ACTA HI.STRIAE • 11 • 2003 • 2 prejeto 2003-10-24 UDK 323.15:32 !.64C^S62/^S63):45yl 1938/1945 FAŠISTIČNA ZAKONODAJA IN SLOVENCI MED OBEMA VOJNAMA Gorazd BAJC Univerza na Primorskem, Znanstveno-taziskovalno srcdiSic Koper, St-6000 Koper, Garibatdijeva 1 c-maii: gorazd.bajc@zrs-kp.si IZVLEČEK Avtor v prispevku obravnava fašistično zakonodajo, kije zadevala Slovence (in Hrvate) v Julijski krajini. Uvodoma omeni, kaka je bilo ob koncu prve svetovne vojne, se pravi pred nastopom fašistične oblasti. S prihodom fašizma na oblast (28. oktobra 1922) so razn ar odo valili ukrepi in asimilacijski pritiski dosegli višek v uzakonjeni politiki fašizma. Fašistična zakonodaja je prizadela vse vitalne dele Slovencev, od šolstva, kulture, toponomastike, imen, priimkov, tiskane besede, gospodarstva, pa do političnega in društvenega življenja. Ključne besede: fašizem, zakonodaja, Julijska krajina, narodne manjšine, Slovenci, Italija FASCIST LEGISLATION AΫ) THE SLOVENES BETWEEN THE TWO WORLD WARS ABSTRACT The present contribution examines fascist legislation concerning the Slovenes (and Croats) in the Vetiezia GiuUa region. In its introductory part it deals with the events taking place at the end of WW I, i.e., prior to rhe rise of the fascists. With their actual assumption of power on Oct. 28 1922, the deprivation of national rights and assimilation pressures reached their peak in the enacted fascist policies. Fascist legislation adversely affected the most vital sectors of Slovene life, from education, culture, toponymies, names, surnames, publications and economy to the political and social life. Key words: fascism, legislation, Vetiezia Giulia region, national minorities, Slovenes, Italy 19 ACTA HISTKIAE • II • 2ÜÖ3 • 2 Gorata SAJO i'AilSTli'NA ZAKONODAJA IN SI.OVgMC) M60 OBEMA VOJNAMA 19-40 Uvod O faäisticni zakonodaji, ki je zadevala Slovence (in tudi Hrvate), je že dr. Lavo Čermelj napisal obsežno knjigo (1965),' obenem je bilo objavljeno veliko zgodovinskih del, ki pojasnjujejo obdobje fašizma in večkrat omenjajo pravni položaj,- Cer-meljevo deio je lahko dober vodnik, čeravno vsebuje nekatere napake. "Na to jc na primer opozoril veliki poznavalec Mussofinija in fašističnega gibanja Renzo De Felice (I996a, 123), v mapi Fašistični zakoni, ki zadevajo Slovence med letoma 19181943 (NSK OZE. HI/Zakoni) pa so tudi nekateri popravki, in sicer v rokopisu. V istem fasciktu, ki ga je pred kakimi dvajsetimi leti pripravila Dragica Ule Maver, je najti veliko podatkov, kj nas tu zanimajo. Italijanski zakoni so objavljeni v Uradnem listu (GU), dostopni pa so tudi v posebnih zbirkah (npr. Lex; www.utetgiuridica.it). V prispevku se bomo spomnili na najpomembnejše pravne dokumente in prek teh na odnos fašizma do Slovencev v času med obema svetovnima vojnama. Da pa bi pravilno razumeli obravnavano temo, bo treba upoštevati naslednje dejstvo: "Bolj kot zakonske uredbe, ki so v bistvu le potrjevale že obstoječe stanje, je narodne manjšine prizadevalo uresničevanje zaupnih navodil osrednjih oblasti o raznaroditvi," (Kactn-Wohinz, 1977, 475) se pravi, da so bili Slovenci v Italiji v času faSizma večkrat nezakonito preganjani. Treba seje tudi spomniti na razmere ob koncu prve svetovne vojne, torej še pred nastopom fašistične oblasti, ko se je pravzaprav začelo poitalijančevatije in nasilje v Julijski krajini. To je bilo ozemlje Avstro-Ogrske, ki ga je ob koncu prve svetovne vojne zasedla Italija. Obsegalo je Tržaško, Goriško-Gradiščansko z delom Notranjske in Koroške, Istro s Cresom in Lošinjem. Italija je deželo poimenovala Venezia Giulia. Slovenci so najprej uporabljali ime Julijska Benečija, nato se je uveljavilo ime julijska krajina. V našem prispevku nas bo seveda zanimal teritorij s slovensko navzočnostjo, se pravi zlasti Tržaška in Goriška, nato de! Istre, medtem ko je bii za Italijo "problem" Slovencev na Videmskem nekako že odpravljen. Na začetku novembra 1918 je italijanska vojska zasedla Gorico, dalje pa ozemlje prek črte, določene ?. londonskim sporazumom (1915). Zasedeno ozemlje je bilo pod vojaško upravo do 31, julija 1919 in L avgusta je bi! ustanovljen Osrednji urad za nove pokrajine {Ufficio Centrale per le Nuove Provsncie), ki ga je vodil Francesco Sahita. Ozemlje je do tedaj upravljal vojaško-kraljevi guverner, general Carlo Petitti 1 Ctrrnelf je teta 1936 prvič gnjavil znamenito delo Uftt-oiid-Denth Stmgsle t/fci iiatioual minority, ki je doživelo nekaj ponatisov v več jezikih. Doto je bilo dopolnjeno m leta ¡965 prevedeno v slovenščino. 2 Na tem mestu bi bilo nemogoče navesti vsa Omeniti velja vsaj nekatera: Kacin Woliinz, i977; ¡990; Kacin Wohmz. Krjevec 2000, 27-85; ES/J, 305-314, BS/4, «84-I&9. 192-210. 246, 247, F.S/9, 410, 41 L 342-350; ES/I1, 260-294; Friuli t Venezia Giulia. 1997, 183-343: GombaC, 1996, 68-80; Slo-vensko-italijanski odnosi, 2001. 34-44, ZS, 1979, 705-726, Podrobnejši prcglech lUerature o obdobju med obema vojnama: Kacin, 1986; Mavuiii. 1990; Baje, 2000«. 