ISSN 0350-5561
2M koMe tocfcia
Jutri bo pretežno jasno. Tudi v soboto še večinoma sončno.
CO
52 let
števiika 4 f
četrtek, 13. oktobra 2005
Sejem jesenskih lepot in dobrot
Lani so jesenski sejem pripravili prvič. Bi! je prava paša za oči in dušOf saj je Titov trg spremenil v jesenslto pravljico. To so
dobri obeti za sobotni drugi sejem ... (foto:vos)
Veleiýe - io sobtHo bo ii« velenjskem Titovem (fgu ponovno /i vah no. saj Mesina občina Velenje in velenjsko turisilcno drušlvo prirejata 2. jesenski sejem. Sejem, ki so jja poimenovali Sejem lepoi in dobrot, ho namenjen predsiaviivi in prodaji Jobroi podeželja, t'vetja, pripomočkov za vrlnarsivo in cvetličarstvo 1er kniclovanje.
Organi/atoiji pričakujejo na sejmu več kol 40 Trfzsiavljalccv iz vse Slovenije, nicd njimi ho do sadjarji, vrtnarji, čebelarji vinajji, zeli-ščarji, pridelovalci vnnin, društva pode/.elskih žejia ... Svojo dejavnost bodo predsiavili se di-
jaki iz Velenja in Šentjurja, varovanci VDC SAŠA - Ježek Velenje ter člani Univerze za JJI. življenjsko iibdi^bje Velenje. Nekaj stojnic bo namenjenih predstavitvi izdelkov domaće in umetnostne obrti, predstavili pa se bodo t adi proizvajalci vrtnega pohištva. Sicer pa bo na sejmu mogoče poskusili tudi različne jesenske dobrote, med njiini kostanj, nioSt, čaj, pečena jabolka, dobrote Iz bučk ...
Da bo sobotno dogajanje na trgu kar najbolj prijetno, so organizatorji poskrbeli za vrsto spremljevalnih dejavnosti. Na sejmu bodo ves čas prisotni strokovnjaki, ki bodo obiskoval-
cem svetovali, kako v/^ajati in negovati cvetje in drevje. Olani Društva gojiteIjev malih živali bodo na trgu pripravili razstavo malih živali, raziskovalci instituta ERlCo pa razstavo gob io metuljev. Sobo I ni program bodt) popestrili tudi glasbeni in plesni nastopi - ti bodo na sporedu ob 9.. 10. in II. uri.
Pri organizaciji in izvedbi 2. jesenskega sejma sodelujejo številna podjetja in društva, ki bodo zagotovo pripomogla, da bo obisk sejma pravi u/itek. Će bo le vreme zdržalo.
■ bs
Gorenje pritegnilo številne obiskovalce
Med obiskovalci Gorenja je bil tudi minister Zb gospodarstvo mag. Andrej yiz}ak(v pogovori z predsednikom uprave mag. Franjom Bobincem)r ki si je z zanimanjem ogledal najnovejše dosežke našega industrijskega velikana. Obiskovalce so zabavali številni nastopajoči. Najmlajše so še posebej razveselili Čuki,
V novem Gorenje-vem razstavno prodajnem salotiu jc bilo ves prejšnji leden zelo živahno. Od ponedeljka do petka je potekal tam hišni sejem, ki ga je obiskalo 1600 poslovnih partnerjev z vsega sveta, sobota in nedelja pa sla bili namenjeni potrošnikom. Prihajali so iz vse Slovenije, našteli 80 jih kar šest tisoč, zanje pa so pripravih tudi pester zabaven program.
Več na strani 5,
300 s/r

So odkrili pravega?
Milena HrstiČ • Planine
Jh Avdoîwf/i pri/etji/ domfievfieiia /ff)tiga/ca, ki J<i zadnje šlir/ me-sece spravlja! Velenjčune v nela^oUje in sîrah Je marsikomu odle-V. njim so se itkvarjdi mno^i: gasilci, ki so hi/f v zadnjih mesecih po^osU) v akdji, polidsii, ki .vř> si prizadevali, da %a ujamejo, sos\-e! za Izboljšanje varnosti obáiuov. kjer so o n/e^ovili Mpoihi-gi/if večkral razpravljali, šfab civilne zaščite, tisti, kijih je s svojimi dejanji spravljal v jezo, obnp In stroške...
Potari v Velenju so bili med ljudmi fenia številka ena. Utkaj, ko so se oglasile sirene gasilskih avtomobilom, se Je mesU) sprasemh. kje zdaj? In ko so /Mlilinlle, kje bo prihodnjič? '/daj je fjudetn odleglo. Odleglo pa je najbrž - ce je pravi, seveda - ludi požiralcu, še ne polnoletnemu domačinu. Kaj ^a je vleklo, da se je .sel, kur se je šel. bodo še ufiotavljall.
Do takrat, du se sum. da gn? za pravega, ne potrdi, ostajajo gasilci prlpra\'ljen'L Poveljnik velenjskih gasilcev namreč prav! (lahko, da se moli), da se način zadnje^^a p<> zii(a. ko je ^irela vikend hišica na Knnta kin te, razlikuje od preteklih, ki so /)ili premišljeni. Ta, zadnji, menda ni bil videti tak. Tudi jwlicisii so v svojih izjavah K^dno poudarjali, da nI rečeno, da je pri vseh požarih, ki so jih obravnavali kal p<úi^e, de' jan.'iko šlo za požig. Poleni tega pa še vedno ostaja odprto vprašanje. ali je bil pozigulec (le) eden. In će je f)il.je hi! ta. ki ga sumijo? Dvomi bodo obstojali vse do takrat, da se osumljencu ftožigi ne dokažejo.
Upati je h. da ne bo treba spet kmalu imtKati o kak.m novi ga-.iilki akciji.
Prei.dviv In vse. kar bo sledilo, pa bo najbrž odgowríla tudi na vpra.^nje, zaka/? (Ire za piny mana? Pri njih je, kot pravijo psihiatri, včasih motno zaznati, da ponavljajo dejanja, kot bi si nezavedno želeli, da jih ncgdejo in jim pomagajo.
Velenje dobilo kandidaturo pred Italijo
Postdani - V tem poljskem mestu je bila minulo soboto generalna skupščina FTIIPF (evropske zveze fl oris lov). Na njej so med drugim obravnavali tudi kandidaturo Slovenije oziroma mesta Velenje za <irga-nizalorja evropskega prvenstva v floristiki leta 2007. Kandidaturo so podprli brez pripomb. Njegov protikandidat je bila Italija.
V	slovenski delegaciji, kije sodelovala na skupščini, je bil tudi Simon Ogrizek iz podjetja PUP Velenje. Kol je povedal, so članom skupsčiiie predstavili meslo Velenje in dokaj podroben pr<3gram tekmovanja udeležencev prvenstva.
V	nadaljevanju generalne skupščine pa je predsedstvo odbora omenjene evropske zveze potrdilo Simona /a člana tehničnega komiteja tekmovanje florislov - juniorjev, ki bo prihodnje leto na Ni/xDzemskem. '»To je zjme posebna čast, saj hiti član komiteja v dr/avi zibelki floris-tovje res nekaj posebnega,* je še povedal Simon Ogrizek,
■ tP

Spoznajte premoženjsko zavarovanje z osebno in pravno asistenco!
PtwWavnlftveVELËHJË. StdNIrg 35.5320 Velenje iBi. Od/tô? SO 96,03/d87 SO 97 03/586 93 61
060 19 20 www.opa.si
Neurje tokrat Šaleški dolini ni prizaneslo
Zarja -rr^ odmeva ^^
O''
v nedeljo ^^ z Dan« '
O
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
fMâfjis
13. oktobra 2005
lokalne novice
Zakon o spodbujanju skladnega razvoja sprejet
Ljubljana. Velenje, 4. oktobra - Dr7.avni zbor jc prejšnji lorck (V) skoraj sedmih urah ra/prave s 44 glasovi /a In 16 proti sprejel predli Ig Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki b(i omogoCil delitev Slovenije Jia razvojne in kohe/.ijske regije.
V njem pa ni zapisano nc število prvih in no drugih, ampak jih bo na predlog vlade in v skiadu z dogovorom o evrt)pski Hnancni perspektivi določDa vlada.
LDS je sicer podala dopolnilo k zakonu, po katerem bi v njem določili 14 razvojnih regij, v tem primeru bi bila med njimi ludi tudi Savinjsko-šaleška regija, vendar je bila pri tem neuspešna. Amandma sta podprla oba poslanca iz Šaleške doline. Bojan Konilč (SD) in Drago Koren (NSi).
■ mkp
Partnerstvo v konkurenčnosti
Vf lenje - ObmoCna obrtna zbornica Velenje 1er Območna Sa-vinjskn^saleška gospodarska zbornica Ve leni e ter Savinjsko-ša-leika območna ra/vojna agencija Mozirje so sredi priprav na žc K srečanje malega in velikega gospodarstva Šaleške in Zgornje Savinjske doline. To bo od 29. novembra do sredine decembra. Glavnina dogodkov se ba odvijala v Velenju, okrogle mize in ptv govori pa tudi v drugili krajih regije.
Rdeča nit srečanja bo Parlnerslvn v konkurenčnt^sti. Znotraj lega pa bodo posamezne organizatorice na okroglih mizah namenile pozornost še drugim aktualnim lemam, kol so davčna re-lorma. plačilna nedisciplina in podobno.
■ tp
Ustanovljen pokrajinski odbor LDS
\>lriye - Prejšnji torek so delegati Teslih občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline ustanovili Pokrajinski odbor Liberalne demokracije Slovenije SAŠA. Vanj se zdru^.ujejo občinski odbori LDS iz občin Šoštanj, Šmartno ob Paki, Mozirje, Nazarje. Ljubno in mestni odbor Velenje. Po ustanovitvi se jim bodo pridružili se odbori Iz občin Luče, Gornji CIrad in Solčava. Za predsednika PO LDS SAŠAje bil izvoljen Drago Marfinšfk. za podpredsednika Rajko Pintar, za sekretarja Janez Dvornik, komisijo za priio^.be pa bo vodil Štefan S/^bo, Prva naloga PO LDS SAŠA bo vzpodbudili delovanje stranke na cclotnem območju SAŠE in pripraviti izhodišča za skupno nastopanje pri pt)samez-nih projektih. Mednje nedvomno v prvi vrsti sodila vzpostavitev razvojne regije (in pokrajine) SAŠA in čimprejšnja umesiiiev hitre cesie, ki bo povezovala SASO z avtocestnim križem republike Slovenije. PO LDS SAŠA bo podpiral vse tiste gospodarske načrte velikega in malega gospodarstva, ki bodo povečevali povezanost razvojnih potencialov in pomenili dodatne možnosti za zaposlovanje ia ustvarjanje dodatne vrednosti za trajnejši razvoj v prihodnosti.
■ bš
Avberška zamenjal Penšek
Velříye - Programski svel gibanja Mladi raziskovalci za razvoj .Šaleške doline ima novega predsednika. Namesto mag. Franca .Avberška ga sedaj vodi Marjan Pensfk iz Gorenja Velenje.
Tranc Avberšek je vodil programski svet dva mandata.
Počitka za novega predsednika ne bo, saj je razpis za sodelovanje v gibanju za Šolsko leto 2005/2006 že objavljen. Predhodne prijave zanj zbirajo do 20. oktobra, glavne prijave pa do deccmbra letos.
U>
Kaj je s cesto v Skale?
LJubljana • Bojan Kontic, poslanec v državnem zboru, sicer tudi pifdžupan Mestne občine Velenje, je na minisu-a za promet mag. Janeza Božića naslovil pisno poslansko vprašanje, v katerem ga sprašuje, kako je s sredstvi za preplasiitev državne ceste Velenje-Škale-
V letošnjem proračunu je bilo za ta namen predvidenih 50.4 milijona tolarjev. Z rebalansom, ki ga je na predlog sedanje vlade izglasoval državni zbor, pa je sredstva zmanjšal za 400.000 tolarjev. Kljub lemu je z rebalansom ostalo 50 milijonov tolarjev za preplasiitev lega dotrajanega odseka državne ceste.
»Leto pa se izieka, sprejema se proračun za leti 2006 in 2007, v njih pa ni predvidenih dodatnih sredstev za posodobitev te ceste. 250 milijonov lolatjev je predvidenih ktU potreba po letu 2009, lorej v mandatu naslednje vlade,« piše Koritič in sprašuje, kaj je razlog za načrtovanje Ic naložbe šele po Iclu 2009. predvsem pa. kako je bilo porabljenih 50 milijonov tolarjev sredstev, ki sta jih p<jslanca iz Velenja v preteklem mandatu s težavo uvrstila v letošnji proračun.
Darila koroških in šaleških rotarijcev
Varne hiše v Celju, Velenju in Slovenj Gradcu dobile veiiko uporabnih predmetov
Velei\je - Rotary klub Velenje in Rotary klub Slovenj Gradec sta pripravila novo dobrodelno akcijo. Predstavnicam Varnih hiš Slovenj Gradec, Velenje in Celje so v petek popoldne v vili I lerber-stein podarili kar nekaj nujno piv trebnih stvari. V kulturnem pn> gramu sta nastopila učenca R<>-herta Goteria. 12-leini Martin in K-îetna Barbara .leharl, ki sla zbrano druščino navdušila, saj sta nastop odigrala res doživelo.
Predsednik Rotary kluba Velenje Matej Jenko in predsednik Rotary kluba Slovenj Ciradec Rudolf Krebl sta Varni hiši v Slovenj (jradcu podarila sušilni stroj» otn>ško pisalno mizo, digitalni \\> loaparat in sedežno garnituro. Varna hiša Velenje je bogatejša za hladilnik. likalnik in telefon ISDN. celjska pa za 6 dvojnih omaric in računalniško mizico.
Rotary klub Velei^e poleg ostalih dobrodelnih akcij stalno bdi In podpira Varno hišt> v Velenju, kamor se lahko zatečejo ženske in otroci, ki doživljajo kakršno koli obliko nasilja. Ustanovljen jc bil letos maja in šteje 22 članov. Ro-lary klub Slovenj Gradec deluje 0Ú leta 1994, šicje pa 24 članov.
Potreb je več kot prostih mest
Donacijc. ki so večinoma že nameščene v varnih liišah. je iz rok obeh predsednikov in ob prisotnosti guverneija za Lvropo prejela Suzi Kvas, vodja Vartîe hiše
Celje. Bila jc vesela, nam pajepti-vedala: »Bili smo prijetno presenečeni, ko so nas obvestili, da nas bodo vzeE pod svoje okrilje in nam pomagali pri projektu Varnih hiš v Celju. Velenju in Slovenj Gradcu. Vsake donacije, ki so
paj. Gre za spccifike. ki jih jc treba upoštevati.«
Dejstvo je, da je varna Ima varna le, dokler ni javna, dokler za njo ne morejo izvedeli tisti, pred katerimi so se v varno lilšo zalekle mame z otroki. Potrebe
magajo z materialnimi dobrinami.« Izvedeli smo še, da trenutno najbolj potrebujejo še kakšno varno hišo na Primorskem, kjer jih še nimajo, in da je potreb veliko več. kot je pn^slih mest. »Veliko klicev smo inteli prav prej-
Vrednost tokrdtne donacije je nekaj 100 tisočakov. Zbrali so jih ob dobrodelni avkciji umetniških del ob ustanovitvi velenjskega Rotary kluba.
nam jih dali že do sedaj, in ludi listih, ki bodo sledile, smo zelo veseli. Vse, kar smo dobili, so bile naše želje. Pet let žc delujemo, zalo lahko povem, da nam vsaka stvar prav pride. V našem projektu so vedno Hnančne težave. Sploh v Velenju bi si radi uredili nov prostor, torej novo lokacijo. Obljubili so nam, da tiam bt^do tudi pri icm pomagali- Imamo zagotovilo MO Velenje, da iščejo novo lokacijo. Mi želimo pri tem sodelovali, saj je lokacya izjemno pomembna, najti jo je treba sku-
so, žal, iz dneva v dan večje. Suzi Kvas pojasnjuje: «^Velikokrat nas župani na našem območju sprašujejo, koliko je v naših varnih hišah naših občank. Vedno povem in predstavim projekt tako. da razumejo, da se mora ženska velikokrat zateči v drug kraj. da si lahko zagotovi varnost. Tako varne hiše po vsej Sloveniji tudi delujemo, /ato imamo tudi mi ženske iz drugih krajev. Večina občin naše dejavnosti že podpira, vedno več pa je ludi donatorjevin sponzorjev, ki nam v večini po-
šnji teden, vendar so naše tri varne hiše povsem zasedene. Marsikatera ženska namreč ne želi pusliti službe in zato ne more v varno hišo na povsem drug kiv nec države. Pomagati poskušanuj vedno, skupaj iščemo prosta mesta in rešitve. Marsikdaj pa se ženske, ki se zn^jdigo v krizi, želijo le pogovoriti. In tudi takim smo na voljo.«
■ Bojana Špegel
Iz občine Šmartno ob Paki
Slavnostna seja v Gorenju
Na nedavni zadjiji seji sveta so se šmarški svetniki med drugim seznanili z okvirnim pn> gramom prireditev v ptičaslilev letošnjega občinskega praznika. Tudi letos ga bodo v tukajšnjem okolju zaznamovali s spletom prireditev. Osrednja bo seveda slavnostna seja. na kateri bodo nekaterim najzaslužnejšim kraja» nom podelili občinska priznanja in nagrade. Tb bo na sam praznični dan. v petek. IL novembra, prvič v zgodovini samostojne občine pa bo tokrat v dvorani donîa krajanov v vasi Gorenje. Ko so svetniki povpraša D za razlog spremembe lokacije, jim je župan Alojz Podgoršek povedal, da je bila takšna želja krajanov vaške skupnosti trorenje in lanikajšnjega kulturnega društva.
Pet gledaliških in ena glasbena prireditev
Smarško kulturno društvo je za ljubitelje kulturne dejavnosti tretjič zapored pripravo abonmajske prireditve, /a sezono 2005/2006 je v programu šest prireditev, od tega pet gledaliških in ena glasbena, konkretno koncert umetnih in skîvenskîh narodnih pesmi.
Koncerl bo pripravil oktet Deseti bral, na odru šmarškega kulturnega doma pa bodo od gledaliških ansamblov nastc^pili KlID Sv(v hoda /ahîg. Cîalicija, Oder treh herojev Pir-niče. Kulturno društvo Ivana Kaučiča Ljutomer in ansambel SNG Maribor. Slednji se bo predstavil z žlahtno komedijo 2003 Caj /Ji dve
osehi. Vse prireditev bodo ob 19, uri.
Vpis abonmajev bo potekal jutri (v petek) ter od torka. 17. úo četrtka. 19. oktobra v avli šmarškega kulturnega doma od 9. do 10. ure ter od 17. di) IS. ure.
Predstavnilca obline Žerjavova in Hofer
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je predlagala, svelniki pa potrdili predlog o predstavnikih občine v svet zavodov Vrtec Šoštanj in I.ekartia Velenje.
V svetu zavoda Vrtec Šoštanj bo poslej svetnica Mija Žerjav, ki je dobila največ glasov med štirimi kandidati za to dolžnost, v svet zavoda Lekarna Velenje pa so soglasno podalj-
šali mandat Adolfu lîofciju. dr, stomatologije.
