i)obitih loncev po tleh. Sklicala je brzo s polja služkinjo, kojej je zaupala najbolj, da jej svet'.ije in pomaga, kaj storiti z bolno materjo, kajti zaresno je mislila, da je ljubljena mati h kratu obolela. V tem se je zmračilo in tudi mož matere Zorine se je vrnil s kup- čijskega pota. Ko so mu sporočili, kaj se je zgodilo, se je prestrašil in takoj zopet dal luipreči, da se je odpeljal v bližnje mesto po zdravniško pomoč. ' Toda zdravnika dolgo ni bilo ; med tem pa se je mati Zorina pola- goma zopet zavedla in sramuje se, prav modro zamolčala pravi vzrok te' čudne bolezni. Ko je prišel zdravnik, je bilo vse že popolnoma dobro, in njegova pomoč nepotrebna. Prav resno se je kesala tega edinega napačnega ko- 38 Vilma Sokolova : Dopis s Češkega. raka, ki se jej dozdeval kakor črn madež v dobi njenega gospodinjstva in rekla je sama pri sebi.- Nikoli se ni zgodilo, a se tudi nikoli več ne zgodi. Vendar je bilo dobro tudi to, zdaj vsaj vem, da je edino prava pot v uživanju ta, po kateri sem hodila dos'ej, naj reče soseda Rozala kar ji drago ! Dopis s Češkega. Koncem 1897. leta je zadela 17. decemltra britka izguba ves ženski in literarni svet. 1'mrla je gospa Zofija Podlipska. Slavna pisateljica, izredno plemenita, fino čuteča žena, ki je predsedovala dolgo vrsto let društvu za zavetišče zapuščenih in zanemarjenih deklic. Zofija Podliiiska je bila rojena leta 1883. ter je bila sestra dobro znane pisateljice Karolinc Svetle, a obe sta bili češkemu občinstvu kakor dve svilii zvezdi, boreči se prvi za žensko emancipacijo. Svoia otroška leta sta preživeli še v oni dobi, ki je bila za Češko še jako nesrečna. Občevali sta kot dekleti v najvišjih praških krogih, kjer sta bili oni dve tako naobraženi in duhoviti deklici uprav dobro došli in ki sta ljubili svoj narod vkljub nemški vzgoji in baš to občevanje je tako do brodejno vplivalo na mladenki, da sta mogli pozneje tako vspešno delo- vati na nai-odnem polji. Mila „Slovenka" je odločila predal za album čeških žen, kakor sem zapazila v prvi številki letošnjega tečaja ter gotovo vem, da v ta album pride tudi Zofija Podlipska, zato vas moje vrste opozarjajo le na izgubo te veljavne češke žene. Spisala je novel in romanov nad sto, razven tega je spisala dolgo vrsto literarnih, filozofičnili in životopisnih studij a poleg tega je še liiia najsposobnejša pisateljica za mladino. Obogatela je ta jako važni literarni del se stotino mičnih povesti, katere čitajo otroci tako nepopisno radi. In poleg vsega tega dela, kate-, remu se je žrtvovala do zadnjega dihljaja, je bilo vse njeno življenje ljubezen in sočustvovanje. Pila je najljubeznivejša in najuzornejša mati a pozneje obo'.evana babica; sočustvovala je s trpečimi, z ubogimi, pomagala bolnikom in ako je le mogla se svetom in dejanjem tudi onim, ki so zgrešili ])ravü pot življenja. Njena duša je bila tako polna ljuliezni, da je ljubila še one, ki so v življenji storili prav malo za njo. S kako ljubeznijo je skrbela za deklice v zavetišči ! S kakim zanimanjem je sledila njihovemu telesnemu razvijanju! Kako se je veselila, ko je videla, da se je duša teh zapuščenih otrok Slovensko gledališče. _ ^ odpirala k dobremu kakor roža, ki je vedno v senci, a jo mahoma obsije zlato solnce. Kako jo je bolelo sice, ko se ni moglo včasi sprejeti v