20 ACTA HÍSTK1AE • 11 - 2003 • 2 Ciorazd BAJC: FAŠISTIČNA ZAKONODAJA IM SLOVENCI MEO OBEMA VOJNAMA, 10-40 di Roreto, dokler ga ni zamenjal generalni civilni komisar Antonio Ciufeili, za njim pa Antonio Mosconi, Petitti di Roreto je Slovencem (in Hrvatom) novembra 1918 s posebnim razglasom obljubil spoštovanje njihovih tradicij in kulture ter več šol, kot so jih imeli pod Avstro-Ogrsko. Razglas so morali brali tudi s prižnice in seje glasil: "Slovenci! Italija, velika dvia\>a svobode, vam bo dala iste pravice kakor dragim svojim državljanom. Dala vam bo šole v vašem jeziku, še več kakor vam jih je dala Avstrija. Čuvana bo vaša vera, kajti katoliška vera je vera vse Italije. Slovenci, bodite prepričani, da bo velika, zmagovita /talija skrbela za svoje državljane, ne glede na njihovo narodnost." (NŠK OZE, plakat; Čermelj, 1965,25) Kljub obljubam pa je uprava, po navodilih italijanske vlade in načelnika generalštaba Pietra Badoglia 29. novembra 1919, z ostrimi ukrepi zatirala izražanje slovanstva in podpirala manifestacije italijanstva (Kacin Wohinz, 1972, 99-107). Pravzaprav so se že takoj ob italijanski okupaciji preprečevale slovenske nacionalne manifestacije in preganjali vodje narodnega gibanja. Protisiovanska oziroma protislovenska naravnanost je pred fašizmom dosegla vrhunec 13. julija 1920 s požigom Narodnega doma, tako da so tržaški Slovenci izgubili svojo gledališko dvorano, največjo knjižnico idr. Noben od napadalcev (Čermelj, 1965, 102) ni bil aretiran ali sodno preganjan. To je pomenilo tudi začetek fašističnega terorja. V času predfašističnega nasilja je bilo nato z akcijskimi četami, t. t. škvadristi (Squadrisii), požganih, napadenih in razdejanih več kot 130 poslopij, središč delavskih in slovenskih organizacij, knjižnic, telovadnic, žtipnišč in tiskarn. Težave je povzročala tudi italijanska država; še vedno je veljal avstrijski društveni zakon Št. 134 z dne 15. novembra 1867, oblasti pa so motile delovanje slovenskih društev. Dne 12. novembra 1920 je pogodba v Rapallu med Kraljevino Italijo in SHS določila razmejitev. Ozemlje Julijske krajine je pripadlo Kraljevini Italiji. Na podlagi rapalske pogodbe je bilo sicer delno preprečeno izvajanje londonskega sporazuma iz leta 1915, Slovencem pa to ni bilo v nikakršno uleho, nasprotno, Italija je v bistvu zasedla slovensko ozemlje še bolj proti vzhodu, kakor ji je določal omenjeni sporazum. Nova meja na zahodu je odtrgala od države matičnega naroda četrtino Slovencev; skupaj z Beneškimi Slovenci, ki so pod italijansko kraljevino prišli že leta 1866, je tako ostalo pod Italijo približno 360.000 Slovencev, Hrvatov pa okrog 160.000. Rapalska pogodba hkrati ni vsebovala nikakršnih jamstev za slovensko (in hrvaško) prebivalstvo, ki mu je bilo usojeno ostati pod Italijo, medtem ko so bile s VU. členom zagotovljene obsežne pravice italijanski manjšini v Dalmaciji. Po priključitvi Julijske krajine k Italiji januarja 1921 je bila postopoma uvedena italijanska zakonodaja. Uprava in sodstvo novih pokrajin sta se do leta 1928 postopno izenačevala s preostalimi deli italijanske države. Generalni civilni komisar Antonio Mosconi je ostal na svojem položaju do oktobra 1922, nato so upravo vodili prefekti. Sedemnajstega oktobra je bila namreč ustanovljena enotna pokrajina Julijska krajina (Provincia Venezia Giulia) kot sestavni del Kraljevine Italije. 21 ACTA HIS TRI/VE • 11 ♦ 2003 • 2 Gonral RAJC, FAŠISTIČNA ZAKONODAJA IN SLOVENCI MED OBEMA VOJNAMA. t5b; 1996»; !9%b; Satvaiorelli, Mira, 1972: Srniih, 2000. Osnovne podatke dobimo npr. v knjižici Alatit (1995) in Caroeci ([994). ki vsebujeta okvirno tematsko literaturo in praktično kronologijo, fcbrano literaturo o fašizmu v slovenskem jeziku najdemo v prevodu kratkega pregled nega deli M. Blinkhoma (¡995). 22 A Čl" A HISTKIAE ■ JI * 2 dino, v e. i. Balilla. V šolah so uvedli Itidi predvojaško vzgojo. Prepovedana je bila širitev slovenskih knjig in pošiljanje otrok v šole čez mejo so italijanske oblasti kaznovale. Zakon o višjih šolah št. 1592 z dne 3!. avgusta 1937 je nato oteževal vpis abiturientov z diplomami, pridobljenimi v Jugoslaviji, na katerokoli italijansko univerzo. O verouku v slovenskem jeziku govori Pelikanov prispevek. Obljube Italije o olajšavah za ustanovitev tečajev za slovenski in hrvaški jezik ob podpisu prijateljskega pakta z Jugoslavijo (Ciano-Stojadinovičev sporazum. 25. marca 1937) se niso uresničile, obenem je bila leta 1937 z odlokom Carta delia Scuola uvedena ne ločljivost šole od fašističnih org&rtizacij, šoloobvezni mladini pa so prepovedali uporabljati matemi jezik zunaj šole. Pred tem jc nov zakon o osnovnih šolali št. 577 z dne 5. februarja 1928 potrdil načelo, daje v Italiji en narod in en jezik, se pravi italijanski. Z Gentilejevo reformo je bilo po zbranih podatkih v NSK (NŠK OZE, HI/Zakoni, seznam po argumentih, 3) zaprtih 444 slovenskih Šol s 50.000 učenci. Zaradi vseii navedenih ukrepov pa je po Čermeljevih ocenah (1965, 60), več kot 100.000 slovenskih in hrvaških otrok v Julijski krajini ostalo brez pouka v maternem jeziku. Društva Med obema vojnama so imeli Slovenci na ozemlju Julijske krajine približno 400 društev. Za obdobje 1919-1925 so značilni nezakonita in nekaznovana pustošenja slovenskih društvenih prostorov in vandalski napadi na prireditve, razne nasilne prepovedi, šikaniranja ipd. Omenili smo že požig Narodnega doma, temu pa so sledile podobne akcije škvadristov. Poleg nasilnih dejanj je na začetku leta 1924 videmska prefektura začela delati težave slovenskim društvom na Goriškem. Sklicevala seje na stari avstrijski zakon in »stavila delovanje društev, dokler ne bi bila njihova pravila potrjena; s potrditvami pa je praviloma zelo zavlačevala. Podobno seje dogajalo z zakonom št. 2029 iz dne 26. novembra 1925, kije močno otežil življenje društev, saj je predvideval visoke kazni in celo razpust, če niso bile urejene vse formalnosti (kot na primer prevodi društvenega pravilnika, predložili je bilo treba podrobne sezname Članov itd ). Kazen (odpoved iz javne službe) je doletela tudi tiste, ki so bili včlanjeni v nepriznanih ali razpuščemh društvih. Na podlagi tega zakona je bilo veliko slovenskih društev ukinjenih. Končna ofenziva fašizma proti slovenskim in hrvaškim legakiim ustanovam se je začela leta 1926. Tedaj opažamo čedalje več težav, ki so jili oblasti povzročale kulturnim društvom. Najprej so bile v okrožnici predsedstva ministrskega sveta z dne 19. aprila 1926 navedene organizacije, ki skušajo v Julijski krajini preprečiti nacionalno absorpcijo t. i. drugorodcev in ohraniti živo rasno tradicijo, zato se morajo šteti za tajna ali podtalna društva. K. tem organizacijam so prišteti Politično društvo Edinost, Slovensko šolsko društvo. Družba sv. Mohorja, Zveza telovadnih 25 ACTA HI.STRIAE • 11 • 2003 • 2 Oorand DAJC FAŠISTIČNA ZAKONODAJA W SLOVENCI MED OSEMA VOJNAMA. 