Posodobitev žeieznišlcega prehoda
po 15 letih jc železniški prehod v Smartiicm ob Paki dočakal temeljito p(5sodobitev. Izvajalci del so delali tudi čez vikend, lakodaje bil promet čim jnanj oviran in da bodo predvidena dela čim prej končana- Po besedah odgovornih naj bi bila končana do konca lega ledna.
Naložba bo po predračunu veljala 11 milijonov tolarjev. Glavnino denarja bo primaknil Holding Sl<fvenskih železnic, nekaj Družba /m državne ceste RS. nekaj malega pa tudi občina.
Železniški preliod v Šmartnem ob Paki v teh dneh
TTTT tg^ra {SAN CAS ňsiíisn-nlámi ID tám^Á^ Rn dmlbi. &AJL Vdinli. Izhtl» ob ótitUi Cere posaíneznega (zvoûa }e 300 SIT, iTie3«čr>a ratoćnirta
1.200 sn trimd$4ćrka rarciinirs 3.4&0 sn pofeind naroćnirts 6.6&0 S^T. \Sici TĐroCnina 12.600 SIT.
Irsútitštvn Boris ZaKf^k (dîiQktor). Stane VovK (odpovorni ur^dniK), Miena Krstt-Plarvnc (p«no£nlca idBđnika), Janu PIssnfk. Tatjana PcMjmiiek, Bojana ^pegel (novlnaijl). Miia ZaKoSek (uiednica Janja KoUiia^peg»! ^hnićna u(9dnica)>Toina26erâak(<A^tovalec) Pretaganitor Nina Juq (voúja propagande), Sašo KorsćnA. Jui« Berlin* (piQpagandfstat.
Sdtí irn««tva In uprev*: 3330 l^ti^e. KUrlciva 2a. p. p. 262. t^n m
17 SO. Malu IIĐ)8S7 4641
TRR- Nova LB, Ve^nj»: 020133854
E-aelfc pres^nascas si
Qtflhmnlt In ^el. pitprna: NaS £a$ 6.0.0.
TUl Tslcarna SET Id. NilM»:5 4Û0 izvcdov
NinanMiih fotograll In nAoplsav n vraâmti
fo zakonu o ODV fi "Hri tes" iMšćen med proizvode INc^malMiega znaâaia za
kalete se p^i^e ds^ek m znižani stocnj.
DOGODKI
Dom kulture bo kmalu gradbišče
v ponedeljek so na MO Velenje podpisali pogodbo z velenjskim Vegradom za drugo fazo obnove 45 let starega doma kulture -Gradbena dela bodo stekla v nekaj dneh, končana bodo spomladi
Bojana Spe je/
Velenje - V ponedeljek so luJi uradno slavnosino podpisali pogodbo Qied MO Velenje in velenjskim podjetjem Ve-grad, kar.ie še /adnji uradni korak, preden okoli velenjskega doma kuliure pí»slavijo zaščitno ograjo, notranjost pa spremenijo vvellko gradbišče. Obnova bo namreč temeljila, i^aêela se bo pri temeljih, ki jiii btido /aradi pnHipoircsne varnosti poglobili in okrepili.
»Moram reči, da sem zadovoljen. Dejansko se z lazo obnove velenjskega doma kulture zaključuje hrbtenica obnov kulturne, izobra^.evalne, športne in tudi stanovanjske infrastrukture. Naše napovedi, da bomo naredili, kar moramo storili, in ;ćaradi tega neki^liko kasneje obnovili ceste, se uresničujejo. Prosim občanke in ob-Cane. da to sprejmejo z razumevanjem. Se pa zagotovo tudi cestam napovedujejo boljši časi,« nam je po podpisu pogodbe o zaCetku drugo faze obnoviiveinh gradbenih in obrtniških de), ki bodo popolnoma spremenila notranjo podobo velenjskega doma kulture, povedal župan Srečko Meh.
(irezj investicijo, kije trenuino vredna 596 miliionov «Nekaj već kol 60 milijonov Sfl' smo že pla-caii za zunanjo ureditev. Ocenjujemo, da bo celotna investicija obnove doma in okolice veljala nekaj već kot >^00 milijon<»v tolarjev. Mislim, da si to kulturni dom ludi zjsluZi, Od leta I960 je takšen, kot je bil-Ni ga načel zob časa, ampak jnodeme spremembe, ki prinašajo številne nove zalneve. Zalo bojno
Pogodbo o obnovi vetenjskega doma kulture sta podpisala ici-pan Srećko Meii in direlítorica podjetja Ve^rad Hilda Tovsak, Ob sebîsta imela tudi sodelavce, saj gre za pomembno In veliko investicijo.
obnovili veliko in malo dvorano, spremembe bodo pri vhodu in avli. Prihodnje leto bomo občinsko proslavo zagotovo naredili že v novi dvorani,« je ^e dodal Meh,
Većino sredstev za obnovo bo zagotovila MO Velenje, država, pravzaprav Ministrstvo za kulturo RS bo prispevala okoli 120 mio SÍT. Kar Je. kolje dodal župan, ravno za plačilo davka na dodano vrednost. Zadovoljna pa je bila tudi Hilda Tovšak, direktorica gradbenega podjetja Veg rad, ki je z najugodnejšo ponudbo prepričal komisijo za izbor izvajalca na javnem razpisu. Nanj se je prijavilo O podjetij, vendar ne vsa za iste faze obnove. Druga faza je namreč razdeljena na žtiri sklope, od katerih je prav največji sklop gradbenih in obrtniških del »do bil« Vegrad Vredna s<'> 374 mio Srr. Poleg leh bodo opravili tudi
instalacije za vadco In avdio naprave, odrsko in drugo tehniko bo namestilo če^ko podjetje» Stol Kamnik pa notranjo opremo. Hilda lov^ak nam je po podpisu pogodbe povedala: »Vedno je lepo, kadar lahkti delaš doma» čeprav v Vegradu venio. da bo obnova zahtevna, rok kratek in tudi cena je precej stisnjena. Ne glede na to bomo v nekaj dneh začeli adaptacijo, prepričana sem, dajo bomo zaključili v roku. v zadt)-voijstvo nas in investitorja.«
Zaradi obnove bo seveda leto^ nja seztina prireditev v javnem zavodu Knjižnica Velenje drugačna k(H prejšnje. Kot je povedal direktor zavoda Vlado Vrbic, bo večina gledaliških dogodkov potekala v veliki dvorani hotela Paka, kulturni večeri pa v dvtjrani centra Nova.
Neurje tokrat Šaleški dolini ni prizaneslo
Posledice močnega deževja na območju MO Velenje ocenjene na več kot 30 mio SIT -Najhuje v Podgorju, že nekaj iet aktiven plaz pod Jakcem spet grozi
Velenje - Narava letos ne prizanaša. Ce je Šaleška dolina doslej beležila le manjše te2ave ob obilnih deževjih v poletnih mesecih, tokrat žal ui tako. Hudo pa je predvsem to, da z lastnimi sredstvi MO Velenje doslej ni uspela odpravili vseh plazov iz minulih let. država pa doslej ni finančno pomagala. Bo tokrai drugaćeV Tone Brodnik, predstojnik urada
denliranih kar 24.
Na območju mestne občine Velenje je prejšnji teden, predvsem v sredo, močno deževje povzn^čilo največ težav prav zaradi obilice vi>de. Ponovno so se spn>žili nekateri plazovi, nivo vode v vodo tokih jc močno narasel, na nekaterih mestih je voda prestopila bregove. Tako je bilo na potoku l.epena. ki je poplavil državno
sanja stanja. Tako se je v Podgorju, približno 250 metrov nad pokopališčem v Podkraju, posedla javna pot, ki tiekaj časa ni bila prevozna. MOV je v sodelovanj u s Premogovnikom Velenje v četrtek poskrbela začasno sanacijo. prav tako pa bodo v velenjskem premogovniku pripravili geološko pomčilo in predlog končne sanacije.
»V naselju Kavče je odneslo nasuto zemljišče, na katerem je bil parkiran osebni avtomobil. Zemeljska masa seje utrgala tudi v Zgornjem Šaleku ob robu cestišča, ki je sicer ostalo prevozno. Poškodovani odsek so označili s prometno signalizacijo. Občutno se je poslabšalo stanje plazu Ja-
na utrjenem nasipu pustil domačin.
za javne gospodarske zadeve pri MO Velenje, nam je povedal, da so že stopili v stik z državnhui institucijami in da tokrat upajo na dodatno pomoč. V mestnem proračunu je za odpravo naravnih nesreč letno namreč 50 milijonov Sn. samo sanacija plazu v Podgorju pa ho, recuno, stala 70 mio Sit. Sedaj pa so se sprf>žJli Se novi plazovi in udori. Skupaj jih je evi-
Turistična predstavitev V Murski Soboti
Veleiye - Murska Sobota - Mev tna občina Velenje je v soboto skupaj s Pomursko turistično zvezo v Murski Soboti pripravila predstavitev turistične ponudbe Velenja ter Šaleške in Savinjske doline. Gre za nadaljevanje skupnega projekta, ki seje začel z ju-
nijsko predstavitvijo pomurske turistične ponudbe v Velenju.
Na predstavitvi v središču Murske Sobote je sodelovalo več kot .'^O nosilcev turistične ponudbe, med tijimi tudi TIC Velenje, Muzej Velenje, lurislično-rckreacij-ski center Jezero. Šolski center
Velenje. Območna obrtna zbornica. Inštitut za ekološke raziskave tRICo. podjetji Oorenje Gostinstvo in GOST, Muzej pre-nKîgovnistva Slovenije, rekreacijski center Golte. Terme Topol-^ica. Mladinski center Šmartno ob Pa ki, camping Menina, l.ogar-
Šaleskl likovniki so pripravili razstavo svojih del, ki so jo po petih dneh zaprli v soboto.
ska dolina, d. o. o., ter številna turistična in druga društva.
Velenjsko podjetje lira je pripravilo lutkovno predstavo za otroke, ustvarjalci Pikinega festivala pa Pikine ustvarjalne delavnice. Člani Društva šaleških likovnikov so vse dopoldne slikali motive z ulice, dijaki veletijskega šolskega centra uprozorili grajsko predstavo. V kulturnem programu so se predstavili Rudarski oktet, folklorna skupina Koleda, pevka Mateja Jan 1er hutJioristična skupina (îa-ha-ha. Obiskovalci so lahko poskusili dtïbrote, ki so jih pripravile članice društva podeželskih žena iz Vinske Gore, poskusili so lahko ludi koktajle in sladice. TIC Velenje je za obiskovalce priredili nagradni kvb. o po znav a nju našega območja, člani Društva humoristov Velenje pa zabavne nagradne igre.
V sklopu lega projekta so že v torek v Pokrajinski študijski knjižnici v Murski Soboti odprii razstavo likov!iih del članov Društva šaleških likovnikov. Razstavljena dela so šaleški likovniki ustvarili pri pmjektu Zlata paleta, razstava pa seje zaprla v soboto.
cesto v Skalah. Delavci VOC so bhro ukrepali, vodo pa s(ï zaradi preprečevanja poplav ponekod prečrpavali ludi gasilci. Voda je na dveh mestih zalila lokalno cesto Gorica-Bevče. v stanovanjski liiši v Crnovi pa je zalilo klet.
Zaposleni v upravi MOV. v Ko munalnem podjetju Velenje in v podjetju PUP Velenje so v četrtek že v jutranjih urah odšli na teren, tako da so ves čas spremljali stanje ifl na kritičnili točkah poskrbeli za takojšr^e ukrepanje, Po prvih <Kenah bodo stroški sanacije posledic sredinega naliva znašali okrog M) milijonov tolarjev.
Teden dni po neurju se slanje seveda umirja, v sredo popoldne pa je bilo ob pregledu vseh lokacij ugotovljeno, da je na nekaterih mestih prišlo do novih premikov Zemljine, marsikje tudi do poslab-
kec, ki ogn)ža daljši odsek ceste, potencialno pa tudi več stanovanjskih hiš. Mestna občina bo v najkrajšem nu>žnem času izbrala izvajalca, sanacijo pa bodo opravili v dveh korakih. Najprej bodo učvrstili zgornji del plazu, kar bo stalo približno 15 milijonov tolarjev,« nam je povedal Tone Brodnik. K sreči je v Šaleški dolini že v četrtek nehalo deževati, a prave jesenske nevihte znajo šele pokazali zobe. Do takrat se bodo potrudili. da zavarujejo premoženje občine iu ljudi vsaj pred nadaljujo škodo. Odprava tokratnih posledic, potencirana s škodo iz prejšnjih let, pa bo krepek finančni zalogaj. Da o tem. kako se počutijo ljudje, katerih premoženje je ogroženo, niti ne govorimo.
■ Bš
PJiiiiJU
tradicionalno srečanje
pečen kostanj sladek jabolčnik baloni in še ka|...
1
v soboto, 15. oktobra 2005 od 10. do 13. ure

Ekološko čisti^ tehnološko zelo napredni
Le nenehno posodabljaje proizvodnje, nova tehnologija in novi materiah omogočajo Veplasu korak pred konkurenco - Sredi letošnjega decembra seUtev v prostore bivše Intereurope -Rezultati poslovanja pod načrtovanimi, a še zadovoljivi
Tatjana Podgoršek
Delniško družbo Vcplas Vek-lîje, ki skupaj / invalidskim pf>-djetjcm zaposluje blizu 200 delavcev, v zadnjem času nekateri v tukajšnjem okiilju nnieiijajo predvsem v /.vezi z okoljcvarstvcnimi vprašanji Sllsi se. da naj bj sc zaradi ekološko sporne pruizvodnjc moralo podjetje seliti na novo lokacijo. »Odločno irdim. da Ve-plas Izpolnjuje vse ekološke zali-teve. kar lahko dokažemo kadar-kt)li. Po zakt>nu smo dolžni izvajati meritve in ic kažejo, da ne presegamo dovoljenih evropskih zahtev. Pred tremi »/iroma Štirimi leti smo pristopili k izvajanju projekta ekološke sanacijc in ^a zavzelo uresničujemo. Do leta 2007, kn bo stopila v celoti v veljavo evropska ekološka zakomv daja, borao zanesljivo izpolnili vse zalileve. Pravzaprav jih v celoti izpolnjujemo žc danes. Sicer pa, ko smo pripravljali projekte tehnologije za selitev proizvodnje na novo lokacijo - v prostore bivše Intereurope v Velenju, smo morali pri pripravi upoštevati vse. ludi nove ekološke standarde. Prav tako smo te morali priložili k dokumentaciji za pridobitev
Franc Vedenik, direktor deh niško družbe Vepias Velenje: »Nas paradni konj ostaja medicinski program, V tem trenutku predstavlja 40 odstotkov realizacije. Šved» ska Aria načrtuje, da bi k nam preseiiia tudi proizvodnjo iz Danske."
gradbenega dovoljenja. Na novo lokacijo se ne selimo zaradi ekologije, ampak pmstorske siiske na Sterbenkovi cesti. Sedaj imamo proizvodnjo organizirano na več mestih, s preselitvijo na eno pa bo zadeva bolj obvladljiva, nižji bodo tudi stroški« je v pt)iiovoru pojasnil direktor delniške družbe
Vcplas iŤanc Vcdenik.
Kol je še povedal, so pred leti uspešno rešili emisije stirena v zraku in vprašanje topil nemočni pa so glede drugih odpadkov. Zanje bi morala poskrbeli država, ki je razjnlšljala o sežigalnici, a te za zdaj šc ni na <îbzorju. »Bolj kot Veplas imajo le težave od nas še večja podjetja: Polimer Izola. Elan Bciiunje, íngrad Ljutomer, Termo Skofja I.oka in še nekatera. Ml le odpadke vozimo na komunalno odlagališče v Velenju, Se pa vse bolj zavzeto uk-varjamo z idejo, kako bi jih lahko uporabili v nadaljnji proizvodnji.«
Po besedah Vedenika jc danes ta v podjetju bistveno drugačna, kot je bila pred leti. /aradi vse strožjih ekoloških zahtev, predvsem pa zaradi potreb po zniževanju stroškov in dvigu prc'iduktiv-tiosti so že pred nekaj leii zaznali, da bodo obdržali korak pred svetovno konkurenco Ic s posodabljanjem proizvodnje, uvajanjem novih tehnokîgij in novih materialov. Usmeritev je že dobila potrditev v nekaterih dejstvih in tudi tuji partnerji jim priznavajo, da je njiliova proizvodnja danes lchn(v loško zelo napredna.
Na novo lokacijo v proslore
bivše Intereurope, kamor sc bo Veplas selil sredi letošnjega decembra. proizvodnja pa naj bi normalno siekla po 6. januarju prihodnje leto, bodo - po zagoto vilih Vedenika - tovrstna prizadevanja nadaljevali. Nenazadnje to narekujejo novi pnîgrami, katerih proizvi>dnja bo stekla še letos. Z njimi pa uresničujejo drzne po-shTvne izj:ive v Iil-1TX"1I kompcv zite. Ti izdelki bi>do v naslednjih letih precej spremenili podt>bo Veplasa. »Ore za uvajanja višje tehnologije, za kompozite iz karbonskih in armidnih tkanin. Tako bomo obdržali prednost pred konkurenco, ki je še zlasti močna na vzhodu Evrope.«
Nekoliko manj uspešni, kot bi si želeli, pa so pri doseganju načrtovanih poslovnih rezultatov. Ti so v iričemletju nekoliko slabši od pričakovanih, a so še zadovoljivi. Razveseljuje dejstvo, da so z aktivnostmi na komercialnem in razvojnem področju pridobili nekaj novih poslov, ki naj bi že prihodnje leto vsaj za 25 odstotkov povečali realizacijo podjelja. Ta dvig jih bo • po zagotovilih I-ranca Vedenika - dolgoročno še bolj uirdil na zahtevnih trgih.
»Lokacijo v Mozirju smo prodali zgolj slučajno!«
V Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje zanikajo, da bi prodah upravno stavbo v Mozirju zaradi likvidnostnih težav - Uprava v Gornji Grad, v Mozirju nov oskrbno-prodajni center - Ukrepov za nadaljnje zmanjševanje stroškov še ni konec
Tatjana Podgoršek
Spomladi prihodnje leto naj bi ZK/ - Zgo mješavini ska kmeii> ska zadruga - preselila upravo v Gornji Grad. Po mneuju nekaterih je vodstvo zadruge prodalo upravmi siavbo v Moziiju avstrijskemu trgovcu Hoferju zalo, ker seje znašla v precejšnjih likvidnostnih tc/^vah. Govori(kO se (• je) tudi o stečaju.