zavetišče tacega ubogega črvička ! Delo in ljubezen sta izpolnjevali njeno življenje, katero naj nam Ijode v vzgled, a njo ohranimo vedno v najlepšem spominu! Vilma Sokolova. Slovensko gledališče. Po „S1. Narodu". „H a 1 k a" opera v štirih dejanjih, vglasbil Stanislav Moniuszko.) Do svojega jedenintridesetega leta je moral Stanislav Moniuszko, največji operni skladatelj poljskega naroda, životariti kot reven organisi Ivanove cerkve v Vilni, prodno jc bil poklican na svojemu znanju in svo- jemu talentu primerno mesto oi)ernega kapelnika in pozneje na mesto učitelja varšavskega konservatorija. So - li tedaj slutili, da jc poklican ustvariti poljsko narodno ofiero, da bode njegovo delo Poljakom sveto, kakor Rusom Glinkova opera „Življenje za carja" in Celioni ,.Prodana nevesta", da se bode njegova „Ualka" po štiridesetili letih predstavljala na oddaljenih odrih in da bode kedaj tako na dušeno vsprejeta, kakor sinoči na našem odru ? Czrok velike popularnosti „Ilalke" mej Poljaki je že snov dejanja in način njega obdelovanja. Libreto pač ni v/gleden ; to je novelistična pripovedka, v kateri se prav malo godi. V štirih dejanjih — posameznih — se slika nesreča devojke, katere ljubezen je bila izdana in ki je vsled tega zblaznela. Pri poroki nje bivšega ljubimca iz cerkve doneči pobožni iiapcvi jo še jedenkrat obiuic k zavesti in blagoslavljajo nczvestnika se sama usmrti. Dejanje je iircprosto iu - kar je posebno naglašati - tudi zunanji arangement [irizorov je vzet iz narodnega življenja ; vse ima spe- citično poljski kolorit in vsled tega je, primerno uglasbeno, moralo to delo postati narodna opera. In Stanislavu Moniuszku se je v polni meri posrečilo, zložiti za to delo i»ravo glasbo, dasi ni bil novotar in ni na absolutnih muzikalnih tleh ustvaril nič novega. Delal je s tem, kar je imela njegova doba, s sredstvi, z aparatom in v oblika!:, katere je spoznal \m svojih učiteljih, organistu Freyerju v Varšavi in Rilngonliagonu v Berolinu, in kateri so vladali v operah i)0 Weeberju. Glasba nemškui kapelnikov je nanj uiili- vala zlasti v formalnem oziru, v melodičnem oziru jc tu in tam upli-^ vala italijanska glasba. Dokazov za to je dobiti koj v overturi in v duetu 40 Slovensko gledališče, j mej Janušem in Hallco. Moniuszko pa je bil pretin umetnik, da bi se bil udal maiiiri rečenih smerij, samo spretne uredbe ; zaokroženosti form se je naučil pri Nemcih, vzlet in lepe črte metodike pa od Italijanov. Oboje je bilo potrebno, da je v svojem času mogel svoje skladbe prirediti gle dališču primerno. Da pa jim zagotovi večno življenje v narod u, zato je bilo treba nekaj več. Da je Moniuszko pogodil, v tem tiči njegova zna- menitost. Moniusko je vzel v svojo opero narodno pesem in nje mej ljudstvom živeče forme, on je narodno formo preobraz'1 v umetniško, a jej vendar ohranil narodni značaj, m je poljski kolorit libreta potenciral z narodnim značajem svojih napevov in svojih ritem in ga tako povzdignil do pojiolnega sijaja. Poljski značaji v poljskem miliea-u pojo poljske speve. Ne vsi in ne vedno. V prvi vrsti so taki zbori in partija Halke. Kdo ve, če ne namenoma — da se narod pokaže kot nasprotje bolj kozmopolitičnih plemenitašev. Prav tu je Moniuszko podal najlepše skladbe ; šumečo polonezo, lepe zbore kmetov in karakteristični zbor s