11-50 društev idr. Posledično so se vrste slovenskih in hrvaških uslužbencev močno razredčile. Dne 2. maja 1926 je nato na primer goriška k ves tura prepovedala vse predstave, veselice, vse javne in zasebne plese za tisti dan (Edinost, 2. maja ¡926). Vse pogosteje so se pojavljala obvestila, da so prireditve in občni zbori prestavljeni na druge datume, tudi v zadnjem trenutku, poročanje o prireditvah pa je postajalo od začetka poletja 1926 vse bolj redko, dokler nt bil pred novo premiere Dramatičnega društva v Gorici 9. oktobra izdan ukaz o prepovedi vseh prireditev do konca leta (Edinost, 10. oktobra 1926). Zaradi stopnjevanja pritiska je Edinost (25. in 27, julija 1926) celo javno razlagala, da je bilo zgrešeno mešanje pojmov narodne zavesti in iredentizma, a temu italijanske oblasti niso verjele in so se naprej nadzorovale lev podrobno spremljale dejavnosti slovenskih kulturnih ustanov. Njihovo delovanje so ocenjevale kot nevarno za italijanstvo. tako da v skupnem načrtu odpraviti t. i. drugorodce ni manjkala niti kultura. Na splošno so italijanske oblasti menile, da je delovanje slovenskih kuluirno-prosvetno-političnih društev v Julijski krajini le krinka za vse druge cilje, samo ne za tiste, zaradi katerih so bile ustanovljene. Videmski pretek!, je na primer junija 1926 poročal v Rim. da so orožniki zahtevali razpustitev društva Svoboda, sam pa je menil, da bi morali ukrep razširiti na vse province, kjer so društva delovala iredentistieno pod vodstvom Vilfanove Edinosti (Baje, 2000b, 98). Delovanje slovenskih društev je nato še bolj skrčil zakon št. 1486 z dne 6. avgusta 1926, ki je urejal javne športne, umetniške in druge manifestacije. Za vsako društveno prireditev je bilo treba že nekaj mesecev prej dobiti dovoljenje od posebne pokrajinske komisije. Temu je sledilo še nekaj napadov na slovenska društva. Tako je na primer 4. novembra fašistična tolpa napadla in opustošila prostore krovne organizacije narodnoliberalnih Slovencev Goriške, Zveze prosvetnih društev. Le dva dneva pozneje je zakon št. 1848 o javni varnosti še dodatno omejil delovanje društev, ki ni smelo biti več javno, temveč samo strogo notranje. V praksi je to pomenilo zatrt je vsakršnega društvenega delovanja- Po členu št. 215 so nato oblasti razpustile nadaljnjih 30 (slovenskih in hrvaških) društev in zaplenile njihovo imetje, ker je bilo njihovo delovanje v nasprotju z državnim redom. Februarja 1927 so se napetosti sicer deloma sprostile (Edinost, 8. in1?, februarja 1927), a le do poletja. Okrožnica ministrstva za notranje zadeve Št. 383^ z dne 19. julija je naročala, naj se najpozneje do 1. oktobra 1928 ukinejo še preostala slovenska društva; o tem so pokrajinski fašistični sekretarji Julijske krajine predali Mussolintju skrajno zaupno spomenico. Zahteve lokalnih veljakov po ukinitvi so se vsekakor pojavljale še pred tem datumom. Do konca leta so bila razpuščena vsa slovenska društva (večinoma so bila ukinjena že prej), septembra ! 928 pa tudi politično društvo Edinost v Trstu. Fašistično zatiranje je na splošno še posebno prizadelo narodno-liberalno organiziranost, in to zlasti v Trstu (leta 1928 je izgubil vse pomembnejše voditelje, ki so emigrirali). 8 ACTA HI.STRIAE • 11 • 2003 • 2 O »mil 6AK: FAŠISTIČNA ZAKONODAJA in SLOVENCI MKD OBEMA VOJNAMA, 19-4« Poleg šote so posebna druStva in institucije Slovencem (in Hrvatom) vsiljevali italijanski jezik in kulturo. Zakona Št. 5 in 6 z dne 9. januarja 1927 sta prepovedala vse organizacije in mladinska društva razen fašističnih. Članstvo v fašističnih organizacijah je bilo sicer prostovoljno, a vendar je bilo s kraljevim odlokom št. 6 z dne 9. januarja 1927 določeno, da imajo pravico do štipendij, ekskurzij ipd. samo tisti, ki so včlanjeni v fašistično organizacijo. Ustanovljeni so bili tudi brezplačne zasebne šole, obvezni jezikovni tečaji za odrasle, strokovni in kmetijski tečaji, rekreacijski centri, poletne in zdravstvene kolonije, kulturne in športne prireditve. Tisk Časopis Edinost je v Trstu izhajal od leta ¡876. Poleg tega osrednjega lista sta se po prvi svetovni vojni pojavila se dva, in sicer so enega izdajali komunisti, to je bil list Delo (od leta 1920 do 1926, ko je prešel v ilegalo), drugega pa krščanski sociald. Mali list (1923-1929), ki je rad napadal Edinost in je bil precej razširjen rta podeželju. Zaradi tega so tržaški narodno liberalni krogi začeli izdajati Novice (19241927). Poleg političnih listov so izhajale razne revije. Na Goriškem je imel najbolj vidno vlogo list Goriška straža, ki se je pojavil ob koncu vojne, a le za kratek čas; izdajanje so nadaljevali oktobra 1919. Poleg lega so začeli izhajati drugi listi in revij? (najpomembnejša je bila revija Mladika, 1920-1922), med temi tudi edini satiriC Čuk napaTci (1922-1926). Naklada slovenskega tiska je bila razmeroma visoka. Generalni civilni komisariat za Julijsko krajino s sedežem v Trstu je ista 1919 prav tako začel izdajati slovenski Uradni vestnik. Že po dveh letih pa gaje ukinil, ker oblasti očitno niso želele tiskati uradnih obvestil v slovenskem jeziku. Tudi fašisti so za kratek časa izdajali slovenski list, Nova doba, s katerim so želeli pridobiti somišljenike med Slovenci Gonja proti slovenskim publikacijam se je začela že v dvajsetih letih s (nekaznovanim) pustosenjeiTi in napadanjem slovenskih tiskani in se nadaljevala s cenzuriranjem, obtožbami, sodnimi obravnavami, zaplembami. Preganjanje na osnovi pravnih norm se je začelo z zakonom št. 3288 z dne ¡5. julija 1923, ki je določal, da