»Ne drži, Tako kol večina zadrug In ludi mnoga ptidjeija v Sloveniji imamo sicer težave v poslovanju. ki smo jih z lani spreje-tinn ukrepi že precej omilili, vendar nam kljub temu ne gre tako slabo, da bi zaradi lega morali prtîdati upravno stavbo v Mozirju, Tekoče poslujemo nemoteno. Celotno lokacijo v prestolnici Zgornje Savinjske doline smo prodali zgolj slučajno. Dobili smo kupca» ki nam je ponudil zelo ugodno odkupno ceno zanjo, Poleg tega smo našli primerno lokacijo za izgradnjo novega oskrbno-prodajnega centra v Mozirju, katerega ponudba bo bolj prilagojena sodobnim trgovskim trendom. C î rad njo (îbjekla, ki ne bo daleč stran od obstoječega, bomo začeli prihodnje leto. Nadejamo se, da bodo s tem zadržali svoje kupce in pritegnili še druge. Na odločitev o preselitvi uprave v naše lastne prostore v Gornji CJrad pa je poleg omenje-
nega vplivalo še dejstvo, da ni pcv membno, kje uprava je, ampak da je ta čim cenejša v vseh ozirih. Z racionalizacijskinii ukrepi smo zmanjšali šlevilti zapc^slenih v njej. zato so nekatere pisarne sedaj prazne, stroški pa zaradi tega nič manjši.« se je odzval Andrej Prêseènik, direktor ZBCZ.
Lobiranja, kam naj bi preselili upravo, je bilo menda kar veliko, za Ciornji Grad pa so se odločili • po zagotovilil) Presečnika • zato, ker bo ureditev prostomv nančno manj zahtevna.
Poleg priprav na investicijo In na presetilcv uprave namenjajo v mozirski zadrugi precej pozornost tudi vsebinskim vprašanjem, kot je mlečna pn^izvodnja. Poleg prireje goveda je slednja prednostna dejavnost na mnogih kmetijah v Zgornji Savinjski dolini, razjnere v dejavnosti pa praktično vse od vstopa Slovenije v EU dokaj negotove. Odhoda mle-kajjev čez mejo v Iialljt) sicer niscj zabeležili, so pa pogajanja za višjo odkupno ceno z Ljubljanskimi mlekarnami, kamt^r tukajšnji kmetje oddajajo mleko, zelo trda. KjU pravi Andrej Pmsečnik, se zavedajo, da bi slovenska mlečna Industrija težko pristala na dvig odkupnih cen, verjame pa, da bi se z notranjimi rezervami v tej industriji lahko vsaj delno približali višini odkupnih cen v Italiji in Avstriji. Prescčnik
Andrej Presečnik, direktor ZKZ: "Prihodnje ieto zaČ-nemo izgradnjo sodobnega lanetljsko preskrbnega cen» tra v Mozirju,-^
se nadeja, da bodo z mlekarno dosegli kompromis in vsaj delno dvignili ceno 1er s tem zmanjšali nezadovoljstvo kmetov. V sami zadrugi pa si bodo prizadevali za bolj umen odkup mleka.
Povsem odprta pa za zdaj ostaja zgodba o povezovanju. Združevanje s Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina in zadrugami Spodnje Savinske doline je bilo aktualno pred dvema letoma ali tremi leti. vendar zadeva ni šla v smer, kol je bila načrtovana. Razli)gov je bilo kar nekaj. «Ne bom tajil, da je bil eden od leh to. da je bila naša zadruga po bilančnem stanju pod povprečjem v prinicijavi
z ostalimi. Je pa bila po velikosti v vseh ozJrih (po pn>metu» številu zaposlenih, fizičnih kazalcih spodatjenja) najveCja. Naše stališče je bilo vseskozi, da smo za po-vez.ovanje. vendar smo se pri tem zavzeli za branžno povezovanje znotraj zadrug. Zgodilo seje tudi, daje prišlo do določenih razhajanj znotraj šoštanjske kmetijske zadruge.« Pogovori na to temo so znova stekli v začetku lega leta. BiUj na ravni ideje kol kimkrelmh potez je zamisel o povezovanju v širši regiji - skupaj s Šaleško in Koroško. Oe bi do povezovanja prišlo, bi tako zaokrožili regiisko organiziranost zadružništva. Oe pa ne, pravi Presečnik, je mozir-ska zadruga toliko velika, da bi določeno t^bdobje še lahko ostala samostojna, poiem pa ...
eV vsakem primeru bomo morali še /.nižati stroške, da bo sodelovanje s člani in poslovnimi partnerji obrodilo boljše pozitivne rezultate, Prav tako bodo najbrž naši kmetje morali razmišljati še o kakšni drugi dejavnosti kot le o prt^izvodnji mleka, mesa in dejavnosti z lesom. Na področju iigov-ske dejavnosti pa nas čaka pi>so-dabljanje trgovin, ki so danes v slabem stanju. Z vlaganji se nadejamo ludi novih kupcev,« je sklenil pogovor direktor Kmetijske zadruge Zgornje Savinjske doline Andrej Presečnik.
Sodelujejo pri gradnji novih in obnovi obstoječih hidroeleictrarn
Z izgradnjo novih in obnovo obstoječih hidroelektrarn se bo v Sloveniji dolgoročno zagotovila povečana in zanesljiva proizvodnja električne energije po načelih trajnostnega razvoja
Veleiye - Prejšnji teden je bilo na JO? Bi^šianj izvedeno prvo vrtenje agregata I z vodnim nadiokom: s tem je prva v sklopu izgradnje petih hidroelektrarn na spodnji Savi. Zagon agregata predstavlja priče-tek testiranja strojne in elekiro opreme agregata in v nadaljevanju priprave lega na sjnhroiHz.acijo in na proizvodnjo električne energije. Za Tsotech, družbo za razvoj in izvajanje ekoloških in energetskih projektov iz Velenja, je to že 17. agregat, na katerem so izvajali dela na montaži turbinske in generalorske opreme 1er dobavi in montaži elckiro opreme. Družba l^solech je na Izgradnji lili B<išiaiij vključena po pogodbi z Holdingom Slovenske elektrarne za dobavo in montažo elektro opreme ter kot podi/.vajalec Litostroja E.I. iz Ljubljane za izvedbo montaže turbinske in generalorske opreme, ki jo dobavlja Končar Zagreb. Dela bodo v nadaljevanju intenzivno potekala na montaži agregala 2 in 3. dokončanju montaže elektro del 1er ostalih del. ki so potrebna za končno delovanje hidroelektrarne Boš-tanj. tsotech sodeluje s svojimi izkušnjami in znanjem tudi pri obnovi HE Medvode, kjer poteka že druga faza zamenjave turbinske opreme, tokrat na agregatu 1, ter zamenjava elektro opreme. Cilj naročnika Savske elektrarne Ljubljana je povečanje zanesljivosti, zmogljivosti in življenjske dobe te ele k t rame. Dravske elektrarne Maribor so že v tretji fazi prenove hidroelektrarn na Dravi. V prvi fazi prenove. ki je zajemala UV. Dravograd, HT Vuzenica in lili Mariborski o lok, je bila obnovljena veriga devetih agregatov. Družba Esotech je pri prenovi navzoča že od leta 1995 in je izvajala dela demontáže obstoječe opreme, obnovo te opreme, montažo turbinske in generalorske opreme s pomožno opremo, elektro dela in potrebna gradbena dela. Prav tako so sodelovali v drugi fazi prenove, ki je obsegala 1IK Vuhrcd in IU- Ožbalt. ki imata skupaj šest agregatov. Projekt jc trajal od leta 2001 do leta 2005. Skupaj z naročnikom so usposobili inženirski in izvajalski kader za izvajanje montažnih del na turbinski in generatorski opremi ter na preostalih napravah v elektrarnah, Lsote-chove strateške usmeritve síj v združevanju slovenskega znanja, v prenosu znanj iz institutov v industrijo, kakor ludi izkušenj v drugi smeri. Tako izpolnjujejo svoje poslanstvo v Slovenskem ekološkem grozdu, katerega nosilec so, v Centru odličnosti okoljske tehnologije in v mednarodnih projektih tako z evropskimi kot tudi s kitajskimi partnerji. Skupaj s Centrom odličnosti okoljske tehnologije in Slovenskim ekološkim grozdom so iniciatorji Tehnološke platforme za vode. Na osnovi dolgoletnih izkušenj in novih znanj na področju implementacije projektov v energetiki In ekologiji pri pridobivanju električne energije se nenehno prilagajajo novim tržnim okoliščinam. Spremembe so namreč na lem področju vedno intenzivne, potrebe po nenehnih izboljšavah in inovativnem pristopu pa nujne. Inovativne rešitve in storitve l^sotecha globalno prispevajo k usmeijanju v pridobivanje energije na okolju prijazen način, k povečevanju energetske ozaveščenosti in učinkovitosti, k uporabi alternativnih virov energije ter varčni rabi energije.
As v rokavu
V drugi polovici septembra 2005 je v sosednji občini Mislinja zaključen razpis za izgradnjo sistema za odvod in čiščenje odpadnih voda. ali kratko povedano, čistilne naprave. Pimudbe je oddalo kar šest podjetij, kar priča o velikem interesu gradbincev, za katere je gradnja takšnega objekta očitno privlačen zalogaj.
Ce bi bila zgodba vsakdanja, bi bila uradna informacija tukaj zaključena, dodano bi le še bilo, da je dela dobilo podjetje Nivo iz Celja, vendar ...
Vendar vse le ni kol običajno.
Sicer varčni predslavniki občine so izbiro najboljšega ponudnika zaupali za to priložnost posebej imenovani strokovni komisiji, ta pa je. glej ga zlomka, izbrala še zdaleč ne najugodnejšega ponudnika. Ker 80 bile ponudbe omejene z enakim obsegom del in lehnično opremo, bi bilo pričakovali, da bo komisija oz. Občina Mislinja naklonjena najcenejšemu, vendar ni bilo tako. Nekaj kart jc ostalo v rokavu in na pogajalsko mizo so očitno padle ob pravem trenutku.
Sedaj bndo morali svoje mnenje povedali občinski svetniki. <'e bod<ï potrdili iz.biro izvajalca nove čisiilne naprave, bodo morali svojim občanom pojasniti a rg u me me za razsipnost, sicer jih bo čakala težka naloga, ko br)do morali prebivalcem Mislitijc in predvsem vr^lilcem i)pra-vičiti velikodušno zapravljanje.
■ OJ
GOSPODARSTVO
Hišni sejem Gorenja odlično uspel
Gorenje je prejšnji teden obiskalo 1600 poslovnih partnerjev, v soboto in nedeljo pa 6000 potrošnikov iz vse Slovenije - Zanimiv program in številne poslovne ugodnosti
Poslovni sejem» ki je v Gorenju polekal ves prejšnji leden, je odlično uspel. Obiskalo gaje več kol 1600 poslt>vmh parlnerjev. Prikazali so jim vse. kar prihaja novega z Cîorcnjevih proi/viîdnih trakov, pj^skrbcli pa šc za marsikaj /aiiimivega, lako da so posije od njih cjd-flajali zadovoljni. Predsednik uprave mag. Franjo Btíbínac namreč nenehno poudaija. kako pomembno je negovanje dobrih poslovnih vezi. Tokral so se imeli mo/.nost i/kazali • po besedah poslovnih parlnerjev • iz dobesedno vseh dr/av sveta, kamor proda Gorenje svoje izdelke.
Veselo in zanimivo pa je bilo v Gorenju ludi med vikendom, ko so vrata novega raz-slavno-prodajnega salona odprli poirojsuikom. Pripravili so jim zares pester in zanimiv program. Vodja projekta Saša Kosec je bila z obiskom, kije bil nad pričakovanji, zelo zadovoljna. Kaki> ludi ne, saj so se Vclenjčani, pa ludi mnogi drugI Slovenci, dobesedno poistovetili /. (lorenjem. Oba dneva je bilo v sicer velikih in lepih prostorih /c kar preiesno za vse. ki so si ga želeli ogledati in seveda prisi^sivo-vali lia Številnih drugih zanimivih dt>godkiJi, ki so jih pripravili zanje. Kar vsako un> se je vrsiilo nagradnti žrebanje. Ohiskcwalce so zabavali Ouki, Alomik Harmonik in Nalalija Verboien. Srečali so se z rokomeiasi Crorenja in člani nordijske smučanjke reprezeniancc. Se posebej dobro je bilo poskrbljeno za otroke. Na prizorišču je gostoval Pikin lesti-vaL Otroci so se lahko zabavali v ustvarjalnih
ŠteviVn« obiskovdfoe Gorenjevega pr&đajno'raz&tdvnega sa fona ao konec tedna razveseljevaU tudi ŠtevUni nastopajoči in vetiko raztičnSh nagrad.
delavnicah, lako da so si starsi lahko v miru ogledali vse, kar prihaja sodobnega i/ proizvodnih trakov Gorenja, /a otroke so pekli tudi Pikine palačinke (v dveh dneh so jih obiskovalci pojedli več kot 2000), jim stregli s tako priljubljeno sladkorno peno in sladoledom.
Tudi v prihodnje bo v novih prostorih dobrih dva tisoč kvadratnih metrov namenjenih razstavi celotnega asortimana blagovne znamke Gorenje. Predslav||cni so veliki in mali gospodinjski aparati, zabavna elektmnika, kuhinje, kopalnice, keramika, klimatske naprave, boj-
leri. grelniki vode, radiatorji. Slabih 500 kvadratnih metrov pa je namenjenih skladiščnim pn>storom za takojšen prevzem aparatov. Aparate Ciorenja in vse za dom si je torej mogoče še vedno ogledati in tudi kupili. Sem pa bodo tudi v prihi^dnje vabili posUïVnc parlneije.
Elišui sejem Cîorenja je nedvonru» uspel. Cn> renje je blestelo pred poslovno in potrošniško javnostjo. A četudi so vzadnjem času prenovili vse aparate, že snuiejo nove izdelke. Letno na-menjajo v svoj razvoj med in 40 milijoni ev-rov in ludi v prihodnje bo lako.	■ mz
Nova restavracijo s 500 sedeži
v sklopu novega razstavno-prodajnega centra je tudi dobrih 500 kvadratnih metrov velika sodobno opremljena reslavracija, ki bo namenjena razdeljevanju malic za zaposlene, pa ludi za raziične piv slovne in družabne dogodke. Direktorica Saša Oprešnik poudaija. da so lakšen i^bjekt zelo potrebovali, saj je v tem okolju veliko različnih srečanj (obletnic, pon)k, plesov...), ki se jih udeležuje do 500 ljudi. In takšne skupine bodo lahko tukaj odlično p«)sircglj in razveselili. Poskrbeli so namreč tudi za odlično ozvočenje, ki s<5 ga v času hipnega sejma ludi preizkusili. V resiavracijo bodo lahko istočasno sprejeli tri skupine (pregrade so narejene lako, da se med sabo ne bodo motili) ali pa eno veliko. Seveda ps se bodo morale skupine predhodno naročili, saj restavracija drugače ni odprtega lipa.
Odpricga tipa pa je kavarna Pod Jakcem v sklopu razstavno- prodajnega centra.
Deiavci Gostinstva Gorenja so se prejšnji teden odiično /z» kazaii. V svoji novi restavraciji so gostili posiovne goste^ v soboto in nedeljo pa obiskovalce. Otrokom so pekli (brez* plačno) Pikine palačinke. Direktorica Saša Opresnik (na sliki) je bila z ekipo zelo zadovoljna.
Po vzponih in padcih vendarle vzpon?
V ponedeljek ob 10. uri bodo v velenjskem APS na široko odprli vrata - Zaznamovali bodo 10. obletnico delovanja podjetja, odkar je postalo delniška družba
Bojana Špegel
Velenje - S prireditvijo, ki jo bodo v ponedeljek v velenjskem APS pripravili v eni od delavnic, se bo vodstvo ptxJjelja zahvalilo zaposlenim, jav-Dost pa opozorilo nase. Direktor podjetja l'roš Zai;oricnik je k temu dodal: A^cliko jih je, ki so nas že pokopali, pa vendarle ni lako. S icm. kar pripravljamt\ želimo opozoriti na to, da smo ui. da delamo in da ne mislimo nikamor oditi,« To pa je bil ludi uvod v pogovor z njun, APS k<M podjetje prunaprav poznamo v Îak'iki Jolifíi i/é neknj desetletij, kajne? »Res je. Avtopark koi lak pa obstaja ;?e di^brih 4X lel. v ponedeljek, 17. oktobra, pa bo APS kol delniška družba, loroj v novi obliki organiziranosti, praznoval deseto obletnico delovanja v tej statusni obliki, To je bih včasih veíUio večje podji'tje, tudi zapo' shvah je vev ljudi.
»Tudi 10 drži. APS je pri lastnijiskem preoblikovanju prešel v zasebne roke. 40 % imajo v lasti zaposleni z družinami in upokojenci. V (cm časii je podjetje doživelo dosti vzponov in padcev. V najboljših letili je namreč podjetje zaposlovalo 200 ljudi, danes nas je 57.« £ak(f jez dejavnoFlmi. ki so danes po neh spre-riieiiihak vpwfjetju ostfík v APS? «Glavna dejavnost so potniški prevozi. Oprav-ljamo prevoze delavcev na delo 1er šolske prevoze, vse bolj pa se uveljavljamo ludi v najbolj razvijajt)či se panogi - turističnih prevozih,« Ko sva se nazadnje pogo)xi/ia/a. ste omeniti, da />osie poskušali ohnoiîri vozni park. Sle it^peli? o/Mi hi si naredili več. Uspelo nam je. da so naši avtobusi povprečno stari S lel In pol. prej so hilj m ici.H Kako pn^fujete letos?
«v sklopu sanacije podjetja smo bili prisiljeni zmanjšati osnovni kapital dnizbe, Ib ponwni. da smo izgubo iz preteklih Ici poravnali iz osnovnega kapitala. Ib za delničarje pomeni polovično izgubo premoženja, la ukrep je bil nujen že zaradi zakona o finančnem poslovanju. Pozitivna In M nas vesela novica je. da podjetje letos dobro deluje, da dehjjemo tekoče pozitivno. V prvem polletju smo iz rednega poslovanja usrva-rili 8 milijonov dobička.« Ar imate še iviiko dolgov iz prejšnjih kriznih let? J»Dolgov je še kar nekaj. Uspeli pa smo sc z večino upnikov dogovnriti. kako bomo odplačevali
dolgove. Glede na to. da delamo z dohičkoi]]. ne pričakujemo večjih težav pri upnikih. Bomo pa letos zaposlenim uspeli Izplačati regres v zakonitem roku. po kar nekaj letih. Poravnali pa smo jim tudi dolgove iz preteklosti,« Čeprav ^e omenili, da ste bili letos prisiljeni v kar wlike gospodarske reze» we zanima, kakšni so načrti za enajsto leto poslabšanja? »Naši cilji so enaki kot doslej. Želimo še posodobiti naš avtopark. Doslej smo ga posodabljali z majlmimi avtobusi, ki imajo do 15 sedei^.ev. Kupili smo ludi nekaj ktmibijev za prevoz šolskih olrok. V naslednjem letu pa želimcí kupili dva visoko turistična avtobusa. Veliko pozornost namenjamo ludi naši aviodelavnlci, kije biJa nekoč ena največjih delavnic v naši re^lt. Želimo, da se ji la sloves vrne. O novih dejavnostih pa zaenkrat še ne razmišljamo. Skušamo obstoječe dejavnosti nadgradili in sanirali podjetje,« Od kod prihajajo vaši poslovni partneiji? «Vključili smo se v curisiični grozd, vanj so vpela vsa podjetja, ki se v Šaleški in Zgornjesa-vinjski dolini ukvarjajo s lurizmom. ludi v sklopu i:asy-jcta in skupne predsmviive na lujih trgih z našimi avtobusi na naše območje zc vozimo luje lurisie, predvsem Avsirijce in Nemce, pa ludi Egipčane. Treba pa je povedati, da je konkurenca velika, poloj^aj na irgu pa za prevoznike ni rožnat. Predvsem zaradi gibanja cen nafte. Za obsioj na trgu sc borimo z minimal nimi (fSîacki dobička. A osiajan^o opiimisii.< ■
Premogovnik po načrtu
Za prihodnje leto načrtujejo približno tak obseg proizvodnje kot letos - Golte začenjajo sezono z novo dvosedežnico Ročka - BTC bi lahko začel graditi vodno mesto sredi prihodnjega leta
fiâilena Hrsilč - Planine
v Premogovniku Velenje, kjer letos po malem vse leto praznujejo l?0-leinico premogovništva v Šaleški dolini, teče proizvodnja skladno z načrti, pravi direktor pi^slovnega sistema dr Tv^en Dervarič. So pa. pravi, v teh dneh podpisali že tudi pogodbo za naslednje lel o.