spremlje- vanjem orgelj v cerkvi, poetična Halkina pesem v prvem dejanju, nje ve- hki ariji, Jontkova arija z melanholičnim spremljevanjem dudle, to so točke, katere še dolgo ne izgube svoje življenske moči. Večina ostalih točk, zlasti ensembli, ima pač vsa že prej rečena dobra svojstva, a niso prav poljsko narodna, tako veliki duet v prvem dejanji in veliki ensemble v zadnjem dejanji, vse pa je zajeto iz bogatega studenca liriške nadarjenosti. Predstava tega plemenitega dela na našem odru je bila dostojna. Okolnost, da seje gospod F e d y c z k o \v s k i zelo trudil, da bi prišlo to delo njegovega slavnega rojaka do popolne veljave, ne samo na ta način, da je izvršil svojo partijo, ampak, da je tudi z veliko ljubeznijo in po- žrtvovalnostjo sodeloval pri uprizoritvi, ter okolnost, da je bila gdč.na Ševčikova izredno srečna interpretinja Halke, to je odločilo popolni uspeh opere. Halka gdč. Ševčikovc je bila kaj poetična : stopnjevanje oil pretužne zamišljenosti do izbruha srditosti pred cerkvijo je bilo jako lepo ; v briških pasažah je gdč. Ševčikova [lela ognjevito in z vzletom ter sploh vzgledno. Toplo i)riznanje gre tudi g. R a s k o v i č u. Njegova mala in- dispozieija se je le neznatno opazila ; pel je lepo in plemenito zlasti ve-' liko arijo v zadnjem dejanju. Tudi gdč^ H o r v a t o v a in g. N o 11 i sta dobro izvršila svoji nalogi. Zbor bode moral še neke negotovosti prema- gati, da se prelei)a opera i)ri prihodnji predstavi pokaže v vsem svojem sijaji, da bode res predotava slavnostna, saj se slavi ž njo štiridesetletnica rojstva Halke. Da je imel dirigent g. Beni šek zopet jako srečen dan, ni treba še posebe omenjati, ker ima sploh samo srečne dni. Iz Poljske, osobito iz Lvova in Varšave je dospelo mnogo brzojavnih pozdravov, katere je občinstvo sprejemalo s klici; ,,Živeli Poljaki!" — , K. Hoffmeister. Ivanov : Tuje gorje. — Književnost. 41 Tuje gorje. Osem let je bil star, ko mu je umrl oče. Hitro se je odpeljal iz mesta, kjer je obiskoval ljudsko šolo v rojstno vas, da bi še jedenkrat videl svojega očeta . . . Čez par dni se je zopet vračal v mesto. — Sneg je naletaval in huda burja je brila, ko se je peljal dobro zavit v kožuh na poštnem vozu v pusto mesto. Pri neki gostilni so se vstavili. Prisedli so štirje možje. Predno je pognal postiljon konja, se je obrnil k njemu ter ga vprašal : „Te li zebe?" ¦ „Ne." ' „Revček !" je dejal svojim štirim sopotnikom, „včeraj so mu poko- pali očeta." „Res?" „Vem." ,,U-u", je zazehal četrti ; eden ga je pogledal, drugi se še ozrh niso po njem ... A njemu je vstrepetalo srce ... hrema društvu. U nas se do sada u tom [logledu vrlo nmlo radilo, vrlo malo .... Naša će biti skrb, da osvježimo zračište, zadimljeno i za- mračeno neinarom i neznanjem. Osobitu ćemo pažnju posvetiti toli važnom i zanimivem pitanju t)ko naravi i društvenog položaja žene. U nijednoj stvari možda ne ima toliko presuda i protunaravnih neva'jatih nazora, kao što u pogledu potreba' ženske naravi, dapače o toj naravi malo ko što pravo znade — to se to vidi po društvenom životu. Do sada se u kulturnom radu obaziralo na njih malo ili nikako, već se samo nastojalo, kako tako da ih se pokori sta'iju, što ga one nijesu stvorile. Pozvali smo za to i spisateljice, da i)ro- govore i one u nas ; žene same neka