mora odgovornega urednika časopisa priznati pretek!. Ta je lahko po drugem svarilu v istem letu preklical priznanje, to pa je pomenilo zatilje lista, kajti prefekt ni bil dolžan priznati novega odgovornega urednika. Odredba prefekta Videmske pokrajine št. 1062 dne 19. oktobra 1923 je nato zahtevala, da morajo biti od 21. v mesecu vsi listi, ki so do tedaj v Videmski pokrajini izhajali v tujem jeziku, opremljeni z vsemi naslovi in članki v dobesednem prevodu v italijanščini, in to z enako velikimi črkami. Kmalu za tem sta tržaški (22. oktobra) in puljski prefekt (23. oktobra) izdala podobni odredbi. Zakon Št. 2307 z dne 31. decembra 1925 je določal, da mora biti lastnik lista skupaj i direktorjem odgovoren za vse globe in sodne stroške v zvezi s tiskovnimi prekrški, in je za to jamčil s stroji, tiskarskim materialom in drugim imet- 9 ACTA H1STRIAS • 11 «2003 • 2 fioraai BAJC: FaSiSTJCna ZAKONODAJA IN SLOVENCI MED OBEMA VO/MAM.A. HMO jem. Razmere so postajale- čedalje težje, tako da je veČina časopisov in revij prenehala izhajati, da pa bi nekatere ohranili, so jih morali Slovenci izseliti čez mejo. Preostali slovenski tisk je bil ukinjen, potem ko je začei veljati kraljevi odlok št. 3S4 z dne 26- februarja 1928. ki je določal, da morajo biti vsi odgovorni uredniki listov obvezno vpisani na posebnem uradnem seznamu novinarjev in publicistov. Brez vpisa nihče ni smel opravljati direktorskih poslov in tudi ni mogel biti priznan kot odgovorni urednik. Te norme pa ni mogel doseči noben Slovenec. Fašistični sindikat, ki je določal vpis. je namreč vsem slovenskim urednikom odbil prošnje Po Členu 5 omenjenega zakona se ni mogel vpisati nihče, ki je kakor koli deloval proti nacionalnim interesom. Dne 4. septembra 1928 je bila tako prepovedana Edinost, 17. novembra pa Goriška straža. Do januarja 1929 je bil nato ukinjen ves slovenski in hrvaški periodični tisk. Le bivšemu poslancu dr. Engelbertu Besednjaku je bila začasno dovoljena, do leta 1930, izdaja tednika v slovenščini in hrvaščini ter mesečnika v slovenščini. V Gorici je bilo še mogoče tiskati nekatere slovenske knjige z italijanskimi platnicami. Aprila J934 je notranji minister vsekakor izdal odredbo, s katero je uvedel preventivno cenzuro za neperiodične publikacije. Po tej odredbi in dodatni z dne 28, decembra sta morala tiskarnar in založnik predložiti prefektu več izvodov natisnjenih knjig ter čakati s prodajo, dokler niso dobili pisnega dovoljenja. Posledica tega so bile zaplembe številnih slovenskih in hrvaških knjig. V letih 1938 in 1939, se pravi v času približevanja med Italijo in Jugoslavijo, je za kratek čas v slovenščini izhaja! nabožni list Svetogorska kraljica, iz Jugoslavije pa so nekaj časa časopise tudi uvažali. O pravih namenih, ki jih je tedaj imela Italija, pa je zelo zgovorno, kar si je 22. junija 1939 zapisal v svoj dnevnik italijanski zunanji minister Galeazzo Ciano. ko je očitno nameraval uvesti še kakšno sprostitev v prid Slovencem: "Appoggio pre.sso Buffarhn la nehiesta siovena ad oilenere di pitbb ticaie alcimi giornaleui non politici nella loro lingua. Se vogliamo veramente svolgere itna polilica dt aitrazione sni aroMi, sloveni, eic., bisogna cominciare eol dar loro la sensazuvte che noi usiamo una liberaHui intelligente. A Stringere ifreni ci penseremo dopo ..." (Ciano, 1990, 312) Zbližanje med državama ni imelo nikakršnih koristi za Slovence v Julijski krajini. Raznarodovanje se je nemoteno nadaljevalo in bistvenih premikov v korist primorskih Slovencev ni bilo (Kacin Wohmz, 1999). Glede takratnih sredstev javnega obveščanja lahko omenimo kraljevi odlok št. 1622 z dne 3. septembra 1926. ki se je nato preoblikoval v zakon Št. 1085 z dne 23. junija 1927. Na podlagi tega odloka oziroma zakona, s katerim seje omejevala lastninska pravica, je bila v vseh občinah, ki so bile navedene v odloku št. 1122 z dne 23. maja 1924, prepovedana inštalacija in raba radijskih sprejemnikov brez poprejšnjega dovoljenja civilnih in vojaških oblasti. Večino slovenskih in hrvaških prošenj so odbiti brez utemeljitve. Tako so Slovenci lahko poslušali samo italijanske oddaje v t i. Dopo-lavorih. 28 ACTA HISTKiAE • 11 • 2003 » 2 «ciiiUMl BA.ir. FAŠISTIČNA ZAKONODAJA (N StOVENCI MED OBEMA VOJNAMA: I »40 Nasilje in ostri varnostni ukrepi Nasilno ravnanje proti Slovencem se je v obdobju fašizma nadaljevalo in stopnjevalo. Omenili smo že škvadriste, ki so jih fašisti marca 1923 zamenjali s Prostovoljno milico za državno varnost (Milizia volontaria per la sicurezza nazionale, MVSN), io pa so leta 1928 vključili v redno vojsko. Najbolje organizirane MVSN so bile prav v Julijski krajini (Kacin, 1990, 115). Leta 1926 je bila ustanovljena posebna tajna fašistična policija za budnost in zatiranje protifašizma, Opera vigilanza repressionc antifascista, bolj ?nano kot OVRA. Fašistični režim je na splošno uporabil italijanske policijske in druge obveščevalne službe, ki so gojile nenehne sume do Slovencev. Mnogo jih je bilo zaradi protire-žtmskih dejanj večkrat obtoženih na večstopenjske kazni preventivne narave: dobili so nezaupnice (diffida), opomin (ammonizione), konfinacijo (confino di polizia). Sestavljeni so bili številni seznami in policijske kartoteke "italijanski državi nevarnih oseb". Leta 1926 je fašistični režim uvedel naj ostrejše ukrepe proti tistim, ki jih je obtoževal ali pa le sumil protirežimskega delovanja. Za to je poskrbel tudi z zakoni. Potem ko je sije že leta 1923 s posebnim volilnim zakonom (18. novembra, zakon št. 2444, t. t zakon Acerbo) in nasiljem zagotovil dve tretjini poslancev, je novembra 1926 z izrednimi zakoni za zaščito države razpustil nefašislične stranke in tisk ter uveljavil smrtno kazen za rušilce režima. Dne 25. novembra je bilo z zakonom šE. 2008 ustanovljeno Posebno sodišče za zaščito države (Tribunale speciale per la difesa dello Stato). To je bil organ za sojenje obtoženih zločinov proti državi, ki je deloval vse do padca Mussolinija, natančneje, novi mandatar Pietro Badogiio je sodišče razpustil z odlokom vlade 29. julija 1943. Protifašistom v Julijski krajini je omenjeno sodišče sodilo na 167 procesih in med 800 obtoženimi jih je bilo 544 slovenske ali hrvaške narodnosti. Od teh je bilo 476 obsojenih. 