Dr. Evgen Dervarič: "Prihod' nje leto bo proizvodnja takšna kot /etos.»
Začnimo pri kadrih. Pre' nioftovn/k Velenje ima nov nadz/frni svet. ^Od zadnje skupščine avgusta. ko je razrešila člana nadzornega sveta Ladislava Tomšiča in Cîabrijelo Boerc Smolič, je poslal nov predsednik nadzornega sveta dr. MIlan Medved. članica pa Vida l.or-ber, v nadzornem wetu pa kol predstavnik delavcev ostaja sedanji član Pavel /upevc.* Za direiitorja TES je hit ponovno imenovan dr. Uroš Rotnik, Kako ocenjujete njefiovfi ime nova-nje v iuči premo}{ovnika? »To je zelo dobro, ker imajo v ri-'Š pogumne investicijske načrte, ki so jih prehodno uskladili z nami. Skupaj smo načrtovali strategijo tega energetskega bazena, po kateri bi Premt>govnlk Velenje lahko obrait»val /.e do leta 2040. Do takrat je še predvideno izkcîpavanje velenjskega o d kop nega polja, kjer je na voljo še 150 milijonov bilančnih rezerv; računamo, da bomo iz njih lahko izplenlli med 100 in 110 milijonov ton premoga.« Na eni stmni TE^^ v ptiniflkadjo. na drugi gradnja Moka 6. »Tako, vsi postopki intenzivno tečejo. Želimo si. da ne pri enem in ne pri drugem ne bi bilo zapletov. Glede na njihove naložbe smo tudi mi naravnali našo proizvodnjo v prihodnjih letih.« Kako pretnogovniku kate letos?
»Dobro. Kot smo napovedali, bomo prodali 42.800 tera j<miov energije, TES jo bo spremenila v električno energijo in ta so načrti, ki smo jih /eleli izvesti letos. Tudi /Jà naslednje leto načrtujemo približno lak obseg proizvodnje. Pogodbo za leto 200^ smo 9.Q podpisali, in sicer v višini 41.700 tera joulov, računamo pa. da bomo lahko dodatno ponudiii še l.OOO ali 2.000 lera joulov energije in da bo obseg proi/vodnje premoga podoben kot letos.« Pffsltnvnje?
»O številkah bi težko govoril, po vsej veijetnosti pa ne bo velike razlike v primerjavi z lanskimi.« Kaj pa zaposlenost?
«Število zaposlenih se iz leta v leto zmacišuje. Ta čas smo v zaključni fazi sprejemanja razvojnega načrta Premogovnika Velenje. v njem $mo predvideli 4-odsioino rast produktivnosti v naslednjih deselili letih, kar pomeni, da se bo število kadrov postopno v naslednjih desetih leiih ludi zmanjševalo. V Premogovniku in irrZ-ju naj bi število zaposlenih zmanjšali za 875,« Bo strateška iionferenca Imii letos?
«Tudi. Pripravljamo načrte o tem» kako začeli izvajati razvojni načrt, ki ga bomo najbrž na redni seji nadzornega sveta 17. oktobra tudi potrdili.« (îolle. Zima je ptvd vrati.
»Crolie hodil na novo sezono zelo dobro pripravljene. Končno smo dobili vsa dovoljenja za dvosedežnico Ročka» urejeno bo vse za umetno zasneževanje, računamo pa tudi, da bomo decembra lahko začeli sezono. Ta bo v marsičem prelomna, kajti rast prodaje vstopnic v preteklem letu je bila velika in letos imamo ambiciozne načrte.« Vodno mesto Velenje? Gre tudi po naćnifi? íKarsetiče osnutka lokacijskega načrta za TRC Jezeri), kije bil v začetku oktobra potrjen v svetu Mestne občine, načrtujemo izgradnjo vodnega mesta. Invest i lorji pa razmišljajo še o dodatni ponudbi, o bowling stezah, ki naj bi privabile dodatne goste, seveda pa ne smemo pozabiti i/gradnje družinskega parka s Plkino deželo, ki naj bi začela nastajati sočasno z gradnjo vodnega mesta. Potrebno bo začeti postopkci za pridobivanje gradbenih dovoljenj, ki pa ludi niso kratki.« Kdaj mislite, da bise lahko zavelo?
»Verjamem, da bi se to lahko zgodilo sredi prihodnjega leta, /.grajeno pa bi bilo potem v osemnajstih mesecih,«

m

Od irede do torka • s?ct dosovia«
Sreda, 5. oktobra
Začela s« jtf javna razprava o sinikuirnih rtTormah. predlog reform pa je vlada objavila ludi na spleliii sirani. Razprave /e ka/ejo. da bo marsikaj tsd j^redlaganega le/ko uresničljivo, saj reforme zali-Icvajo sprejetje številnih tiovih m-konov, najbrž pa /a niarsikakino odločiiev ne bo soglasja ne v široki ne med prebivalstvom. Na velik <xl' por je fx sedaj naletela enoina davčna stopnja, dilcinc pa se pojavljajo tudi na driigiti področjih.
Mod nami in Hrvati odtno se dolgo nc bo miru, Ljudje na obeh straneh meje smo že lako okn/eni $ poli lic ni mi intrig mi. da si recimo Hrvaljc v Istri za sosede najnwnj želijo Slovence, pri nas pa hi najbrž podobno vprašanje prineslo podoben oilgovor. Sicer pa, kako naj bo dni^aCe. ko je politični žargon na obeh straneh hujskaški, zadnje cveikea pa vse hujše. HrvaŠki premier Ivo Sansder je v saboru dejal, da jc razglasitev slovenskega epi-kontinenlalncga pasu /a /agreb nična. Obenem je /agreb poslal Ljubljani Ittcli uradni predlog za arbitražo, ki pa za Slovenijo, koi pravi ztmanji minister Dimilrij Rupel, ni sprejemljiv. Premier .lanez Janša pa je Hrvaško opozoril, da Hrvaška za vsiop v LU potrebuje soglasje vseh članic, lorej ttidi većinsko podporo slovenske javnosli. Ilrvaije so nam že povedali, da se obnašamo «balkansko«. Rvropa na na§e zdrahe zaenkrat Se gleda prizanesljivo, a vcrjeino ji bodo kmalu začele presedati.
Četrtek, 6. oktobra
Okrožno sodisče v i.jubljsni je zaradi neizpolnitve zakonskih pogojev zavrnilo predloge tožilstva v primeru Mitje Ribičiča, "(ako ne bo upoštevalo predloga vrhovnega tožilca Andreja Pcjlaka, naj pred-hodxîo zasliši določene priče. Sodile je pojasnilo, da Polak ni v yjň-dosliii meri opredelil okoliščin, ki bi izkazovale, da je z izvedbo procesnih dejanj nevarno odlaèati, Vrhovno državno tožilstvo je sicer prepričano, da so bili izpobijeni vsi zahlevani pogoji, Krimlnalisii so
Miljo Ribičiča, nekdanjega visokega firnkcionarja Ozjie. ovadili 24. maja. Osumljen je genocida, povezanega z ztmajsodnimi poboji po koncu druge svetovne vojne.
Naravnost "»bleskovita hitrost« t)a-sih sodisč je sedaj ocrnjena ludi v Lvropi, Hvropsko sodisče za človekove pravice je razsodilo v prid Slovenca, tukajšnjega domačina) IVa-nja I^ukende. ki seje priložil zaradi neuč) 15 ko vi lega sodstva, Lukenda. ki sc je lota 1994 poškodoval na delu v rudîiiku lignita, je decembra 199ii spro/il postopek proli zavarovalnici in zahteval dvig invalidnine, kar je višje sodisče odredilo §ele februaija 2í)í)4. Zaradi predolgega postopka bo sedaj poleg moralnega zadoščenja Lukenda od države do-bD ludi 3.2(K) evrov za negmotno škodo in %5 evrov za sirote. Primer Lukende pa seveda ni osamljen in bo za sabo potegnil gotovo še vrsto podobnih ložb.
Petek, 7. oktobra
Novinarji Dola so se uprli in uspeH. Jani Virk, ki ga je nadzorni svel Dela .^0. septembra poirdil /a novega urediiika časopisne hise, se je odpcjwxlal položaju. Virk namn.'č med novinarji Dela ni dobil večinske p t Kip ore, podpr! pa ga je nadzorni svel. ki mu sicer ni potrebno nptišlevail mnenja novinarjev. Virk se jc vseeno odločil, da fuiikcije ne prevzame. Novinarji Dela pa so izrazili nasprotovanje i\idi imenovanju urednika led nika Mag Danila Slivnika za člana uprave in nakupu tega tednika. Člani izvršilnega odbora akliva novinarjev in izvršilnega odbora sindikata novinarjev menijo, tia ima poskus imenovanja Slivnika politično ozadje, nakup Maga pa se jim zdi poslovno škodljiv. Zanimivo je» da so se na lo odzvali novinarji Maga in I o z mnenjem. díl se novinarji Dola nimajo pravice vniešavati v poslovno politiko podjetja, v katerem so zaposleni.
Iz vsega cirkusa je jasno predvsem 10. da novinarstvo vse bolj stopa v korak s kapitalom in politiko.
Pa še prijazna turistična vestička.
Končno je odprl zadnji obnovljeni odsek najvišje slovenske ceste Sirmec-Mangartsko sedlo. S (cm je končana obnova te l2-kil(îmetrske čudovite planinske ceste, ki leži na višini 2.049 metrov. Seje čas za izlet. pa čeprav le z avtomobilom.
Sobota, 8. oktobra
Letos številne naravne katastrofe preiresajt) predvsem že tako obub(^ žane predele svela, le dni štejejo mrtve po orkanu Stan v Srednji Ameriki. Verjetno je umrlo okoli 2.000 ljudi, največ za posledicami plazov v CÎvalomali. Še mnogo huje pa je bilo v Pakistanu. Tu je Ziiradi potresa 7 močjo 7.6 stopnje po Riciuorju. Id je prizadel Pakistan, dele Indijo in Afganistana, umrlo več kol 4i).0Ua ljudi, 2.5 milijona ljudi pa je ostalo brez slrehc nH<l glavo, Ker pa so lo trenutni uradni podatki, lahko pričakujemo, da bo število žrtev še naraščalo, saj je dostop na nokalera območja v severnem delu Pakislana zaradi uničenih ccst otežen, prekinjene pa so ludi telefonske povezave.
A prava kaiaslrofa nas verjetno šele čaka. Zdravniki že nekaj časa bijejo plat zvona. Priiiaja virus ptičje gripe. Je že skoraj tu. pred vrati. O okužbah poročajo iz Romunije in Lirčije (morda ludi Bolgarije). kjer so na prizjdeiih območjih uvedli karanteno. Turske in romunske oblasti so po odkritju pličje gripe pobile več tisoč piščancev in puranov ler ponekod uvedle sirog(i karanieno. Ce bo virus muli-ral in prešel na ljudi, se bo v roku nekaj lednov ali mesecev razsril po vsem svetu in zahteval življenja več kot 100 milijonov ljudt.
Nedelja; 9. oktobra
Mladih Slovencev je vse manj. Konec lanskega leta je v Sloveniji živeto 286.678 otrok, mlajšili od 15 leU kar predstavlja 14,4 odstotka prebivalstva. Na statističnem uradu ugotavljajo, da so leta 1971 otroci predsiavliali četrtino prebivalstva, zniževanje njiiiovega ŠTevila pa je predvsem posledica zniževanja rojstev, Delež predšolskih otr<îk seje v lem obdobju zmanjšaj za 50, delež
osnovnošolskih pa za 40 (jdstolkov. Slevilo živorojenih olrok je zadnja leta nespremenjeno in se giblje od 17 do IH liscK letno. Delež otrok je najmanjši v obalno4:rašk{ regiji ( 12 odstotkov), največji pa na Koroškem {l^).
Po izsledkih říuroslata se bo do leta 2050 delež otrok v Sloveniji zmanjšal na 13 <xlstoikov prebivalstva, Delež otrok po cvr<ipsla'h državah se giblje od 14,2 odstotka (Iialija, Bolgarija) do ene tretjine (Albanija, Turčija). Med držiivami nekdanje Jugoslavije imata najvišji delež Makedonija {20.4) in SOG (19.5). n aj n i žjega pa 11 rvaška ( 16.6) in Slovenija.
Ponedeljek; 10. oktobra
Sedaj je zjiano. Nemčija dohiva prvo kanclerko. (îerhard Schroder pa se poslavlja. Volitve so zaradi izenačenih izidov Nemčiji prinesle kar dva tedna negotovosti, na koncu pa jo bil sprejel dogovor največjih slrank. Nemčijo bo v priliod-nje vodila velika koalicija med konzervativno utiijo (CDU/CSU) iu socialdemokrati, kanclerka pa bo 51-letua Angela Merkel.
Cene goriva pri nas ostajajo nespremenjene. Vlada je namreč spremenila nîodel določanja cen naftnih derivatov. Doslej je cene naftnih derivatov določala vsake 14 dni» po nijvcni pa se bodo cejie spreminjale na 28 dni. Do tega je prišlo zaradi velikih dnevnih in tedenskih nihanj cen naftnih derivatov po svetu. Osnovni koncept modela olv likovanja cen nafinlh derivatov se s tem ne spreminja. Naslednjič se bodo cenc tako spremenilo 25. oktobra.
Torek, 11. oktobra
Nekateri si zelo želijo v HU druga pa o njej razmišljajo preccj bolj kritično. Večina Nemcev, l'rancozov in Poljakov meni. da livropska UTiija ni pripomogla k izboljšanju njihovih življenjskili razmer.
Sicer pa je KU ta loden razveselila ludi Srbijo in Orno goro. Odprl je začetek pogajanj o sporazumu o slabiliziiciji in pridružovaniu med SCG in LU.
žabjcr
pG|>spektivCi
j Lepši jutri? Kakor za koga!	j
! Reforme pred javnostjo - Država izstopa in vstopa - Župan - poslanec proti županom - poslancem - !
I Slovenija razdeljena na tri dežele, o tem koliko bo regij bo odločala vlada.
AV/r seyV Mgo kf^/M/o v glavah slrokomjakov stratcsk<ítn swiu, je prish tia s^eïh. Predsiavili so tiam vsaj obrise tistega, kar naj hi kn0n nas julri. Ttuii oh letu se ih^aju emiko. kor ob vseli ruilîàiih reformah, ki smo jih te éitireli: mčrtoxaid zairjiijcgo, da jih uvajajo zato, da nam bo jutri lepše, već je lakih, ki se b(}iijo, tia mm ho slahše. Predvsem zdaj, ko je tudi pri nus v ospredju kapiiai, ne pa À'H) za cJoveka, se nuu^i bojijo, da je vsa stvar lemii primerno n/di naravua. Dti sicer res snujemo sprentemhe, ki bodo pripomogle k večji konkurenčuosti, ta pa ho prinesla korist le enim Da je st\-ar se bolj mmitjiva«, naj hi kazalo ludi to. da se z vsemi //acrtmufUmi spremembami ne slrinja/o niti mnofii strokovnjaki. A naj bi pretehlalo lo, da se s spreme/nhami stri-rt/(yo strokovnjaki, ki so na vladni sirani. Jako pač,le: le bih in bo! Načrlovaite spremembe predvidevati) tudi umik države iz gospodarstva. Tudi o tem je zadnji cas wliko govora, predvsem koje tekla beseda o prodajah okoH »najboljšega sosedaf(. Vendar ue listimi, ki so [iovezaue z našo Ertx Oh tem pa v nekatere sistema država vsto/fa na novo. Tako tudi v našo regijsko jf/rnulčicotf. Najemno razmerje med državo in medicinsko rehabilitacijskim centrom so preuMikovah tako. da ho država v ta center objekte vložila kot stvarni vložek. Iako mj hi imela neposreden vpogled v oživljanje zdravilišča, lokalni skupnosti m^ bi bila neke vrste porok, da ho tu res novih 200 delovnih mest. B/nno videli, kako se ho ta Jtšpanovijaf obne.sia Država naj hi torej zdaj res /mkrhela za oživite^' zdravilišča v Rimskih Toplicah, drugačne stvari oživljajo nekateri posamezniki. Zasa\'ski /«>• slanec Bctgdan BaroviČ oživlja idejo o nezdrntljiwK'^li županske in /«> slanske funkcije. Čeprav je tudi sum tnfian občine Trbovlje. In napoveduje: če bodo soposianci to sjirejeli, ne bo več župan. Ce ho tako. potem hi se laki dvt^nosli morali od{>ovedati tudi drugi, tudi taki z našega ob'
moija: župani Rogatca, '/.alca, Vranskega... Ker dosedanje podobne pobude niso rodile sadov, nekateri dunuijo, da lut ta.