govore o svojoj stvari. Pozivamo ovim sve ljubitelje lijepe knjige i prijatelje istine, te pi'ave i neovisne umjetnosti, da nas podupru u našem nastojanju, podupirući naš list. Osobito se obraćamo na hrvatske i srpske žene, koje će u nas naći ćtivo prema svojim interesima i duševnu hranu, koja će im kriepiti i razbistriti pojmove, da spoznadu stanje svoje. Književnost. __' 43 Da se prokrči put slobodnoj misli, da se osježe narodne sile, tomu je skrajnije vrijeme. Ako „Mladost" to postigne, izvršila je prvu svoju zadaću". Naročnina stane za četrt leta 2 gld. Posamezne številke 40 nove. Izhaja žkrat na mesec. Naročnino sprejema vsaka knjigarna, ali direktno upravništvo „Mladosti" Dunaj IX. Türkenstrasse 2.3. II. II. 19. Danica. Taočurjeve poccsti. 11. V Ljubljani 1897. Romantični gradovi — sto- ječi na sti-mem skalovju ali zelenem otoku sredi penečih valov — s str- mimi strelnimi, stolpiči in z visokimi portali — iz katerili pričakujemo vsak čas — tropo vitezov, z balkonom, na katerem si hlade kontese, baronice- in grotice svoje srčne bolečine, z vrtovi, v kojih grmičju prepevajo slavci svoje zaljubljene pesmi — na polu razpale in zapuščene razvaline s čud- nimi prebivalci in originali ; — gorske, zakotne vasice z divjimi revoluci- jonaici ; — skrivnostni samostanski koridori in tajinstveni samostanski vrtovi, polni vzdihov, želj in hrepenenja pobožnih nun ; — razkošne dvo- rane kakega guvernerja ali velikaša, v katerih se blišče nebrojni biseri in se šopiri veliko bogastvo ; — prijazne idile z leseno hišico v švicarskem slogu na kakem holmu, obdano od košatega drevja itd. — to so scenerije Tavčarjevili povestij, ki so zbrane v drugem zvezku. In po teh ki'ajih bivajo domišljavi plemenitaši, zaljubljene kontese, l)lazirani na pol nori kavalirji z originalnimi lastnostmi, čudaki-samotarji itd. itd. Čitatelju se dozdeva, kakor da se je mahoma preselil za par deset- letij, da celo za par stoletij nazaj v minolo dobo ali kakor da gleda .osta- nek iz srednjega veka, ki so ga pozabih mimo hiteči časi..." Vse mu je ne- navadno, kraji, ljudje, vse, vse . .. nekaj tujega, čudovitega vejo okoli nas, ko citamo te povesti, in zdi se nam, da mi ne sodimo med te ljudi. Ne, ti ljudje so drugačni, nego smo mi, in vsi, ki so okoli nas, ti ljudje so morda živeli nekdaj, sedaj jih ni ve^. Tako čudno, nenavadno je vse, kar čilamo v teh povestih, a obdano je z nekim veličastnim, častitim čarom — in vendar moramo reči, da nam povesti prijajo, da ne ostanejo brez M di va na čitatelja ! Drugi zvezek nam jiodaja osmero novel, novelet in slik Tavčarjevih : „Ot0 slušateljic v raznih strokah. — V Avstriji so žcnstvu od letos sem dostopni filozofski nauki na vseučiliščili. - V Bosni sta državno nastav- ljeni zdravnici v'Mostaru in Dolnji Tuzli ter imata veliko prakse. Lani je lečila prva 82!) — druga 68G bolnikov. Marsikateri možki kolega je zato zavida in ne brez uzroka. Sedaj jia je raz])isano zopet novo službeno me- sto za zdravnico v Bosni s sistemizirano plačo, ki preseza ono možkih. — Na kliniki profesorja Leydena na berolinskem vseučilišču je nastavljena kot praktikantinja avstrijska zdravnica. To je prvi slučaj, da je v Nem- čiji na sistemiziranera vseučiliškem služlienem mostu imenovana ženska. — Tudi na Kitajskem prodira emancipacija. Li-Hnng-Čang