68 oproščenih. Sodišče je izreklo 47 smrtnih kazni, od teh 36 Slovencem in Hrvatom, in 26 je bilo izvršenih. Ustreljenih je bilo 22 Slovencev in štirje Hrvati. Štiri smrtne obsodbe so bile spremenjene v dosmrtno ječo. šest na smrt v odsotnosti, med preiskovalnim postopkom so trije obtoženci storili samomor, trije so zblazneli. Največja iti najbolj odmevna procesa proti Slovencem sta se bila prvi ('I.--5. septembra 1930 v Trstu in 4. -5. decembra 1931 v Rimu) in drugi tržaški proces (2.-14. decembra !941 v Trstu). V javnem življenju, uradih in sodstvu6 Prvega decembra 1922 je prefekt Julijske krajine izdal dekret, da morajo biti v vseh javnih lokalih napisi, računi, ceniki ipd, dvojezični, s tem da je italijansko besedilo na prvem mestu. Se vedno decembra, in sicer 26. v mesecu, je pretektura izdala odlok glede uličnih tabel ter napisov prt vseh občinskih poslopjih in tista- 6 O pravosodnih organih: Vidrih LavrenčiC. 1997; o sodslvit Vidri? Lavrenčič, 2000. 29 •■ C I fUS.TaC.VA »H * MM»' V. tji--Ki'..; p.vc. i-Aš-s;.; kN* ■'-•■i-' ..nOD/^a in $u)vfc.\«.meoobfm* vojnami^mo m.?" r<5 j.*!:, odloku so iudi občinske štampiljke morale bili opremljene samo z »ta-ijpnskim besedlioin Krshivj odlok št. 352 z dne i. februarja 1923 je za napise v .•¿•itrJijanskem jeziku predpisal štirikratni davek. Marca 1923 je prefekt Julijske Lva-ine obvestil župane in vse javne uslužbence, daje na osnovi ministrske odločbe prepovedana rsfcs. krajevnih jezikov in da velja italijanščina kot uradni jezik. Zakon :7 dne i3. »anuarjs »926 je pravil, da se mora sprememba priimka prenesti tudi ns ime podjetja. Kraljevi odlok št. 1035 z dne 1.4. novembra 1931 je davek na ne-i alijam ke »npi« zvišal t štirikratnega na petkratni znesek. Javne vshržbenc« slovenskega rodu je prizadela že uredba št. 05039/A z dne 15.' .;;:>iiu ji 19. !:t je ko; kriterij zaposlitve postavila lojalnost državi, to pa je bil zelo nztsjiijv* -.rojen», i;i so g:.; interpretirali po svoji volj; (Gombafi 1996. 69). Med letoma .919- i .-i krajevne oblasti prepovedale rabo slovenščine na železnici, v občinskih «prav-ih, eoiiciji. oešti in drugih javnih službah. Dne 12. februarja 1920 je poštni ravnatelj v rrsus izdai udiedbo Si. 5107/5a„ s katero je pri telegramih dovoljena celo vaba iaponScine, ne pa slovenščine ali hrvaščine. Dne 1. julija .1921 je civilni komisar za GoriMct: «.karal z okrožr^co vsem občinskim uradom, da morajo biti štampiljke dvoje;;*> cis morajo ;-it? vsi /do venski spisi, naslovljeni na civilni komisariat, opremljeni .:. italijaiiskim p covionr.. Nu podlagi kraljevega odloka št. 440 z dne 18. novembra i 923 " bi ¡o odpiiščfcrtiii veliko slovenskih in hrvaških uslužbencev, ker niso ponujali zadostnega jamstva za loja: no izpolnjevanje svoje službe. Podobno je bilo s kraljevim •Kltokom <92« ž. dm*. 14. septembra 1923 Žc omejeni zakon št. 2300 z dne 24. decembra ¿924 /e omogočaj odpust vsakega uradnika oziroma državnega uslužbenca, ki v. aattopai • jkisdii s pdiučmi Indijo vlade, ki torej ni zagotavljal zadostnega političnega jamstva in čigar orrc-ei te šolajo v slovenskih šolah ali pa študirajo v Jugoslaviji. njego-d novorojenčki ?a nosijo slovenska imena. JS'a Primorskem in v Istri so edin fašisti številne nasprotnike v državnih službah odpustili, upokojili ali pa so jih i.rttP&cuiš alnboko v jiaiijo. Lradnlke je prizadel tudi zakon št. 2029 z dne 26. no-vcr.jbrft 1923. Oktobra ¡920 je priziv.no sodišče v Rimu izdalo nalog, da morajo biti vsi dokumenti nanj naslovijo ni v italijanskem jeziku. Aprila 1922 sta bili slovenščina in hrvaščina preoovedani na tržaških sodiščih, nato tudi drugje. Okrajno sodišče iz Trsta je* uaimec izda»c odredbo, s katero je bila prepovedana raba slovenskega jezika na tržaških i>uu:kčih, bodisi pri sestavi spisov bodisi pri ustnih razpravah, nato da morajo biti vsi postopki izključno v italijanščini. Edino pred sodišči v okrožjih, kjer pre-sladuje slovenski jezik, se ohrani raba slovenskega jezika; v dvojezičnih okrajih motnjo biti razprave na sodišču v Italijanskem jeziku, razsodbe pa se razglašajo v obeh tezikih. Okrožne- sodišči v Gorici je sledilo zgledu tržaškega in izdalo podobno od-»ed&o za sodne okiaje \n Co> iškem. S kraljevim odlokom št. 1921 leta 1923 so bili odstavljeni sodniki, ki ntso obvladali italijanskega jezika. Italijanščina je bila uvedena koi edini uradni jezik \ javnih in zasebnih zadevah, na javnih izveskih in 30 ACTA ntSTRIAE «II« 2003 • 2 UoiMd B.MC. 1- AitSi (CM •%2AK0N9DAJA IN St-OVP.KCi tofclj t.