Slovenija pa je po mvem razdeljena m tri dežele! Ne. ni še prišlo do regionalizacije. Slovenija Ima po zakotm o vinih tri vinorodne dežele: Podravje, Posavje in Primorsko. In le osem vinorodnih okolišev in nič več .ftirinapt kot Jih je imela doslej. To številko, štirinajst, so nekateri imlanci iz opozicijskih vrst želeli imeti mi)isano tudi v zakonu o skladnejšem /ujr^//. Da bi določno zapi.-ialo. du bo imeli toliko raz-vqnih regij Pa tu bilo iz tega /uc, saj je vladi^oCa koalicija temu. seveda. odločno nasprotovala. Ostalo Je. da bo o številu regij odločala vlada sama. Ne le o kohezijskih, tudi o razvojnih. Nasploh o tej temi, ki se med jMlitiki valja te več kot deset let, krožijo še vedno najrazUč-t}ejše številke. Tudi za naše obmoge, območje Zgornje Savinjske in Šale.^'e doline seveda velja, da je sprejemljiva le šlirinaj.^tica. In ko eni še vedno tarnalo nad letošnjim poletjem, ki si tega imena ni niti ni^boli zaslužilo, smo vseeno dobili naj koj)aJišču te sezone, med temi tudi nekatera z naše .'^(ati.stič/ie regije. V glavni kategoriji (lu velikih) je hila AguaJuna Tenu Olimia tretja, kategoriji srednjih irt malih termalnih ko-paiišč so bile Terme Topolšica druge, lernie Rogaška tretje, v kategoriji Ixcen.'ikih kopališč je hilo celjsko letno koi^aiišče drugo. Med vodnimi jxtrki Je zmagalo Vnimi mesto Atlantis; njkijmo, da se bo v tej kategoriji lahko za točke kmalu potegovalo tudi \odno mesto ob Velery.'ikem jezeru. Da meljtyo naši sodni mlini res počasi, pa je potrdilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. In obtožilo Slovenijo. Marsikateri /HiUopek se res na zaključi v razum}te}n roku - lose EvrojJi zdi nerictimno. M/u?-gim pri nas tudi!
letna inventura
Juro Trampuš
Pred dobrimi letom dni sem se v .sončni nedelji /feljal proti Velenju in poklical prijatelja, ki Je bil tisto nedeljo zaposlen. Delal Je v neki Javnomnenjski agencij, ki je zbirala rezultate vzporednih volitev. »SDS za zdaj vodi in verjetno bo na koncu zmagala^. Nepričakovanega zasuka nisem pňčakmal, zato .Kem ga klical še enkrat in potem, v tH)zuem popoldnevu. še enkrat. Rezultat se ni spremenil. Slovenija je zakorakala po novi poti in v Ijubljani so tisto noč: eni še dolgo proslavljali, drugi pa nejeverno in v tišini iskali razbite misli. Navdušenje zmagovalcev Je bilo po/H>lno. obljub še več in v j>rvih nekaj tednih se Je zdelo, da Slovenija prekipeva od sproščenosti. A .Kproščena Slovenija Je bila vedno ie politična fraza, leto dni po pomladnem zmagoslavju [Hi država v.saj na videz ni drugačna, kot je hila nekoč. /1 hudič je kot zmeraj v podrobnostih. V leti t dni .\e življenje Slovencev v povprečju ni bistveno sjwmettilo, le nekaterim je postalo Jasno, da so volilne obljube le del i>ropagandnega s[>ektakla in da vsaka oblast privabi ljudi, ki v moči iščejo svoje intere.'^e. Podobno kot luč privlači mrčes.
Podrobnosti minulega leta: nova vlada je imenovala veliko novih ljudi. Ker jih Je znaten del Izbran po principu politične jmpádnosti. Je med njimi nesorazmerno velik delež nesposobnih. Vlada je napovedala umik iz gospodarstva. Razloga za takšno jxHezo sta najmanj dva: ker velja pravdo, da je država slab gospodar, je bolje, da podjetja prevzamejo ljudje, ki imajo vizijo, znanje in ki se ne skrivajo za senco kolektivne odgovornosti. Drugi razlog za umik iz go-.yjodarstva je političm. Ker naj bi hila podjetja v rokah direktorjev, ki so sl/upaiizirali z volilnimi jH)raženci, je bolje, da se nom oblast znebi njihovega vpliva. Karkoli že víhII novo ohla.st pri razmišljanju o umiku iz ga'ipodarsfva, pa wlja ugotovitev, da je to za zdaj naredila nemarno, nepregledno in morda hidi na kazniv način, i^ada Je pocenila notarske storitve, ukinila nepotrebne avtomobilske nalepke, spremenila način usklajevanja pokojJiin. Zadnja i>oieza je dvomljiva. nekaterih <Kenah naj bi tmmreč taksen način pnk<)f-ninskega računanja posredno ogrozil finančno stabilnost države. Nekaj, kar se gotovo ne ho zgodilo z hisr^'eno bolj restriktivnim načinom izravnave socialnih prejemh>v. Šlo Je torej za uslugo koalicij-.^im ujwkojencem. Vlada je napadla medije, najjirej sije napisala
zakon za RIVS, potem pa posredno pritisnila tudi na Delo. Vlada Je odšla na Brione, fki protokolarnih stiskov rok ni ostalo drugega kot nezaupanje, politično zmerjanje, grožnje in panično iskanje argumentov za morebitnega iujega arbitra. Vlada sije ustanovila strateški svet in skupino za davčno reformo, vendar so nekatere pri/H)mhe strokovftjakov tako prelomne, da jih bo vlada težko poslušala. Recimo tisto o eyiotni davčni stopnji, dre za eno.'iiavno, a ne enakopravno davčtto politiko, ki lahko v svoji izpeljavi v Sloveniji /H}veča konkurenčnost, a tudi sodalne razlike in stopnjo po\'-prečne socialne ogntženo.Kti. PUč oblika kapitalizuu/. v syoji ne.s(Ki-alni izpeljavi...
Podobnih dvomljivih potez in zadržkov je .^e veliko, a ravno takšni pomisleki razbijajo zadušljivo mnenj.^iko monolitnost, kije v Sloveniji zavladala pred dobrim letom dni. Takrat .Ki na ulicah težko na-ljudi, ki so ah sle;>o verjeli obljubam nove koalicije ali /mj s stm-hom pričakovali konzervativno revoludjo. Danes je drugače, zdi se, da Je j)olitične skepse več, kot je je bilo nekoč. In ravno dvom in distanca sta îista, ki naj hi omogočala jasnejšo sliko dogajanja v Sloveniji. Seveda samo v primeru, da razočaratije ne privede do /w-lillčne brezbrižno.sti. da dvom ne ri)di splošne nejewre in da ne-zaitjuinje ne pripelje v apatijo. V tem primeru v.saka oblast izgubi nadzor in postane premočna.
In da se ne bom sprenevedal, mi.ilim, da je Janševa vlada delala slabše, kot je napovedala, poUlika strateško prevzema vse več izvodov družbene nuKi, ohla.st pa še eno leto po nditvah arogantno Ofh leta z argumentom moči volilnih gla.w. Pozabljajo, da moč v demokraciji ne bi smela in ne more biti ultimativna. Počasi nova vlada in njeni poslanci {Xistajajo gntteskna zrcalna .nlika nasprotnika, ki so si ga z gesli korupdje fn klientelizma naslikali na predvolilnih soočenjih. Kar ni dobri» niti za oblast niti za njene OjHiziciJ-ske nadz<miike.
KNJIŽNICA VELENJE
Obfovija oddajo odpisanih osnovnih sredstev
V skladu s sklepom sveta javnega zavoda Knjižnica Velenje z dne 26. 7.2006, da se odpišejo dotrajana osnovna sredstva doma kulture Velenje. objavljamo oddajo odpisanih osnovnih sredstev (predvsem gledališki stoli, mize, omare ...i ki so še ostala po predhodnem interesu ustanov in društev v MOV.
Občani In pravne osebe lahko po predhodnem ogledu navedeno opremo prejmejo brezplačno, pri čemer je demontaža in transport njihova skrb in strošek. Opremo bomo oddajali po vrstnem redu prispelih interesentov - zavod si pridržuje presojo, katero opremo in kakšno količino bo oddal posamičnim interesentom. Ogled in oddaja opreme bo v sredo, 19. oktobra 2006, od 8. ure dalje, interesenti naj sezglasijo v tajništvu zavoda (dom kulture, 2. nadstropje).
UUDJE
Kaj bo v Vinsko Goro privabljalo turiste?
Turistično društvo Vinska Gora je o tem razpravljalo na občnem zboru
Vinska Gora • V peiek so se v Kniinikovem domu zbrali člani Turisiičncjia dnišiva Vinska Gora. PridrU/^ilj so se jim novi člani in gosije. V nekaj p<)veUih so sirnili spomine na preleklo obdobje. Večji Uei večera pa so Tianienili p<v govoru o načrtovanih dejavnoslili in smernicah u delo vnaprej.
Člani drušlva načniijejo dva velika projekta, ki naj bi jih finančno podprla Meslna občina Velenje. í!clÍjo se tvom<) vključiti v prizadevanja, kako privabili lu-risie v Vinsko Cioro in kakt) jih sprejeli da se boúo ija se vračali.
Prvi prtjjekl je /a zdravo lelo -vsi n« kolo. I/delali želijo označbe ireh ra/ličnih kolesarskih poti: !a/jo, srednjo in težjo. Tc poli bodo povezane s kolesarskimi potmi v Velenju, proii Dobrni in žalski občini.
Drugi, bolj dt>lgoročQÍ projekl, pa so poimenovali Vinska (îora. lurislični biser MO Velenje. V kraju želijo na različne načine predstavili naravne in kulturne
Vodstvo turističnega društva Vinska Gora je prevzet Franc Špegel, ki ima ob sebi še nekaj
zagnanif} sodelavcev.
znamenitosti in ob tem ponudili domače dobrote. Njihov cilj je, da pripeljejo turiste na enodnevni izlet. Pokazali bi jim zanimivosti, gosiisča, v Kfstnikovem domu pa bi jim na videu poka/ali življenje kraja v celoti. Udeleženci občnega zbora so ugotovili, da je v kraju velika turistična ponudba, žal pa so objekti nujno potrebni obnove, saj jih je večina v zjîIo slabem stanju. Urediti jc potrebno domačijo Gril v Lipju, vaško peri-
sče s pi)žarnovarnoslnim baze« nom, temeljite obnove je potreben Volkov mlin, veliko pa bo po-ircbnt) Se postoriti okoli osrednje turistične točke, cerkve sv. Janeza Krst nika. Pri načrtovanjih so člane društva podprli tudi Marjan Calwršek. podžupan MO Velenje, gospod Jože Kandoir. predsednik T/ Velenje in podpredsednik T/ Slovenije, predsedniki domačih društev in organizacij, sosednjih TD in gospod Tone Kra-
šovec. krajevni župnik, ki je prisotne seznanil z obnovo cerkve, nakupom orgel naštel pa je 5e nekaj zanimivih kuliurnih obeležij, ki čakaji) na obnovo.
i/volili so tudi novo vodstvo druStva. Vodil ga bo Franc Spe-gpl. Vzpodbudni) je tudi, da bo zaživel tudi lurísiíčm p(»dmladek. Skupina devet oso Ik bo raziskala nekaj turističnih točk, potem pa bodo izdelale zloženko.
■ Bé
Koňovo je že dolgo toplo
Ob 20 letnici toplifikacije kraja so V KS Konovo pripravili pravo svečanost in ljudsko rajanje
Vcleiyi - V praznovanje letošnjega občinskega pra/nika so se vključile številne krajevne skupnosti. Na Konovem so sc skupaj s Komunainini podjetjem Velenje odločili, da pripravijo zgodovinsko obarvano svečanost, saj mineva 20 let. odkar so začeli gradili daljinsko ogrevanje. Pravzaprav so gradnjo omrežja in naprav daljinskega ogrevanja začeli leta	oktobra 1985 pa so
veliko pridobitev svečano odprli-in predali namenu.
Svečanost je do zadnjega kotička polno dvorano vrnila obisko valce prav v čase sredi osemdesetih. Za to 80 poskrbeli malčki iz Konovskega vrtca s simpatičnim nastopom, v nadaljevanju pa
predsednik sveta KS Konovo Karli Stropnik in gledališčniki iz KOD Lipa Konovo. ki so pripravili prav zabfiveu program. Sledila je seveda okusna večerja z ljudskimi dobrotami in ples do jutranjih ur.
Ob tej priložnosti smo Marjana Jcdovnickega, direktorja Komunalnega podjetja Velenje. vpraSali, kako pomembna je obletnica iu v kakšnem stanju je daljinsko ogrevanje na Konovem danes. >»To je dolga in kratka doba, kakor pogledamo. Ce se vrnemo 20 let nazaj in pogledamo. kako seje razvijala loplifi-kacija Ki^novcga, smo lahko ponosni na ljudi ki so takrat prevzeli iniciativo in pomagali do te pridobitve. Omrežje je danes v relativno dobrem stanju. Bilo je dobro narejeno, zah> imamo tu malo posegov. Z leti pa bo ludi tu treba kaj popraviti sploh pri instalacijah. Će te dobro vzdržujemo, se jim tudi življenjska doba podaljšuje.«
■ Bé
Na Konovem so zelo dejavni kulturniki, ki so pripravili tudi program oh svečanosti, na kateri so se vrnili v sredino osemdesetih let. Nastopili pa so tudi simpatični malčki iz
konovskega vrtca.
Korenovo prvo leto
Na državnozborskih volitvah 3. oktobra je bil za poslanca NSI izvoljen Drago Koren - Zadovoljen s prvim letom svojega dela
Milena KrstiČ • Planine
Drago Koren: »Glasoval sem za amandma LDS.-
Velenje. 10. oktobra - Natanko leto in teden dni po tistem. ko je bil izvoljen za po slanca NSi v državnem zboru, je Drago Koren na novinarski konferenci ocenil svoje enoletno delo. /»To je bilo leto velikih sprememb, tako zame kol za mojo družino. Odsoten sem cele dneve in tudi večeri so velikokrat zasedeni. Zadovoljen pa sem z opravljenim.* je povedal.
Dela v ktîmisiji za Slovence v zamejstvu in po svetu. »To delo je z.elo pomembno za vseh 500 tisoč Sii)vcncev, ki živijo zunaj meja Slovenije, /adnje leto smo namenili <ïSrednjo pozornost Slovencem v sosednjih državah.« Drago K;>ren dela ludi v odboru za obrambo. To delo ocenjuje zá pestro in zanimivo. »Od zakonov smo se posvetil: zakonu o gasilstvu. V Sloveniji je močno razvito predvsem prostovoljno gas il sivo, spremembe zakona pa urejajo razmerje med poklicnim in prostovoljnim gasilstvom.«
Bil pa je eden tistih poslancev pozicije, ki je podpri amandma LDS na Zakon o skladnem regicmalnem razvoju Slovenije o uvrstitvi štirinajstih razviijuih regij in s tem Savinjsko-sa lesko regijo v zakon. »Čeprav ocenjujem, da ta člen ne w^di v ta zakon, sem ga podprl Jc pa res. da bi bila, če hi bil ta člen uvrščen vanj, Savi njsko-sales kt) regija že rešena. Veijamem obljubi vlade, ki jo je dala, da bo Savinjsko-saleska regija priznana kot razvojna regija,* pravi in dodaja, da si ta čas prizadeva, da bi uspel za Občino Šoi-lanj zagotoviti obljubljenih 140 milijonov lolarjev ministra za šolstvo in šport ter niinislrsiva za finance. »Težava je namreč v tem, da seje v Šoštanju zgradnjo telovadnice mudilo, zato niso čakali soglasja ministrstva, ampak so se gradnje lotili sami na lizing. Ministrstvo bi se sedaj, koje telovadnica zgrajena, rado umaknilo, a Šosianju bi bili obljubljeni milijoni se kako dobrodošli.«
Za ravnatelja štiri prijave
Šoštanj, 11. oktobra - Na razpis za ravnatelja Osnovne Sole Šoštanj so v roku pripele štiri vloge. Po pričakovanju sla vlogi pc^dala oba bivša ravnatelja, Darko Menih s Kajuhove iu Zdenka KI a nfHer z Roeckove šole, t>b njiju pa ^ Majda Završni k - Puc, z velenjske glasbene šole in Marko Jevšenak iz Gorenja. Vloga slednjega je. kol so ugotovili v Svetu zavoda, kjer so odpirali vloge, nepopolna.
■ mkp
Ne le zgornja in spodnja, sedaj še leva in desna?
Nekatere krajane v KS Lokovica razburja na novo postavljena tabla s krajevno oznako - Postavljena tabla predstavlja prometni znak
Tatjana Podgoršek
Pred nedavnim je v uredništvo poklical krajan l.okovice in izrazil nezadovoljstvo (ki ga deli še z nekaterimi) glede postavitve zjiaka za ime naselja. sŽe tako delimo Lokovico na spodnjo in zgornjo. Prometni znak pa jo sedaj deli že na levo in desno. Zakaj?« ga je zanimalo.
Odgovor na zasiavljeno vprašanje smo poiskali pri Darku Cepel-niku - referentu za okolje in pro-
stor na Občini Šoštanj .
Cepelnik je v začetku pogovora povedal, da postavljena labia Lokovica označuje kraj. nikakor pa ne dtíloča geografskili mej kraja, "le ostajajo takšne, kot so bile doslej. »Postavljena tabla Lokovica predstavlja prometni zank, ki označuje ime naselia, v katerega vodi cesta, in hkrati točko, od katere morajo vozniki ravnati v skladu s pravili vožnje v naselju (predvsem omejitev hitrosti do 50 kilometrov na uro) do promet-
nega znaka ^konec naselja«, ki označuje ludi mesto, od koder pravila vožnje v naselju ne veljajo več,« je pojasni) Oepelnik.
Na vprašanje, ali tie bi bilo bolj enostavno za to postaviti samo zjiak za omejitev hitrosti, pa seje odzval z bessedami: «Po veljavni zakonodaji so s postavitvijo takega promeinega znaka odprte možnosti z^ morebiine nadaljnje ukrepe prometnega režima, kijih pred določitvijo naselja ni mogoče izvajati. Med drugim tudi
omejitev liitrosti In c<'>ne, v katerili jc dovoljena hiiri)Si do ."^0 kilometrov na uro,« Predlog rešitve je podprla ludi strokovna prometna komisija, ki jo je imenoval šoštan> ski župan Milan Kopiisar.
Po zjigotnvilih Darka (f'epelnika so ptîsîavili pn^mcini znak na pobudo krajanov, ki so izrazjli potrebo po ureditvi prometnega režima na delu lokalne ceste Šoštanj-Lokovica. Zaradi prenatrpa-nosii križišča na državni cesii Šoštanj-Pesje-Lokovica. predvsem ob prometnih konicah ijzjroma ob koncu izmene na Premogovniku Velenje in v lešu. se mnogi vozniki raje odločijo za bližnjico skozi Lokovico. I.okalna cesta pa ni predvidena, niti primerna za tako velik pretok vozil, niti za večji) hitrejši (pred postavitvijo prometnih znakov je bila dovoljena hitrt)Sl 90 kilometrov tia uro).

Začenja se jubilejno, 20. študijsko leto
V ponedeljek začnejo delovati krožki Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje - V nedeljo, 23. oktobra, se bo univerza predstavila v parku v Topolšici
Veletyf - Lansko študijsko leto je Univerzo za Irelje življenjsko obdobje obiskovalo preko 500 ljudi, mnogi luJi po već kro2kov skupaj. Erika Veršec, predsednica Uni-vcr/e za irelje življenjsko obdobje Velenje, je lahko tik pred začetkom novega študijskega lota «^adcv
voljna. Kot ka/o, bo namreč letos inreres novih članov šc večji ko: prejšnja lela, LJniver/a pa se tako In tako It nekaj Ici lahko pohvali, da dela dobro in da prispeva tudi k sreči mnogih, ki jo obiskujejo. Ćlani so v večini upokojenci, ki si / obiskom le zanimive Institucije
ne le krajšajo čas, ampak pridobivajo nova /Jianja in prijaieljsiva. Letošnje leto bo jubilejno študijska leti), /ato se bodo vsej slovenski javn(ïsti, predvsem pa prebivalcem Šaleške doline. / delom v /elo raznolikih krožkih predstavili v nedeljo. 23. oktobra, v parku v Topolšici.