je imenoval zdravnico Hu - king - le v svojo dvorno, telesno zdravnico. Qua je kristi- ja'ika in je dovršila v Ameriki svojo nauke. Z veseljem bilježim te vesti, katere sem zadnje dni zasledil po raz- nili listili. Kedar se mi zopet napolni torbica bilježk, pa jiodani zopet gdč. Danici nov dokaz, dokaz, da ženstvo vendar-le ne živi v tako gro- zoviti sužnosti, kakor si ona domišljuje. Odkritosrčen pristaš vem priza- devanja, da si pridobi jcdnakopravribst z možkimi, .a odločen nasprotnik pretiravanja, l)odisi na tej ali oni strani. M'fi4o. Kaj je slava! Pred nekolikimi lelii — piše pariški ,,Figaro" — so položili čcstitelji na glavo slavnega španskega ]icsnikii Zorille venec iz čistega zlata, ubogi pesnik, čegar dela so prinesla iniprczarijem na milijo- ne dobička, ni še videl nikdar toliko zlata, kolikor ga je bilo v onem vencu. Zorilla je umrl, umrl od glada, kajti doznalo se je, da je zastavil pred smrtjo vse svoje dragocenosti, vse vrednosti, celo masivni zlati venec. 48 Doma. — Popravek. Vodstvo zastavnice javlja sedaj, da se bodo vse te dragocenosti prodajale na javni dražbi, in kakor se vidi ne bode manjkalo zlatarjev, ki bodo želeli kupiti oni venec, da bi ga potem — zlili. Madridski listi so radi tega ogorčeni po vsej pravici in delajo na to, da bi vlada kui)ila zadnje znake slavnega pesnika. DOMA. Zakaj venejo cvetice po zimi. Cestokrat opazujemo, da cvetke, katere gojimo v sobi, mahoma uvenejo. To prihaja od tod, da je dotični lonec preblizo okna. Mrzli zrak, ki prihaja skozi okno od spodaj — in nekaj ga prihaja, naj bo še tako zaprto — ohlaja cvetlični lonec tako, da korenike ne morejo več vsprejemati vode. Cvetice same so pa na takem zraku, čegar temperatura dopušča, da se razširja, one uporabljajo vso vodo, a korenike ne morejo jim pošiljati druge, ker je ne sprejemajo. Denite torej cvetke kolikor možno daleč od okna, ali pa denite manjše lonce v večje, med oba pa nekaj mahu. Stekleni biseri. Iz staromodnih del, katera so se nekdaj delala iz čeških steklenih biserov, nareja se prav lahko mičen nakit za božična drevesca. Biseri se nanizajo na tenko žico in zvijejo vsakovrstne podobe. Tako se na pr. narede iz rdečih, plavih in zelenih steklenih biserov venci, šte- vilke ali črke. Z belimi, zlatimi ah srebrnimi se naredé ledeni kapniki, ako se žica ovije okoli kazalca, da nastane takov spiralen kapnik. Pristno piatilo se spozna, ako se je opere z vodo in z mijlom ter posuši na zraku. Ako je v tkanini pavola, ostane blago nabrano, nagubano, če pa je samo pristno platno, ostane gladko. Da tinta ne splcmi, vrzi vanjo nageljnov žebljiček. Zgoščeni tinti prilij kisa, da bo zopet dobra. Kako se zabrani, da ne zgori mnogo volhne sveče. Sredstvo jako jednostavno je: vzame se kositerni mali lije iz „puničine' kuhinje ter se povezne na svečo tako, da pi-ide stenj iz cevi. Ako se prižge stenj,'~varuje mali lijček, da se vosek ne segreje in vsled tega ne topi. Porabi se ga torej le toliko, kolikor ga potrebuje goreči stenj. Za par krajcarjev sé dobi gotovo tudi pri vsakem kleparji takih kositarjevih c vi. Popravek. v pesmi jNovi šopki" so se v zadnji številki vrinile sledeče neljube tiskarske pomote : 2. pesen, 7. kitica : Hiti kot veren (nam. revet). — 2. pesem 8. kitica : Potoček in ^ e p e t dreves (nam. še pet).