«if.MA VOJNAMA li-10 spominskih znamenjih. Slovenščina je bila s kraljevim odlokom št. 1796 z dne 15. oktobra 1925 dokončno in povsod izključena s sodišč. Gospodarstvo' Pritisk na gospodarstvo Slovencev (in Hrvatov) ni bil nič manjši od pritiskov na drugih področjih- Slovenci so med obema vojnama izgubili gospodarske temelje, ki so jih postavili od začetka 19. stoletja naprej. Zlasti uspešni so bili. v bančništvu in zadružništvu, uspešni so bili kot trgovci in podjetniki ter gradbeniki. FaSftem je proti slovenskemu gospodarstvu posegel z nasilnimi ukrepi, ki pa so sloneli na določeni (tudi sporni) pravni osnovi (Pahor, 1.998, 47). Po italijanski okupaciji je sicer marsikoga prizadela že zamenjava prejšnje valute (avstri jske krone) z novo, tako tudi Slovence. Prva leta seje pritisk kazal zlasti v nasilnih dejanjih proti slovenskim finančnim ustanovam, ki so bile že takoj po koncu vojne eden največjih problemov za italijanske oblasti. Sam finančni minister je predvideval nacionalizacijo slovenskih in drugih tujih bank. Leta 1928 so nato fašisti razpustili upravni in nadzorni odbor slovenske Zadružne zveze v Trstu in tiste v Gorici, Tržaška zadružna zveza je štela 140 zadrug, med temi 86 kreditnih s skupno 45.000 člani. Goriška zadružna zveza je štela 170 zadrug, med temi 70 kreditnih s približno 47.000 člani. Zakonski dekret št. 375 z dne 12 marca 1936 in kraljevi odlok št. 1400 z dne 17. julija 1937 sta predvidevala popolno nacionalizacijo in koncentracijo vsega kredita v državnih rokah in hkrati izključitev vsega tujega kapitala. Preostali slovenski denarni zavodi in zadruge so bili ukinjeni ali pa so se morali zliti z italijanskimi ustanovami. Tržaška posojilnica in hranilnica je zdržala najdlje, do leta 1941. Lastninske pravice v vseh slovenskih občinah Julijske krajine je kraljevi odlok št. 1122 z dne 23. maja 1924 zelo omejil. Brez dovoljenja so bile prepovedane vse vrste gradenj in izkopavanj ter sečnja gozdov. Vojaška, oblast je imela tudi pravico kadar koli zahtevati razlastitev zasebne lastnine ah porušiti zgradbo. Fašizem je s kraljevim odlokom ši 751 z dne 22. maja 1924 in z zakonom št. 1770 iz leta 1927 ter drugimi ukrepi prizadel skupne, vaške lastnine (jusi in srenje oziroma agrarne skupnosti),s ki so bils že od nekdaj pomemben vir za preživetje slovenskih kmetov. O delovnem razmerju v času fašizma bi lahko omenili zakon št. 536 iz dne 3. aprila 1926, kt je odrejal zaposlitveno odgovornost izključno fašističnim sindikatom, se pravi, da so delodajalci smeli sprejemati v službo samo delavce, ki so jilt predlagali fašistični sindikati. Istega leta je zakon št. 747 z dne 6. maja določal, da lahko člani odvetniške zbornice izvolijo samo polovico članov odbora, drugo polovico pa imenuje fašistični sindikat odvetnikov. Istega leta je zakon Št. 2268 z dne 23. decembra odpustil vse pomorščake slovenske in hrvaške narodnosti na italijanskih Jad- 7 Največ podatkov: Pahor, 1989: I9%a: I996b; 1998; VVallnUtfli, 1983; ¡959; 2092. 8 O problematiki jiisov m srenj: Goiemac. 199S, 73-78. 31 ACTA HISTIUAI5 • il ♦ 2003 • 2 GonuA 8AJIC: FAŠISTIČNA ZAKONODAJA tM SI.OVENC! MED OBEMA VOJNAMA. I M« jah, odpust je veljal tudi za pristaniške delavce in idrijske rudarje itd., in sicer po odloku iz januarja naslednjega leta. V tridesetih letih se je okrepilo raznarodovanje na gospodarskem področju z načrtnim razlaščanjem slovenskih in hrvaških kmečkih posestev prek Zavoda za agrarni preporod Treh Bencčij, ki so ga ustanovili že leta 1921, Na dražbah so prodali številna posestva, naseljevali italijanske kolone, s čimer naj bi bil uresničen program t. i. etnične bonifikacije. Načrt je predvideval tudi preselitve nekaterih kategorij prebivalcev v notranjost italijanske države ali v afriške kolonije, vendar je to preprečila vojna. Toponomastika, imena, priimki,9 izražanje narodne pripadnosti in spreminjanje etnične podobe ozemlja Od leta 1919 do 1923 so krajevne oblasti nesistematično uvajale poitalijančena imena slovenskih rajev, rek, gora. ki so nato bila s kraljevim odlokom št. 800 z dne 29. marca 1923 dokončno uveljavljena. Že leta 19J9 so priimke poitalijančevaii, in sicer z italijansko transkripcijo. Italijanska imena so bila povečini čisto nova in do tedaj neznana imena. Leta 1922 so bili predpisani izključno italijanski ali kvečjemu dvojezični napisi; pod nenehnim pritiskom fašističnih tajnikov in posebne davčne politike so sicer izginjali iz javnosti že pred letom J 927, ko so bili tudi strogo zakonsko prepovedani. Kraljevi odlok št. 494 z dne 7. aprila 1927 (kije na Julijsko krajino raztegnil zakonska določila, ki so veljala za Južno Tirolsko, in kraljevi odlok št. 17 z dne 10. januarja 1926 ter zakon št. 898. 24. maja 1926) je namreč predvideval italijanizacijo rodbinskih imen. Po podatkih, zbranih v NŠK INŠK OZE, HI/Zakoni, seznam po argumentih. 15), je bilo spremenjenih 115.000 slovenskih rodbinskih imen. Zakon št. 383 z dne 8. marca 1928 {9. julija 1939 je prešel pod kraljevi odlok št. 1238) je prepovedal dajati otrokom t. i. smešna aii t. i. nemoralna imena ali pa taka, ki utegnejo žaliti javno mnenje. Posledično so bila prepovedana slovenska imena za novorojenčke. Člen 3 gornjega zakona je predvideval spremembo slovenskega krstnega imena tudi za odrasle. Tako so bili anagrafski uradi pooblaščeni, da samovoljno spremenijo slovenska in druga tuja imena v italijansko obliko. V Trstu in Gorici so bile poitalijančene kake tri četrtine prebivalstva (ES/4,187). Z odlokom tržaškega župana z dne 20. februarja i 922, ki sta ga potrdila odlok provincialnega odbora z dne 8. septembra 1932 in odlok notranjega ministra z dne 27. oktobra 1932, so bili prepovedani slovenski in hrvaški nagrobni napisi. Prepovedano je bilo tudi nošenje slovenskih narodnih noš, uporabljanje narodnih barv, ohranjanje narodnih manjšin, petje slovenske pesmi v javnosti ipd. Poleg ukrepov itaiijanizaeije in nasil ja je na spreminjanje etnične podobe ozemlja vplivalo izseljevanje Slovencev in priseljevanje Italijanov iz drugih krajev države. V emigracijah je med obema vojnama iz rodne Julijske krajine odšlo približno 100.000 9 O poitaitjančevsrnju v loponomastiki, imen m priimkov: Parovei, 1985. ACTA H1STRIAE • 11 • 2003 - 2 Gor,v (i ßAiC: I'ASISTICNA ZAKOWDAJ A SLOVENCI MBU OBK.M A VOMaMA. ¡9-40 Slovcncev in Hrvatov: vzroki izseljevanja so bili številni, od preganjanja in prisilnih konfinacij zlasti številnih intelektualcev pa do ekonomskih razlogov, tudi zaradi socialnega boja fašizma proti neitalijanskemu prebivalstvu Julijske krajine. Med tem je bilo v julijski krajini veliko priseljencev v t. i. nove province, ki