Na univerzi se irudijo. da vsako studijsko leto začinijo z novostmi in da žc znanim krož-kom dodajo nove. Tako bo tudi letos. »Prihodnji teden bo začelo delovati okoli 60 študijskih krožkov. Med njimi bo nekaj
Razsvetliti mesto, kfer še ni
»	v
Krajevna skupnost Šoštanj za praznik ohranja 8. oktober - Caka jih prenova Trga svobode - Urejanje kolesarske poti od Premogovnika do Pohrastnika kasni - Mesto razsvetliti, kjer še ni
Mfiena Hrstič • Planine
Sošlarvj, 8. oktobra - oktober, ki ga v Si^šlacju ohranjajo kot pra/nik krajevne skupnosti, je bil včasih praznik občine Velenje. tem. ko so iz te nasule iri nove, so ta datum ohranili v Šoštanju. Soboino praznovanje je bilo po vezano z dvema dogi^dkoma, s predstavitvijo knjige Mirana Aplinca z naslovom Vošnjaki, industrijalci iz Sosianja in s svečanostjo v kulturnem domu.
Včasih je bila rdeča nil dela v krajevni skupnosti Šošlanj barvanje fasad- Šlo je za projekl, s kaie-rim so postali prepoznavni tudi zunaj občinskih meja. Barvanje fasad je še vedno rdeča nh. čeprav zdaj malo lanjsa. «Projekl teče naprej, ne namenjamo pa mu več tolikšne pozornosti, kol smo mu včasih, pa tudi denarja zanj ni več toliko, ki>l ga je bilo,« pravi dr. Cvetka Tinauer, predsednica sveta Krajevne skupnosti Šoštanj. »Izjemno nas veselijo pohvale, sploh tisia zadnja, ko smo slišali eno od ocen, da Šoštanj po urejenosti in videzu prehi-leva Slovenske Konjice, ki veljajo za eno najlepše urejenih mest v Sloveniji.<f
Bo občina segla v žep za prenovo Trga svobode?
Lden od večjih pn)jeklov. za katerega si v krajevni skupnosti prizadevajo. da bi ga speljali, je cclt> vila prentîva Tt^a svobode. Ta pa je tako po zahtevnosti kot po vrednosti velik zalogaj. Krajevna skupnostjo poskrbela za izdelavo projekta, izdelali so ga v Ateljeju Piano Velenje. Ljudje so nad pn> jeklom, ki je bil javno predstavljen, navdušeni. »Za i/vedbo bi potrebovali 100 milijonov tolarjev. Tega denarja pa sama krajevna skupnost nima- Računamo na pomoč občine. Zelo si želimo, da bi prenovo lahko pričeli ze prihodnje let o. i
O trasi je treba povprašati lastnike
Drugi projekl, za kalerega pa so bili prepričani, da bo ob letošnjem praznovanju že opazen, je gradnja to^lesarske poli in pešpoti od Premogovnika do Pohrastnika- »Veseli smo, da se je ustvarila povezava med Velenjem in Šoštanjem, saj bodo le lako te
Predsednica sveta KS dr. Cvetka Tinauer: »Šoštanj postaja vse tepsl."
poti imele smisel. S tem se nekako tudi uresničuje cilj, ko se bodo lahko denimo Velenjčanj preko Šoštanja pripeljati do To-polšlce in Topolščani preko Šoš-lanja do Velenja. To kolesarsko pot iselimo uvrstiti tudi v projekl
kolesarskih p<itl Slovenije.« pravi dr. Tmauerjeva.
Da s poljo kasniji), je krivo tudi to, da še niso opravili vseh ptîgo-vorov z lastniki zemljišč, po katerih trasa poieka. /lasli v Metle-čah jih je veliko. Ni nam uspelo najti tistega, ki bi opravil individualne pogovore z lastniki in se z njinii pogajal. Prejšnji teden smo končno napravili korak najprej. Računamo, da bi te pogovore lahko ktmčali do konca leta. Tako bi. čc ne bo preveč zapletov, dela pri urejanju kolesarske poti nadaljevali prihodnje leto.« Še letos pa bi jo radi speljali od Premogovnika do prvega prehoda čez železniško progo pri avtobusni postaji v Šoštanju.
Pa še ena nalriga jih čaka, s katero se v teh dneh, ko so dnevi vse krajši, veliko ubadajo. Mesto želijo mzsvetliti tudi tam» kjer le ni razsvetljeno.
Slab teden po ti&tem, ko so praznovali občani, so praznovali tudi krajani Šoštanja, (foto: D. Tonklt)
V soboto Drobtinica
Velenje - Območno združenje RK Velenje je biJo med prvimi Kivrstnimi organizacijami v Sloveniii, ki so zaznamovale svetovni dan hrane s humanitarno akcijo Drobtinica. Letos jo bodo organizirali v soboto, 15. oktobra, od 8. tlo 12. tire. Stojnice bodo postavili na Cankaoe^i ulici v Velenju, pred blagovnico Hre v Šoštanju ter pred Markeliun v Šmartnem ob Paki.
Lani so v tej akciji s prodajo kruha, ki so ga prispevale pekarne Iz tukajšnjega okolja, v občinah Velenje, Šoštanj in ŠiTiartno ob Paki /brali nekaj več kol 126 tisoč tolarjev, dobri ljudje pa so v hranilnike prispevali še 79 tisoč 700 lolarjev. Zbranih 205 tisoč 700 tolarjev je velenjsko obmt>čno združenje RK razdelilo po osnovnih šolah vseh treh iibčin, te pa so socialno f>gro?.euim učencem z njim zagoltwile zdravr» in redno prehrano.
■ tp
zelo zanimivih, sodobnih kn)ž-kov- Naj omenim petje v mahh vokalnih skupinah, odbojko, modno pletenje, sušenje sadja, zelenjave in gob. Uvajatno pa ludi kuhanje za moške. Poimenovali smo ga Mozje kuhajo, Le-los uvajamo tudi kinološki kro-
žek, ki ga bo vodil priznani strrv kovnjak Kugonič
Tako kot doslej bodo krožki po. tekali po vsej Šaleški dolini. Podroben urnik i»bjavljamo tudi mi, vi pa ga preglejte in se odločile za vpis. Kar pogumno na pot, zagotovo vam ne bo žal. ■ bš
" v krožku je le zatiostno šie^to i^m
Prlfave v krožke ter prijave novih članov sprejema animator na srečanjti krožka. Prijavite se lahko tudi na sedežu Unlvene za lil. življenjsko obdobje Velenje, Efenkova 61. Velenje (Dijaški dom. stolpič B), vsak torek od 10. do 12. ure in vsako sredo od 8. do 12. ure (tel. faks: 03/587 20 50),
Krožki v rumenih poljih so na novo.
URNIK ZA ŠTUDIJSKO LETO 2005/2006
ANDRAGOÍKO DRUÍTVO, UNIVERZA ZA lil. ŽIVUENJSKO OBDOBJE VEiENJE, EFENKOVA 61« VELENJE
|OAN. PRÎCETÏK	URA	KROŽEK	KRAJ
PONEDEUEK. 17 10. 200B			
»	08:00	Kle kija nje nadaljevalni L	Univerza za lil. življenjsko obdobje Velenje
	09:00	Pogovorna nenišiina	Medobčinska zveza piijatel mladine Velenie
Vsak 2. teden	03:00	Skrb za zdravje • nadaljevalni	Sejna soba v Zdravstvenem domu Velenje
Vsak 2. teden	10:00	Skrb za zdravje-začetni	Sejna soba v Zdravstvenem domu Velenje
*	10:00	Kleklianje nadaljeval 11.	Univerza za IH. življenjsko obdobje Velenje
	10:00	Nemški jezik - začetni	Šolski center Velenje, avla rumene zgradbe
	11:00	Plavanje	Bazen Velenje
Vsak 2. teden	14:00	Svet velikih receptov - najljubše družinske jedi sifom po sveuj	0§ Gustav Šilih Velenje
	14.00	Električne klaviature (1.-5. skup.)	Univerza za lil. življenjsko obdobje Velenje
Vsak 2. teden	15:45	Umetnostna zgodovina	KS Levi breg Velenie
	16:00	Pletenje cekarjev iz koruznega ličja	Dijaš^ dom Velenje, tičilnica Oder
	18:00	Kiparstvo	OŠ MPT Velenje
	18:00	Ohranjanje gibčnosti 5. skupina	DS Gorica Velenje
	19:00	Ohranjanje gibčnosti 6. skupina	OŠ Gorica Velenje
TOflEK. 18-1fl 2005			
	08:00	Krtara	Medobčinska zveza prijatel. mladine Velenje
	14:00	Krtara	Univerza za lil. živi jen. obdobje
	09:00	Električne klaviature	Univerza za lil. življenjsko obdobje Velenje
	09:00	Petje v malih vokalnih skupinah	Univerza za lil. življenjsko obdobje Velenje
	09:30	Italijanski jezik	Medobčinska zveza društev upokoj. Velenje
	10:00	Odbojka	Univerza za lil. življenjsko obdobje Velenje
Prvo srečanje bo 6.12.	10:00	Tekaško smučanje	Univerza za lil. življenjsko obdobje Velenje
razen 1. v mesecu	15:00	Likovni krožek Gorica	OŠ Gorica Velenje
	15:30	Ročna dela Soštan;	Društvo upokojencev Šoštanj
•	15:30	Kle kija nje nadaljevalni lil	Univerza za lil. življenjsko obdobje Velenje
	16:Q0	Angleški jezik-nadaljevalni	gimnazija Velenje
	16:00	C^arski krožek	Dijaški dom Velenje, učilnica Oder
	16:00	Angleški jezik začetni	OSMPTVelenje
	17:00	Klekljanje IV-začetni	Univerza za lil. življenjsko obdobje Velenje
	17:30	P toi krožek	Center za izobra!. in usposabljanje Velenje
	17:30	Ohranjanje gibčnosti 3. skupina	OŠ livada Velenje
	18:00	Pogovorna angleščina	OSMPTVelenje
	18:30	Ohranjanje gibčnosti 4. skupina	OŠ Gorica Velenje
SREDAJ9 ID 2005			
Vsak 2. teden	08:00	Sredine ustvarja lnice	Medobčinska zveza prijat mladine Velenje
	08:00	Angleški jezik-začetni	Univerza za lil. življenjsko obdobje Velenje
	10:00	Pogovorna nemščina	Ljudska univerza Velenje. Vhod B
	10:00	Angleški jezik - nadaljevalni	Univerza za lil. življenjsko obdobje Velenje
	14:00	Slovenske ljudske vezenine - začetni	Univerza za lil. življenjsko obdobje Velenje
	16:00	Skivenske ljudske vezenine - nadal|.	Univerza za lil. življenjsko obdobje Velenje
	16:00	Računalništvo (začet, in nadalj.)	SC Velenje, Rdeča zgradba, učilnica 203
Prvo srečanje bo 26.10.	17:00	Grašl!inski parki Šaleške doiine	Univerza za lil. življenjsko obdobje Velenje
Vsak 2. teden	17:00	Aranžiranje	Dijaški dom Velenje, učilnica Oder
	17:00	Ohranjanje gibčnosti 1. skupina	OS livada Velenje
	17:50	Ohranjanje gibčnosti 2. skupina	OS U vada Velenje
	18:00	Ohranjanje gibčnosti 7. skupina	OS Salek (mala dvorana)
ČETRTEK, 20.10.2006			
	08:00	Modno ple^nje in osnove vozlanja	Univerza za lil. življenjsko obdobje Velenje
Vsak 2. teden	09:00	Kuhamo s srcem in Beremo z Manco Košir	Univerza za lil. življenjsko obdobje Velenje
	12:00	Dobra komunikacija	Univerza za lil. življenjsko obdobje Velenje
Vsak 2. teden	14:00	Pohod ništvo	Gasilski dom Velenje
Vsak 2. teden	14:00	Planinari en je	Velenje, pred Rdečo dvorano
Vsak 2. teden	16:00	Sadjarstvo	Univerza za lil. življenjsko obdobje Velenje
Vsak 2. teden	16:00	Lončarski krožek (začetni in nadaljev.)	Loniiarstvo Bahor -Topolšica 76
•	17:00	Likovni krožek - nadaljevalni	OŠ MPT Velenje
Vsak 2. teden	17:00	Likovni krožek	OŠ Antona Aškerca, 1. nad., likovna učilnica
	17:00	Sušenje sadja, zelenjave in gob	Univerza za lil. življenjsko obdobje Velenje
	18:00	Kinološke urice	Univerza za lil. življenjsko obdobje Velenje
	18:00	Možje kuhajo	Univerza za lil. življenjsko obdobje Velenje
PETEK. 2t 10.2005			
Vsak 2. teden	09:00	Slovenija, te poznam?	Univerza za lil. življenjsko obdobje Velenje
	18:00	(]igong - nadatjevalni	Šolski center Velenje (telovadnica)
	19:00	Oigong-začetni	Šolski čemer Velenje (telovadnica)

NASI KRAJI IN UUDJE
Kdaj bo šmarško pokopališče (končno) park?
v KS Šmartno so prejšnji teden praznovali brez novih pridobitev -Okolica pokopališča in cesta mimo njega sta že skrb zbujajoča, krajani se jezijo zaradi bara Karaka
Boafana Speg^l
Velenje - Ne vem več uaiancno, kolikokrat smo /o pisali o icm, da bodo /daj /daj /accli obnavljali nekdanje nieslno pokopališče v Šmarinem, P« se nič ne /godi. No ja. ira va in grmičevje, ki ga obdajala, šc vedno hilro rasteta, /alo so v Krajevni skupnosti Šmartno letos uspeli vsaj s tem, da so jih v preteklih dneh očistili
in ohre/ali. To pa je skoraj vse, kar so uspeli naredili v kraju letos. zalo tudi letošnja svečana seja KS Šmarlno - /godila se je v čeirtek /večer - ni bila tiiksna. kot bi si jo krajani /deli. Čeprav je bil doiiodek cisto prijeten.
S Tonetom Lahovnlkonu predsednikom KS Šmartno, smo sc ob pra/niku pogovarjali predvsem o ie;^.avah. ki tarejo krajane, pa tudi o načrtih seveda. Ob tem je pove-
dal, da so svečano sejo sveta pripravili predvsem /Mk ker so praznik ljudje, in da je prav, da tudi krajevna skupnost zaznamuje svoj rojstni dan. O vsebini svečane seje pa je dodal: »Obravnavah smo pregled akiivnosli za preteklo leto, ki po rezuUalih ni bilo pestro, po aktivnostih sveta KS pa nekoliko bolj. Opozarjali smo na vide^ pokopališča v Šniaruiem in vsaj debio uspeli s
.s- nv^
Cesta, kf vodi mimo pokopatlšca. Je vsak dan botj načeta. Na njej se težko srečata dva avto-mobUa, pločnikov nL Promet pa Je vsak dan veČJI, saj se čez Honovo proti Koroški vozi vse
več IJudL
Tone Lahovntk: »V program smo zapisali veliko želja, uresničili pa Jih nismo se nič,«
čiščenjem okolice. Svet KS meni, da je to pokopalii^če res sramota za mesto in da hi bilo treba okolico čim prej začeti urejali. Tu bo
očitno treba naredili več, kar pa brez denarja ne gre.
/e vrsto let imamo te^^ve z lokalom Karaka bar. /aradi gostov, ki parkirajo vsepti-vsod okoli, tudi po cestišču, zaradi smeti, ki jih odlagajo kar zraven polnih posod, pa ludi zaradi <idpiralnega časa, ki se ga ne držijo, se krajani zelo razburjajo. Precej težav imamo zaradi izlivov vode na naše cesle. kar je §e posebej pereče pozimi in ob hudih nalivih. Bojim se, da nam tega letos ne bo uspelo odpraviti.«
l.ansko leto je KS Šmartno praznovala 20-letnico delovanja, Takrat so si zadali raster prt>grani aktivnosti za letošnje leto, ki pa so. kot pravi Lahovnik. padle v vodo. »V pro-gram smo zapisali ureditev ccste med (íregorčičevo in Smarško cesto, Hrastovje, ki je zelo pe-
reče. Uredili smo želeli cesto in pkičnik. ki povezujejo Stanetovo in Konovsko cesto, to je del (îub-čeve cesle pod pokopališčem. Obnoviti smo želeli del kanalizacije (sb Gregorčičevi in Gubčevi cesti. Veseli srni) bili vesli, da se bo v letu 2005 začela prva fa/a ureditve pokopališča Šmarino, Vse to je torej splavalo po vodi. Skrajni čas bi bil. da vse to začnemo vsaj v letu 2006. V prvi fa/i aktivnosti naj bi letos pridobili vse potrebne projekte za ureditev pokopalii^ča. Pripravili smo že vrsto sesiajikov in dogovorov na to temo. ludi odvodnjavanje na pokopališču je kritično, saj nenehno teče voda po Gubčevi cesti, kami^r nanaša kamenje, cesto pa sp<xJžira. Na MO Velenje so obljubili, da bodo kmalu pričeli urejati okolico pokopališča, čeprav je lastništvo zemlje tu še vedno župniško,«
o M ms NO 1 „...o.
Cesta Simona Blatnika 18, Velenje telefon: 03/898 56 50
^Rozanimaite se!
Ignacij Zavolovšek - varčevalec in delničar (iz)
Piše: Toni Boršnak
Pri Ampohovih so zares varčevali, kar poiijujejo številne hranilne knjižice, saj se jih je v zapuščini Ignacija /avolovška ohranilo kar okrog 130, Ignacij je bil tudi med prvimi varčevalci in odborniki J .jud-ske i^osojilnice in hranilnice Rečica ob Sadnji. Zanimivo je. da je leta 19.^0 poslal ludi delničar Gostil ni carske pivovarne. d. d- Laško. V tistih letih se je že kazalo, da z denarjem ne ravna ravno preudarno. Zapiski namreč pričajo, da ni pravočasno poravna) svojih obveznosti, zato je imel opravka z odvetnikom Franom l<i)šcm iz I.askega. Po drugi vojni je moral skupaj z ostalimi delničarji odstcv piti svoje delnice v odkup državi, torej ljudski republiki Sloveniji. Dcjsivo je ludi, da takrat z denaricm ni več ravnal pametno, kar je /x kazalo na lamec njegovega bogastva in moči.
V zapuščini je veliko zanimivih hranilnih knjig, najstarejša pa sega v leto 1944. Naštejmo nekaiere najbolj zanimive hranilnice in posojilnice, pri katerih je hranil denar Ignacij in z njimi tako ali drugače posloval. RellTeisenkasse Cilli. Ce-sarsko-kraljevi poštno-hranilnični urad Dunaj, Ljudska hranilnica In posojilnica Reči ca ob Savinji, Trgovsko kreditna obrtaa zadruga Celje, Kreditno hranilni in posojilni dom Ljubljana, Gospc^darska zveza Ljubljana, Srbska zadružna banka. Kmetijska družba za Slovenijo. Jadranska banka, podružnica v Ljubljani, seveda tudi hranilnice in posojilnice na Rečici ob Savinji, v Mozirju. Gorujem Gradu, Lučah in na Ljubnem, v katerih jc imel nah^ženih od 1500 do 4200 kron. Obstaja ludi knjižica hraniJnice iz Šmart-
nega ob Paki. nobene pa v zapuščini ni iz .^tíšianja in Velenja. Jasno je. da je Ignacij ob naraščajoči inflaciji iskal denarne zavode vsepovs<id. žal pa pri tem ni bil preveč uspešen in bogastvo je izginjalo dobesedno do žalostnega konca.
Od veleposestnika do srednjega kmeta
V Zavolovškovih blagajniških knjigah izpred prve svetovne vojne so zabeleženi dokaj uravnoteženi mesečni prejemki in Izdatki, ki nikakor ne dajo slutiti, da bo čez kakšni dve desetletji pravi veleposestnik pristal med srednjimi kmeti. Dramatičnemu padcu je vsekakor botrovalo več vzrokov. Med njimi so močno nihanje ccn lesa, upadanje splošne porabe, neporavnani dolgovi številnih dolžnikov, Zavolov-škovo prekimierno trošenje denarja za vcčtedenska romanja v tuje dežele. veliko je dajal v dobrodelne namene, pa tudi v gosiilniški dru/bi ni bil prav varčen; veliko denarja je dal tudi za številne knjige, rcvtie in časopise. Hitremu nazadovanju veleposesii bi bilo dobro na» meniti posebno raziskavo, dejstvo pa je, da je Ignacij rad posojal denar, na drugi strani pa si gaje za visoke obresti tudi izposojal. Nemara je na takšno ravnanje vsaj malo vplivalo tudi dejstvo, daje bil Ignacij vse življenje samski, prav tako obe sestri na domačiji.
Dne. ko je bil velik del Ampoho-vega posestva prodan na dražbi, se je Ignacij gotovo s te/kim srcem spominjal do konca živlienja.
Sirašno težko je namreč sam sebi priznal. daje skoraj v celoti zapravil domačijo, ki mu jo je oče izročil z velikim zaupanjem.
Ignacijev odnos do domaćih in prijateljev
o njegovem odnosu do najbližjih sorodnikov iíí prijateljev obstaja le malo zapiskov. Kljub pomanjkanju podaikt^v za-
V drnibo so. Jlohora se jc i'piaal
p, it,_____<	C
h fare ali kroja:.
puščina odkriva, da je bil zelo občutljiv, zlasti do očeta in sester, pa tudi do ostalih sorodnikov in prijateljev. Zelo je bil navezan nanje, svojo naklonjenost pa jim je izka;:oval z dejanji in le redko / besedami. /e v mladosti je spoznal, kako pijača uničuje ljudi, med njimi je bil ludi lîjegov oče. Znano je pismo ostalim va-ščaooni, naj očetu nikar ne dajejo žganja. Pijača je leta 1903 tudi botnwala očetovi smrti, in sicer na poti iz cerkve. Očetova smrt je bila za Ignacija hud udarec in mu je postavil lep spomenik. Prav lako sestri Jožefi, ki je po njegovem prepričanju umrla mučeniske smrti, na velik nov križ pa je zapisal. da »križ stoji v znamenje bratske ljubezni do nesrečno umrle sestre.«
Zelo naklonjen je bil nečaku in nečakinji, ludi vsem, ki jim je bil boter. O tem pričajo besedila na razglednicah in v pismih. ki s<5 mu jih pisali ob različnih priložnostih, v njih pa se mu zahvaljujejo /a gmotno in moralno podporo. Rad je pomagal ludi kakšnemu prijatelju ah dobremu znancu, ko je bil v težavah, da v pomanjkanju ja ne bi zašel na kriva pota. Nikjer v zapuščini ludi ni podatkov o kakšnih razprtijah s sosedi in ostalimi vaščani.
V vsej btigaii zapuščini pa ni bolj osebnih zapiskov, nekaj več o njem je moč najti le v zapiskih Že leta 1884 Je postal član Mohorjeve družbe, o tem. kaj je počel na posa-
Clovek
mezen dan. tam so zapisane njegove misli in različne opombe. Ti skromni viri ga predstavijo kol občutljivega, do sebe kritičnega in vase zaprtega človeka, ki se je sam spopadal s poslovnimi in osebnimi težavami. Nekaj takega taliko zaslutimo v besedah na koncu dnevnika: »Zaključujem z Bogom in Marijo v mnogih viliamih časih in duševnih bojih, Zavt)-lovšek.«
Iz zapiskov tudi spoznamo, da je bil zlasti v prvi četrlini stoletja izjemno redoljuben, kar pričajo zelo natančno vo dene knjige o vseh prejelih in poslanih dopisih o poslovanju in osebnih zadevah. Zelo skrbno je vodil evidenco o d^ lavcih in dninaijih, o plačevanju dela in dnine, skrbno je pisal tudi dnevnik.
Vsekakor jc bil mož beseda, moje imel tudi med poslovnimi partnerji nekaj dobrihprijaleljcv, s katerimi gaje vezah) medsebojno spoštovanje. Radodaren. kot je bil, je velik del bogastva dal v dobrodelne namene. Na poslovnih poteh se je seveda ustavljal tudi v gostilnah. kjer seje le redko zadržal dlje. kot je bilo treba. Siccr pa se je »pitju žaganja, kajenju in nepotrebnemu besedovanju« odrekel že pri dvajsetih letih. V mnogih društvih je sodeloval kol član, odbornik in dobrotnik, najraje pa je odpovedal udeležbo na kakšni od mnogih takratnih veselic.
Zelo zanimivo je pismo Iz Ljubljane, saj priča, da je skušal posvojiti osirotelega dečka, v vsej zapuščini pa pogrešamo pisma, iz katerih bi iahk<î sklepali, daje imel kakšno prijateliico, Nekaj prijateljskih vezi lahko zaslutimo le iz pisem, ki so jih njemu pisale ženske.
(se fiuMjiije)	■

»Bevče so naflepši kraj«
Tako so v kulturnem programu, ki so ga pripravili ob prazniku KS Bevče, zatrjevali mladostniki - Nova streha doma krajanov in gasilskega doma
Bojana Spe^ei_
Vekrye - Dvorana doma krajanov Bevče. ki ima prostore skupaj / gasilci, je bila v soboto zvečer slavtiosino oicraSena. Najlepše so hile olro.^kc risbice, ki so krasile dvorano. Nastale so dan prej na prvi likovni koloniji, na kateri so mladi I3cvćaiii s sliko pokazali, da imajo radi svoj kraj. Poimenovali so jiî Naj> kraj v otroških očeh, Najmlajša udeleženka je bila stara 1 leto. Tudi program sc^ pripravili mladi. rakSen. da je bil k raja nemi vsec.
KS Bevče svoj pra/nik vsako leto praznuje spomladi. Letos so sc odločili drugače, /akaj, je v slavnostnem govoru povedala predsednica KS Bevče Irena Friškovec.
»Zaradi obnove strehe smo sc člani sveia KS spomladi tudi odlc/-cilj, da glavnino letošnjega praznovanja prestavimo na jesen. Odločitev je bila prava in lakcv smo v nicsecu juniju pričeli naše praznovanje. in s;cer s tradicionalnim tekmovanje tu starejših gasilk in gasilcev za memorial Ivana (»rudnika 1er z mak) za umrle gasilce, v lem tednu pa praznovanje nada-îjujemo,«^ je pí)vedala. V četrtek so skupaj z Dmšlvom upokojencev Gorica Bevče organizirali ze tudi tradicionalno tekmovanje v kegljanju s kroglo na vrvici med KS Ciorica in KS Bevče. Kljub de/ju udeležencev ni bilo malo.
V govoru tli mogla mimo raz-
Pro^rdm ob prazniku so pripravili miadi, To ja poseben uspeh, sa/ v Bevčah nimajo svoje soie, Miadi pa so vseeno
xeio povezani.
stave oimskih del. O otroški ustvarjalnosti je povedala: «Opa-zijo drevesa, divje živali in seveda nase dominantne stavbe: nas edini kulturnozgodovinski spomenik, cerkev svetega Miklavža, krajevni in gasilski dom. kozolce in se bi lahko našievali. Predvsem pa menim, da iz njihovih risbic žc seda.) žari ljubezen do svojega kraja. In to je listo, kar lahko dajemo in vzpodbujamo pri otrocih tudi kol krajevna skupnost. Kajti le tisti, ki SÍ) ponosni na svtije korenine, na svojo družino, kraj, državt), so iahko enakovredni in tvorni graditelji širše skupnosti, nenazadnje tudi l)vr<fpskc skupnosti.- /ato so tudi letos zaslužne krajane nagradili s priznanji KS. Dobili so jih Ivan Baćovnik. Ciril Cretnlk. Mirko Dolinkk in Ivan Leilnik.
Letos veliko pridobitev
Glavnina del je bila seveda namenjena obnovi strehe na doniu krajanov in gasilskem doiru. Večino sredstev za investicijo je prispevala MO Velenje. Ni pa bilo malo krajanov in krajank. ki so k veliki pridobitvi p<miagali tudi z lasinim delom.
»Naslednje pomembno področje dela pa je kanalizacija. Tu pa na žalost nismo tako uspešni, saj
smo še vedno v fa/i pridobivanja podpisov služnostnih pogodb. Upam in veriamem. da bomo tudi tli našli kompromis, ki bo v zadovoljstvi! vseh. kajti zavedali se moramo. da dokler niso urejeni papirji. se ludi dela ne morejo pričeli. Kako pomembna je za nafi kraj izgradnja kanalizacijskega omrCi^a. pa menijn, da je odveč ponavljati,« je dodala Irena Friškovec. ki je povedala tudi, da so v okviru finančnih sredstev skrbeli za ceste in da je tudi plaz^ ki se je spmžil avgusia. odpravljen.
v Bevčah so ludi leios dobrt) skrbeli za družabno življenje. Organizirali so srečanje slarciiih krajank in krajanov, pt)dprli pobudo gospoda župnika Vilija Kaučiča. da so letos prvič v Bevčah za tri kralje koledovali otroci in tako po-n<îvno o/j^li la slovenski t)bičaj.
skupaj s PCiD Bevče so organizirali tradicionalni nočni pohod na lUSevo. ki se ga je udeležilo 160 po h od ni kov, tradicionalni pohod na Ramšakov vrh in ptJstavljanje mlaja. V mesecu maju so imeli k prireditev Veselo popoldne v Bevčah, ki je sovpadala z dnevom I V-rope. V tem času pa so lahko ob-daiili ludi enega novi>rojcnčka. saj v Bevčah že nekaj časa poskrbticj za dobrodošlico vsakemu novemu krajanu, leh pa si želijo še več.
Želijo si seveda tudi čim prej začeti izgradnjo kanalizacije, obní> vili okna na domu krajanov in gasilskem domu. »Pozabiti ne smemo na ceste, še posebno si želimo pločnik in morebiti še kolesarski» stezo ob ccsri Bevče-Cííírica in prav je, da za v bodoče razmišljamo še o podaljšanju javne razsvetljave do središča vasi,« je še povećala predsednica KS.
Veliko družabnih dogodkov pa jih letos še čaka. laki) bodo 29. oktobra skupaj s P(iD Bevče pripravili strokovno ekskurzijo v Pre-kniuije. V novembru bodi) pripravili delavnico izdelovanja adveni-nih venčkov. pa srečanje starejših kraiatiov. ptíhí^djiišivo in izdajanje Bevških tuwic. Po uspešni liki^vtu delavnici so se odločili, da bodo le-tošnje voščilnice za potrebe KS izdelali bevski otroci, ki se bodo v ustvarialncm druženju dobivali v decembru.
Bevče so le streljaj od Veletija. A se zdi, da lam ljudje šc znajo živeti povezano, drugače kol v mestu. Zaio ni čudntj. da imajo svoj kraj taki> radi-
Koncert iz naših Icrajev
V Bevčah se veselijo šc ene prireditve, ki bo zaznamovala kra« jevno praznovanje. To je snemanje radijske oddaje /a radio Slovenija Koncert iz naših krajev, l'a bo to soboto. Konccrt bo v Bevčah že drugič. »Pobudniki so seveda ambasadorji našega kraja, člani Kvarteta Svit. Se posebna zahvala velja Andreju Korenu, ki jc z vztrajnostjo in zanesenostjo, ki jc značilna samo zanj, dosegel, da bo koncert res pri nas,« jc med drugim povedala predsednica KS Bevče Irena 1 nškovcc na osrednji prireditvi ob prazniku. ■
Anton Koprivšek prihaja v Velenje z nizozemskim zborom
Anton Kropivšek, dirigent zbtv rovskcga petja z več kol peiindvaj-setleino kariero, se je kot zborovodja že večkrat predstavil velenjski publiki. Na Nizozemskem, kjer živi od rojstva, vodi več pevskih sestavov, med tyimi zbor slovenskega kulturnega društva Zvon. meša DO vokalno skupino The Antony singers ter moški zbor iz Venraya. S slednjo sku-
pino prihaja na turnejo v Slovenijo, sooblikovalec programa pa bo tudi Koelnski revijski orkester pod vodsivom Raira Gonzena. Slovenske korenine Tonija Kro-pivška so na vseh njegovih koncertih vedno vidne, saj v zbofi)V-ske programe skrbno vplela dela slovenskih skladateljev.
Njihov koncert bo razdeljen na tri sklope. V prvem z naslovom
Potovanje skozi čas bodo pevci Venrayskega moškega zi>ora predstavili pesmi, ki segajo po nastanku tîd zgodnjega srednjega veka do glasbe 20. in 21. stoletja, po stilu pa bomo najprej lahko prisluhnili duhovnim koralnim spevom in zaključili s pop glasbo se-dajijega časa. Drugi del bo namenjen klasičnim orkesterskim skladbam. ki pa jih bodo koelnski glas-
beniki predstavili v pop priredbah. V zadnjem delu pa se boúo vsi nastopajoči združili in predstavili zanimivo in znana uspešnico skupit« Queen z naslovom Bohemian rapsody. Koncert bo prvič predstavljen v Ljubljani na odru Slo-verske filharmonije v nedeljo. 16. 10. pri nas pa v ttirek. IX, 10 ob 19.30 na velikem odru glasbene šole F. K. Koželjskega. ■ V. R
Obnovljena Klasirnica bo namenjena umetnosti
Industrijsko kulturno dediščino moramo in jo bomo ohranili, je sporočilo javne trubune v MO Velenje • Odsluženi industrijski objekti bodo dobili nove funkcije in vsebine, ostali pa bodo priče bogate industrijske kulturne dediščine
Vekrye • To so sklepi javne tribune / nasUh vom Industrijska dediščina, kije bila organizirana v okviru projekta INDU.PIK 6. oktobra 2005 v centru Nova v Velenju.
V uvodnem pozdravu je župan Mestne občine Velenje Srečko Meh izpostavil pomen projekta, ki se v Velenju nanaša na reviiali/a-cijo nekdanje k lasi mice Premogovnika Velenje. Velenje ^ je v zadnjih letih odločilo us-n^erjali svoje aktivnosti na področje kulture, turizma in energije. Procesi sprememb v gospodarskem sektorju prinašajo spremembe ludi na trgu čela. Razmišljali moramo o novih zaposlitvah in novem ugodnem okoliu za gi> spodarstvo. Oblikovanje novih vsebin v zapu-
ščenih indusinjskih objektih bo pripomoglo k oblikovanju novih, kvalitetnih delovnih mest ter ugodno vplivalo ludi na druge gospodarske in negospodarske aktivnosd v niestu in regiji. Obenetn pa je usmerjen v dolgoročno strategijo ra/voja mesta Velenje v energetski in kulturn^Huristični gospodarski sekior.
V nadaljevanju je vsebino pnjjekia IN-DU.PIK. cilje in partnerje, ki sodelujejo pri projektu, podrobno predstavila vodja projekta Helena Knez. Predstavljeni so bili tudi rezuUati dosedanjega dela, kijih je predstavila dr. Sonja Ifko, sirokt)vna sodelavka pri projektu in avtorica oblikovane metodologije, izpostavila je pnmen industrijske dediščine in
industrijske arhitekturne dediščine, i\ienc potenciale. predstavila pa je ludi vse objekte, vključene v 1N0U.PIK, ki so: že omenjena klasirnica Premogovnika v Velenju, stara kurilnica v Mariboru in Ptujska vinska klet. Kol žc uspešen primer varstva industrijske kulturne dediščine je dr. Ifkova izpostavila bivšo utnivalnico rudarjevvKariscliachtu v Avstriji, ki je zaživela v svoji novi funkciii in nudi petdeset delovnih mest. Za zaključek je Mojca Požek predstavila naslednjo fazo projekta, ki zajema analiz<j že izvedenih prenov objektov industrijske dediščine v tujini in oblikovanje vsebinskili modelov s piîdrocja kulture, ki bi v obravnavanih objektih lahko zaživeli.

KOLGESrA
o vigo/i, vrednotah in umetnosti
Matjaž Šaiej
/Mih{{a kia se vse ixt^osteje nprnstijemo o vzgojni funkciji hle, ki cjanes /h> mntnjii nmof^lj ^urokovfy'akov,	in aiJi laikov
le .{ť izohru^ije in viť inunj a/i ntinimaino vr^f^ii. Problem mnogi vidijo v šolski zakonodaji, v spreine/nlH druii)enll) norm in še kak-km bo/j ali nuiij pomemben dejavnik bi lahko od kri/i v debati. Pravzaprav Vi;e naštulo drti. fioia je posta/a maleriaiisUCna in slo-rihmim naravnam. Idealizma, kije k kako pr/solen pri yzííoJí. pa od nikoder. NaJixnnembneJk' je narasmíoyje. ix>ieni U' kakšen Jezik, draîboslovje vse manj. čeprav se maiuranň - bodoči šlu-denlje, skoraj najbidj od/očajo zanj. Polem pa se ie konča. Umel-nosina vzfoja in njene ol>iike: likovna, glas/)ena in .if kakšna nmeinost, so na dniîheni vredno.smi lestvici na koncu. Hkrati na drn^i sirani dnitha *>osvoi)qii'nlh*' posamezfdkov udriha po soda-iisiiCnih časii} in /ikrufi pozablja pomen pionirskih, mladinskf/i in še kaktîdh organizacij. Te so. če ie ne drugega, v mladini privzga-Jaie vsaj Ti.sio ^mnimalm> sodaino drio In odnos ter odgovornost do skupno.sii. m hkrati fmdarjaie mnogotere obraze skupnih želja, odrekanja ler prilagajanja na račun shtpne^a.
V kolikor teh "iimri niso storile mladinske organizacije, so Jih interesna kulturna, šporina aH dmga združer^a, ki so imela v sv(^fh delovnih smernicah kol temeljne cilje opreddjeno vzgt^o in odgo-wrnasi mladih do druzl)e. pa naj si hodo to v »domače/n^ primeru labontiki, plaainci.folkoristi. gasilci ter Še marsikatera organizacija, Danes se oh spremembi vrednot sprašujemo, katere dejavnosti sfyloií lahko vrnejo vzgojno komponento v šole. dmtho in kaj je tisto, česar mmjka današnjim mladim. Kolo je težko zavrteli nazaj in kar letko si priznamo, da .m na txHÍročJu vzg^^Je primat prevzela laičnim interesnim skupinam in društvom ideološka. Svi}/ smisel išč^ovidiii. čeprav pogosto religiozni, ob tem pa gradijo odno.^e, ki poskušajo preseči današnji materiaJi.'îricni vsakdan. Mnogi bodo odgovorili, da danes mladim mai^ka srčnost, ki se lahko privzgoji le. Ce je mlad človek vzgojen te v osnovni celici -drniini, odgovorno in ideološko, v nasprotju z naraUaJočo neoli-beraino vzgojo. /)aue.\ veljajo za dobro vzgojene predv.sem tisti, ki .10 dobri ali vsaj solidni v šoli. ki so vzgojno neprohimatično. mdi će so do druzoe in sovrsinlkov apatični ali morda celo indiferentni.