so še bolj spreminjali etnično podobo. Politično življenje Po nekaj ietih fašističnega upravljanja Julijske krajine so tamkajšnji Slovenci izgubili svoja dotedanja politična predstavništva v okviru italijanske države. To je bilo sicer značilno za celotno italijansko politično prizorišče, saj je fašizem prepovedal vse preostale stranke in uvedel diktaturo. Ostaja pa dejstvo, da so se motali primorski in istrski slovenski politični ter narodni voditelji zateči v ilegalo oziroma so bili prisiljeni delovati v korenito spremenjenih razmerah. V okviru italijanske države so Slovenci sodelovali v dveh zakonodajnih dobah (XXVI. in XXVII ). in sicer z osmimi mandati; eden od teh je bil Hrvat.10 Na prvih volitvah 15. maja 1921, ki so bile razpisane te dve leti za prvimi povojnimi parlamentarnimi volitvami v Ita'tji m so bile sploh prve po aneksiji Julijske krajine, je Politično društvo Edinost nastopilo pod imenom Jugoslovanska narodna stranka ter zastopalo slovensko in hrvaško manjšino. Ta nastop je bil pravi speci-fikum, saj je v nasprotju s preostalo Italijo (kjer se je bil boj med desnico in socialisti) tu volilni spopad temeljil na nasprotju med italijanskimi nacionalisti s fašisti na čelu in slovensko-hrvaškimi narodnjaki. Poleg tega je bi! italijanskemu nacionalnemu bloku pravi trn v peti nastop komunistične stranke, h kateri so po njeni ustanovitvi v Livornu (192)., Partito comunista d'Italia) v Julijski krajini pristopili se zlasti Slovenci in Hrvatje. Zaradi tega je bilo prav tu toliko fašističnega predvolilnega nasilja; nasproti italijanski okupacijski upravi sta namreč stala dva nasprotnika (če ne celo sovražnika.) t. i. Slovani (torej Slovenci in Hrvatje) in komunisti Volilni izidi so pokazali, da se Število doseženih mandatov ni sorazmerno porazdelilo: čeprav je italijanskemu bloku šlo le osem stotink (34,08%) več glasov kot Jugoslovanski narodni stranki (34%), so zaradi posebne razdeljenosti po okrožjih nacionalisti in fašisti dobili osem mandatov, narodnjaki pa le pet. izvoljeni so bili štirje Slovenci, dr. Josip Vilfan, Virgil ŠČek. dr. Karo! Podgornik in Josip Lavrenčič, in en Hrvat. Ulikse Stanger. Dober volilni rezultat so tedaj dosegli komunisti, ki so s skoraj 15% postali tretja sila v Julijski krajini. Naslednje volitve leta 1924 so se razlikovale od prejšnjih, saj je vodilnemu fašizmu uspelo vsiliti že omenjeni nov volilni zakon, s katerim bi stranka, ki bi v vsej državi dosegla vsaj četrtino glasov, dobila dve tretjini poslanskih mest, preostala tretjina mandatov pa bi se razdelila po proporcionalnem sistemu preostalim strankam. tO O volitvah letu 1921 in 1924 in poiitičniti razmerah- Kači« Wohinz. 1965: prim. op. S in 1. 33 ACTA f USTJU A i; • 1! • 2003 • 2 Goražd BAJC: FA$IS'I «ČMA ZAKONODAJA IN SUJVt-NO ML"D OBEMA VOJNAMA, IW0 S tem si je fašistična lista v bistvu zagotovila večino mest in prevlado v parlamentu, saj je bila edina gotova, da bi njena široka koalicija dobila zadostno število glasov. Poleg tega so za te volitve preuredili volilna okrožja, z namenom da bi v Julijski krajini razbili kompaktiiost slovenskih volivcev. S kraljevim odlokom št. 53 z dne 18. januarja 1923 je fašistična vlada deželo razdelila na Tržaško (tržaški in postojnski okraj) ter Istrsko alt Puljsko pokrajino (koprski, poreški. pazinski, puljski. lošinjski, voiosko-opamski okraj), med tem ko je pretežni del Goriške (gradiščanskr, goriški, tolminski, trbtškt. idrijski okraj) priključila k Vklemski pokrajini. Po priključitvi Reke k Italiji 1924. je bila ustanovljena Kvarnerska ali Reška, januarja 1927 pa še Goriška pokrajina. Tako Slovenci v nobeni od pokrajin niso več imeli večine. Kljub predvolilnim razpokam so se Slovenci vendarle dogovorili za skupno listo s paritetno sestavo Slovanske liste in v spremenjenih razmerah izvolili dva poslanca, dr. Josipa Vilfana in dr. Engelberta Besednjaka. Pri komunistih je bil izvoljen Jože Srebmit. Volilni izidi so torej oklestili slovensko navzočnost v rimskem parlamentu. Od prejšnjih pet so zdaj v njem sedeli le trije, ki so hkrati zastopali vse tri ideološke politične usmeritve, in sicer narodno)iberalno, krščanskosocialno in komunistično. Parlament je deloval v povsem novih okoliščinah, saj je vsa opozicija iz protesta -zaradi fašističnega umora socialističnega poslanca Mateottija - zapustila parlament; in to poleti 1924. Vilfan in Besednjak sta se skupaj s predstavnikoma nemške manjšine odločila, da ne smeta v opozicijo, ker bi z lojalnostjo lahko še zastopala nacionalne interese manjšine. Poseben položaj je tedaj narekovalo takratno zbližanje med Italijo in Kraljevino SHS, ki sta 27. januarja 1924 podpisali pogodbo o prijateljstvu in prisrčnem sodelovanju. Kljub pričakovanju, da bo italijanska država revidirata stališča do manjšine, ni bilo bistvenih izboljšav za Slovence in Hrvate onstran zahodne meje. Vjlfan in Besednjak sta vztrajala, dokler seje pač dalo, in čeprav so bile novembra 1926 z že omenjenimi izrednimi zakoni za zaščito države razpuščene vse nefašistične stranke, sta lahko ostala v zbornici do poteka mandata decembra 1928. Takrat pa je bilo dokončno konec z nefašističnimi zakoni. Z zakonom št. 1019 z dne 17. maja 192Š in njegovim enotnim besedilom z dne 2. septembra (št. 1993) je biio predvideno, da je vsa država eno samo volilno okrožje, in predstavljena je bila ena sama issta ki jo je sestavil Veliki fašistični svet. Tako so tudi Slovenci in Hrvati Julijske krajine ostali brez predstavništva v poslanski zbornici. Tu lahko še omenimo, daje zakon z dne 14. februarja 1938 razpustil poslansko zbornico in uzakonil fašistično zbornico. V obeh zakonodajnih dobah v rimskem parlamentu so vsi predstavniki Slovencev in Hrvatov (razen Srebrniča) imeli več poslanskih govorov, interpelacij, vprašanj in predlogov resolucij.1J Če so bili govori ščeka, zlasti pa Vilfana ali Besednjaka večkrat visoko naravnani, so se Podgornik, Lavrenčič in Stanger dotaknili bistva slovenskega in hrvaškega malega človeka., kar nam daje med drugim posreden dokaz, I I Ponatisi parlamentarnih nastopov obsežnimi življenjepisi in orisi takratne dobe slovenskega nacionalnega gibanja v Tavčar, 1994; Pelikan. 19%, 1997: Kacin VVohinZ, 1998. A C TA HISTRIAE* II • 2003 • 2 Gor.i7.ct BA1C FAŠISTIČNA ZAKONODAJA iN SlOVENCi ME D OBEMA VOJNAMA. IWO kako se je italijanska in nato fašistična raznarodovalna politika lotila tudi samega socialnega preživetja t. i. drugorodcev, in tako marsikoga prisilila k izselitvi zaradi nesprejemljivih življenjskih razmer. Najpomembnejši nastopi so bili vsekakor vezani na šolsko področje, kjer je bilo jasno, da je italijanska država načrtno ovirala Slovence in Hrvate v njihovem najbolj občutljivem organu, in to še pred Gentilejevo reformo (oktobra 1923; podrobneje v podpoglavju o šolstvu). Pojavljale pa so se tudi vsakdanje težave v zvezi z rabo slovenskega jezika, ponižanja, preganjanja na sodišču, nasilja škvadristov itd. Zanimiv vir so sami odgovori italijanskih parlamentarcev, ki so se večkrat izmikali očitkom ali pa omilili težave, če ne celo zanikali dejstva, in tako obračali diskusije v svoj prid. Jasno je. da so imeli nenehno pod-cenjevalen odnos do Slovencev in Hrvatov ter gojili prepričanje, daje celotna Julijska krajina zgolj italijanska. Z zakonom št. 337 z dne 4. februarja 1926 in z dopolnili z dne 25. junija (zakon št. 1262) je fašistični režim najostreje posegel na lokalno raven. Odpravil je avtonomijo v občinah z manj kot 5.000 prebivalci. Te določbe je kraljevi odlok št. 1910 z dne 3. septembra 1926 raztegnil na vse občine, ki jih niso več upravljali izvoljeni župani, temveč od vlade postavljeni občinski predstojniki, t. i. podestaji. Za svoje delo niso bili več odgovorni občanom, temveč samo pokrajinskemu prefektu. Podestaji so bili italijanski fašisti ali v redkih primerih Slovenci, ki so se predali režimu. Po novem občinskem in pokrajinskem zakonu iz marca 1934 je prefekt imenoval občinski svet. Leta 1926 je izšel nov fašistični zakon o pokrajinah, tako da pokrajinskih svetnikov in predsednika ni več volilo ljudstvo, temveč jih je imenovala fašistična vlada na predlog notranjega ministra. Fašizem je odpravil tudi še zadnjo avtonomijo slovenske in hrvaške skupnosti: prepovedal je uporabo slovenskega jezika v občinskih prostorih in namestil italijanske občinske tajnike. Zakon št. 1019 je leta 1928 izključil z volilne liste za državno upravo vse slovenske in hrvaške poslance. Sklep V kratkem referatu je bilo seveda nemogoče podati celotno sliko tega, kar je napovedoval naslov. Pravzaprav bi potrebovali poseben simpozij pod takim naslovom, saj tema odpira veliko vprašanj, ki bi zahtevala marsikateri odgovor, da bi jo lahko kolikor toliko izčrpno prikazali. Zanimivo bi bilo namreč upoštevati takratni mednarodni (ali pa vsaj evropski) pravni red in odziv na fašistično zakonodajo v mednarodni javnosti ter med Slovenci v Kraljevini Jugoslaviji. V danih razmerah in v časovno omejenem prostoru smo si zato lahko ogledali "samo" najpomembnejše značilnosti fašistične zakonodaje, ki je zadevala Slovence (in tudi Hrvate). Če torej potegnemo krajši sklep, lahko rečemo, da so se taznarodovalni ukrepi in asimilacijski pritiski italijanske vlade do Slovencev po prvi svetovni vojni začeli že v obdobju liberalnih oblasti in dosegli vrhunec s fašizmom. Pravzaprav je fašizem 35 ACTA HISTRlAli • i 1 • 200.1 • l Vmm/J 15A.IC: FAŠIS Tlč-!* ZAKONODAJA IN SLOVENCI MED OSEMA VOJNAMA. 19-40 raz, narodova Ino politiko uzakonil, potem ko je nasilje že močno oškodovalo Slovence. Fašistična zakonodaja je bila do Slovencev popolnoma nepravična. Bila je tudi sestavni del splošne fašistične politike in prava, ki sta postopoma uvajala diktaturo na celotnem državnem ozemlju Italije, a sla na obmejnem ozemlju dosegla vrh. Na koncu lii si lahko postavili naslednje vprašanje: ali je fašizmu uspelo? Načrti odprave slovenske oziroma slovanske navzočnosti v Julijski krajini in iskanje simpatij med Slovenci se niso posrečili. Že leta 1930 so na primer vodilni iz Trsta in Gorice pisali Mussoliniju, da raznarodovanje pravzaprav poteka bolj slabo in da je vsak poskus približevanja slovenske narodnostne, skupnosti k fašistični stranki neuspešen (Matiussi, 2002, 123-125). Fašističnim zakonom in ukrepom so se namreč Slovenci na Primorskem in v Istri že takoj uspešno postavili po robu. Kljub fašističnim grožnjam in represalijam so se oblikovale ilegalne šolske strukture oziroma tečaji, izvajale so se nedovoljene kulturne in športne prireditve, začet je izhajati ilegalni tisk, čez mejo sla se tihotapila prepovedana literatura in časopisje ipd. Vzporedno se je razvijalo ilegalno delovanje obveščevalne narave v korist jugoslovanske države pa tudi zahodnih zaveznikov. Že same fašistične metode pa niso bile tako vabljive, čeprav zgodovinska stroka zaostaja v preučevanju sprejemanja fašizma pri (nekaterih) Slovencih.12 Vsekakor, škoda, ki so jo utrpeli Slovenci (in Hrvati) Julijske krajine, je bila in je še vedno nepopravljiva Slovenci še vedno občutijo posledice italijanske zakonodaje iz časa med obema vojnama, in to ne le na področjih kulture, politike in gospodarstva, temveč tudi na svoji morali in duši. Ne nazadnje bi se morali resno zamisliti nad naslednjim: kakšna je bila po padcu fašizma (in ali je še vedno) dediščina fašistične zakonodaje v italijanskem pravu in kakšne ,so bile po padcu fašizma fin ah so še vedno) posledice v italijanskem pravnem sistemu v odnosu do samih Slovencev v Italiji. LA LEG1SLAZIONE FASCISTA E GLI SLOVENJ TRA LE DLJE GUERRE Gomzd BAJC Universiia deila Primorska, Oiuro