In kai imata pri vsem tem umetnost, kuUura? la umetnost, kije \ vzgojn-izobratevalnem pnx:e\u tako zanemarjena in uttxistav-Ijena. Prav la širi obzorja in duha, postavlja hkrati omejitve in ^ri ssvbodo. Večina umetnosti Je riematerialne narave in prežela z nekakšno idejo, kije ironavadl pred in nad cilji vsakodnevnega sveta, brez gonje za dobičkom in z odsotnostjo zadovoljstva ob na-hijm nečesa novega... în če umetno.sti in kitlture zamtno ne telimo in znamo pokazati mladim ter jih na drugi strani obrerne-rfjujemo s swjim materialnim presežkom, .se res ne smemo čuditi tkunanjkanju vrednot. fik<xia je, da glasbeni in likovni pouk nista />o vlogi in pomenu izenačena s ^fiziko ali angleščino. Skoda, da se otroci ne učijo več umetnosti In s tem tudi ki/lture. Lepše in bolj prijazno bi nam bilo v daruišnjem v.'iakdanu. /■jio izmed avgustov.s/dh nedelj sem se. jxyzabijiv kot sem. napotil v cvetličarno i Interspara. Po čisio navadno rožo. Ko .wn prispel do popolnoma polnega parkirišča, sem mije skoraj obrm'1 želodec ob /Kfgledu na zbanalfzirano nedeljsko potra'iništvo. Od takrat me "nedelja'' ni več videla v trgovini. Obrnil .sem se in si d^jal. da sem šel že sam morda fnedaleč, da Im oseba lahko deležna jxyzonmii M obliki cveta tudi kakšen dan pozneje. Da naj lw nedelja dan po-čitka, ludi tx)lrošniškega duha in ne samo trgovcev. Važen Je namen, važno je, da ob d rojeni pozornosti zaáttiš i.'ikrem>sl. nep<ma-rejenost. .Morda Iti ob zatonu vzgojnih vrednot mlade lahko re.M : učenjem lejtega, estetskega, s poudarjanjem umetnosti. Morda lahko v takJin^ drugačni vzgoji najdemo izgubl/ene vrednote.
Projeki ÍNDU.PIK - modeli rcviializacije objektov industrijske kulturne dediščine je evropski projekt, ki ga delno Tmancira program pobude skupnosti INITRllLG IIIA. Sl<jvenija-Avstrija 2000-2006. Pr.)jcki se ukvaija z industrijskimi objekti in njihovimi polenciali po prenehanju aktivne proizvodnje. Prijavileli projekta je Mestna Občina Velenje, partnerii projekta pa so /nansivcni> raziskovalno središče Bistra Ruj. Kuliurno-izobraževalno društvo Kibla in avstrijski partner Telepark Barnhach Krrichlungs und Betriebs Gmbll.	■
107,8 MHz
R/I\DÚSQKD IDO C^SQpûSDOl
»Halo, tu Mojca, Naš čas!«
Pridružila se nam je pred već fan osmimi meseci. Jc liha. d<îkaj neopa/iia. prcrcsna /.h svoja leia. Pravzaprav jo slišimo najpngosieje lakrai. kadar nas pol vodi mini o njenega delovnega mesta. »Halo, Mojca lu. Naš cas in Radio Velenje. Pripravili smo ug<îdno akcijo oglaševanja, pa me zanima, će bi sodelovali.«
Mojca Kalić je dekle, ki seje pridružila Nini in Juretu na področju propagandne dejavnosti. »Delo je zanimivo, razgibano, lini so tak<3j za sivat drugim je ireba predstavili zadevo bolj podrobno, iroiji si v/amejo već ćasa za ra/.niisiek. Kot diplomirana ekonomska • snicr marketing, sem sicer delo po/nala. ampak moram priznati, da je težje, kol sem pričakovala. Najbolj me motijo neresni ljudje,« je na kratko predstavila svoje delo.
Je bolj redkc> kol gostobesedna in o njej vemo pravzaprav zelo malo. Vemo. da prihaja iz Šoštanja. V službo prihaja z avtomobilom, sicer pa
rada sede na kolo. Še bolj kot lo jo v prosiem času zaposlujeta ^tirinožna prijatelja - fantov nemški ovčar in lîjeu di)hefn\an,
Tp
Mojca v **elementu'
HBÍfo
••• na IcraHco •••
POWER DANCERS
Plavo lasa tretjina skupine Power Dancers, njihova članica Špsia, s8 namerava sanjsko poročiti na Karibih. Tja je s svojim izbrancem odletela v začetku tega tedna.
ERICPRYDZ
Slovenske ljubitelje housea bo razveselil obisk švedske superzvezde tovrstne glasbe Erica Prydza. Ta bo slovensko meko elektronske plesne glasbe, izolsko Ambasado Ga-violi, obiskal 19. novembra.
TURBO ANGELS
Naveza dveh bujnih plavola-sih Stajerk in dveh Gorenjcev predstavlja vse večjo konkurenco prvakom slovenskega turbo folka, skupini Atomik Harmonik. Turbo angeli napovedujejo odmeven pohod na slovenske medije z novo skladbo Naj se dviga.
THE DRINKERS
Po zatišju so začeli dek)vati v novi postavi in z novim pevcem. Veseljaki se bodo konec oktobra odpravili v studio, kjer bodo posneli tri nove skladbe. Z eno naj bi kandidi-rali na slovenskem izboru za pesem Evro vizije.
SKYUB
Dolenjska rock zasedba Skv lah, ki deluje že sedem let začela predstavljati svoj novi siitgl Rdeči cvet. Gre za priredbo znane skladbe Beneških fantov, torej prepletanje ročka, ska ritmov in punka s prhlihom harmonike.
ŠS' ^^
i M
i'.
_ 11 n
POlbl / WÍ^Q]
Kmalu tretji album pojoče lepotice
Treiji album Rebckc Dremclj / naslovom Pojdi z menoj bo izšel v sredo, 19. oktobra. Na aihiimu bo enajsi skladb, med drugimi tUdI že uveljavljeni skladbi zleioš-nje V.MV. 2005 - Pojdi z menoj in s feslrvaia MMS 2005 To je prava noč. ki je se vedno med najpogosteje predvajanimi pesmimi na slovenskih radijskih postajah. Ploščo Pojdi z menoj bo napovedala skladba Slovenski Superboy, za kaiero ho v mesecu dni pripravljen tudi videospol. Pesem je lalikolna in drugačna od prepfv znavnega Rebekinega pop slila, vendar kako primerna za prihajajoči čas praznovanj. Pri nasi a jiku plošče so sodelovali Ales Klinar. Aiija Rupel in iTanci Za-bukíwec. Aleš Klinar pa je podpisan tudi kol producent.
Uspešen začetek Neishe
Neisha je v izredno kratkem času osvojila Slovenyo. Njena prva uspešnica, dvojezična Pla-□el za /adel/Slraighl To The Moon, je irenuino najbolje predvajana pesem na pomembnejših
slovenskih radijskih pusiajah. Uspeh njene prve skladbe na ra-dijskili valovih je točilno prinesel tudi dobro prodajo. Njen prvenec s preprnsiim nasloviîm Neisha je v svojem prvem polnein prodajnem tednu posla! drugi najbolje prodajani album med albumi slo-
Glasbene novičke
venskih izvajalcev (pred Neisho so. vsaj zacnkrai, pristali samo Aiomik Harmonik). Konec septembra se je s svojo skupino mudila na krajši predsiaviiveni turneji na Slovaškem, kjer je odigrala celo več koncerlov. kot je bilo sprva dogovorjeno, saj so ji organizatorji po prvem nastopu ponudili ie nekaj dodainib nastopov. Oktober bo namenjen predvsem promociji albuma, v novembru in de-eembu pa bodo sledili ^e nastopi po Sloveniji.
Klubski maraton v Mladinskem centru
Jutri, v petek, M.okiobra 2005, ho v Mladinskem cenlru Velenje potekalo eno izmed dejanj vsesicv venskega projekia Klubski maraton 05. ki ga letos že peto leto zapored pripravlja ljubljanski Radio Šiudenl. V okviru klubskih nastopov po Sloveniji bosta tokrat v Mladinskem cenlru Velenje nastopili zasedbi Iniimn iTlzurn iz Ljubljane in Štefan Kovač -Marko banda iz Belilncev. Iniimn Frizum je ljubljanski kvintet z neopredeljenim glasbenim slogom, ki temelji na nekakšni fuziii psi-hedeličnega rock jazza z začin> bami iz jamajske in domače balkanske glasbene kuhan^ke knjige. Šlefan Kovač • Marko banda pa je skupina iz Pnikmuija, ki z nojzer-skimi prijemi, mestoma pa ludl s funky, jazz in hardcore vložki spreminjajo prekmursko ravnico v prijetno gričevnato pokrajino. Koncerl se bo pričel ob 21.30, vsioptiine pa ni!
Koncert ob 15-letnici Big Foot Mame
lína izmed najbolj uspei^nih sitv venskih rockovskih skupin, Biy Fool Mama, se bo ob 15-Ieinici delovanja oklobra svojim oboževalcem predslavila na Mu-zikfesiu, velikem koncertu z glasbenimi prijatelji na Gospodarskem razsiavisču v Ljubljani. Muzikfesi bo eden največjih glasbenih spekiaklov v letošnjem leiu. pripravljen v slogu velikih. Na njem bodo sodelovale šle\nlne znane slovensko glasbene skupine in izvajalci (Siddharla, tlvis .(ackson, Katalena, Šukar, Lojze Slak. Srečna mladina, Ciušil in
Polona, Dan D. Ixaf-fat, Sausages, naio ssaion idr). Vsi nastopajoči bodo imerprciirali uspešnico skupine Big Fout Mama In dodali še svojo, priča pa bomo ludi nenavadnim glasbenim kombinacijam in mešanju žanrov. Muzikfesi bosla povezovala Slon In Sadež, zaključil pa ga bn koncert slav-Ijencev - Big Foot Mame. Spekla-kei bo šele začelek velikega praz-
novanja. saj bo skupina praznovanje svoje obletnice nadaljevala s koncertno turnejf) po vsej Sloveniji.
Portugalski etno
v MC-^u
v soboln, 15.oklt>-bra 2005 ob 21..10 uri. bo v Mladinskem cenlru Velenje nastopila porlugalska elno skupina Kumpa'nia AKlazarra. Cire za sedemčlansko zasedbo vročekrvnežov, ki godejo mešanico iradicitmalne In moderne etno glasbe, oziroma iz.vajajo azijsko, afriško, romsko in seveda portugalsko glasbo, v kaleri ne manjka niil reggae vložkov. Njihov nasiop je pravi cirkus, na kaierem kar 'šprica' od silne energije In barvi-tosli. Skupina deluje slabi dve leli, v zasedhti pa so vključeni naslednji Inštrumeti: kitara, saksofon, harmonika, pozavna, konirabas, irobenla, tolkala, bobni, klarinet in sovoda vokal.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko silile v programu Raitia Velenje rlvakiat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1. SHAtyiATWAIIV-Shoes ZNEISHA-StraightToThe Moon 3. TOKIO HOTEL - Durch dan Monsun
Kanadska zvezda pop co-unlrvjs Shanis Twain je pred kratkim objavila single Shoes, ki napoveduje ^oraj^jl Izirf soundtrack a z glasbo iz filma Deperate Housewives (Obupane gospodinje). ^a albumu bodo poleg tokraine zmagovalke ludi skladbe zvezdnic kot so Joss Slone, Macy Gray, Indigo Girls in Gloria &s7efan.

r ■ ~
' LESTVICA
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Na$ 5as.
Takole ste glasovali v nedeljo, 9.10.2005:
1.	ZREŠKA POMLAD: Noini ptič
2.	FREYT0N: Jaz hodim za njo
3.	MIHEUČ: Lectovosrce
4.	FW: Te domače viie
5.	ČRNA MAČKA: Obi^ S Koroške
Predlogi za nedeljo, IB. 5.2D0&
1 ALPSKI KVINTET: Muzikant
2.	KRJAVELJ:Rsna ura-zlata ura
3.	JANI PlflŠ:Po1ičand(i utrinki 4.STR[D:Kukavc8 5.VÍHARNIK: Prva harmonika
MViliGrabner .
■	■ hJ
^HjiS
Milan Kopušar, župan obâne Šoštanj in vršilec dolžnosti ravnatelja Osnovne šole Šoštanj kaže ministru za šolstvo in šport dr. Milanu Zvem za katero šolo v Šoštanju razpisujejo delovno mesto ravnatelja. »Za tole tukaj gîig. Štiri prijave so prispele v roku. Jaz upam, da vam bo naša izbira ustrezala. Zadnjo besedo boste imeli pač vi.«
tr
d
Rdeč nagelj kot se za jubilej spodobi, diži v roki dirigent Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj, Jani Šuligoj. Osemdesetletnico so obeležili s koncertom, vstopnici zanj sta dobili tudi mama in žena dirigenta. Nista mogli drugače, kot da sta ga pohvalili. Še enkrat
Znano »oštirito« iz Šmartnega ob Paki Ivanko Malus in ^ njenega moža Franca, prav tako znanega šmarškega vinogradnika, težko ujameš takole skupaj na kakšni prireditvi. Razlog? Sodita namreč med upokojence, ki nimajo časa. Za letošnjo bučijado sta si vzela nekaj minut. Se jima je ob pogledu na pripravljene jedi iz buč porodila kakšna ideja?
Gole športnice
Vrhunske Sporinicc /. vsegH sveid zadnje Case služijo milijone z golim poziranjem za priljubljene m<Kkc revije,
Se k si. lepe. uspešne in bogate • to so značilnosti sodobnih vrhunskih sTciovnih sporlnic. Vse skupaj seje začelo 5 tcnisačicami. se pi)sehej s svetlolaso lepi^tic«) Atu) Kurnikovo, danes pa se / mane-kcnskinii posli ukvarjajo predvsem odhojkaricc, k: svoja dolga, vilka in misiCasla lelesa razJcazu-jcjo v Playhoyu- Med njimi je najbolj znana nemška odbojkarica Kaihy Radzuwcii. ki je poslala slavna in bogala ravno z razgaljenimi foiogra (ljami- V Playboyu se je dvakrat razgalila tudi njena rojakinja, umetnasina drsalka Kalarina Wiu,
Kmalu so se formuli uspeha odločile sledili ludi druge vrhunske ^porlnice. najuspešnejše so ruske le-poilce: gimnasiićarka Světlana Korkina, košarkarica .lubja BardnvskI, karale-istka Alina Kabajcva in
smučarka Julija C'epalova,
Bogaie sponzorské pogodbe, vredne ludi nekaj milijonov dolarjev. so podpisale ameriška skakalka v visino Amy AculT, mlada niska teniška zvezda Marija Šarapova in Nemka razkošnih oblin Brirta Heidemiann.
Na splošno veselje, predvsem moških, la-ienî iu lepota leh dekleta nisia već vezana samo na šp^mna prizorišča, saj se čvrste lepoiice zdaj smehljajo s številnih plakalov in časopisnih strani, s tem pa v žep spravijo milijone. Pojav je skrb vzbujajoč ludi /Á manekenke, ki se v medijih pogosto priložujejo, ker jim športnice zadnje čase kradejo posel
Virus španske gripe je izviral iz ptic_
Virus Španske gripe, ki je cied Icuima 19tK in 1919 terjal ;.iv|je-rye več kol 50 milijonov ljudi» je najverielneje izviral iz piic.
Ameriški znanstveniki saugoltv vili, da ima virus podobno genetsko mutacijo kot virus pličje gripe, ki danes pustoši po azijski celini.
Njihove raziskave nedvomno izpostavljajo nevarnosi, ki jo virus
ptičje gripe predstavlja za Uudi po vsem svetu. Strokovnjaki bodo zato morali virus pličje gripe v prihodnosti (obravnavali ic veliko resneje, kot to počnejo sedaj.
Spopad z mrčesom
će se bo globalno segrevanje ozračja nadaljevalo, sc bodo mo rali ljudje na stari celini pripravili na spopad z golaznijo.
Sliši se kot scenarij za sfhljivko: znanstveniki Univerze Southamp-ion so v zadnji izdaji znanstvenega magazina Applied Ecology zapisali, da se bo do leta 2080 število mrčesa na britanskem otoku povečalo za 250 odstotkov. Segrevanje ozračja je/a razmnoževanje mrčesa i/Jemno ugodno, s tem pa so



povezana tveganja za zdravje (judi.
Slopuja razjiinoževanja inseklov se povečuje skladno z višanjem temperature, zlasti pji se krajša časovno obdobje med odlaganjem jajčec in nasiankom odraslega mrčesa. Pri temperaturi stopinj Celzija traja vsega dvanajst dni medtem ko lahko pri nizkih tem-
peraturah traja do mcscc dni. "Pl> rast temperature za dve do tri siopnje Celzija bi povzročilo ekstremno eksplozijo mrčesa." je povedal vodja skupine raziskovalcev Dave Cîoulson.
K boleznim, ki jih razširja mrčes, sodijo tudi številne okužbe, kolje driska. Znanstveniki so ug<> tovili, da seje močno povečalo šle-vilo črevesnih obolenj, ki jih povzročajo bakterije iz družiJie Campylobacter: medtem ko so jih leta 19XX zabele/iii okrog 28 800 pri-tnerov, pa seje leta 20CJ3 njihovo število povečalo na več kol 46 tisoč. Ze pred časom so potrdili povezavo med stopnjo razmnoževanja mrčesa in vci:jim številom okužh s campylo bakterijami.
Goutson opozaria zdravstvene oblasli. naj pričnejo obveščali prebivalstvo o drugačnem ravnanju z organskimi odpadki, da bi imel mrčes čim težji dostop do hrane. Spremenili bi bilo treba ludi način (idvoza smeli. "Muhe ljubijo organske odpadke, ki se kopičijo v smetnjakih." je ptjvedal Cioulson.
Tudi Sveiovna zdravstvena organizacija (WUO) je v zadnjih leiih izdala vrslo smernic za zmanjšanje inlekcijskih bolezni v tropskih in sublropskih državah, kijih prenašajo ijisekii. WHO ocenjuje, da lahko globalno segrevanje ozračja ogrozi na milijone človeških življenj.
Nenavadne glave
Arheologi po svetu odkrivajo lobanje nenavad-
nih oblik. (îre za ljudi ali za ne-zemljane?
V Keniji so arhetilogi med izkopaninami, starimi 70 milijonov lel, odkrili nenavadne človeške Uv banje. Primer ni osamljen, saj znanstveniki po celem svetu odkrivajo lobanje strašnih oblik.
Poiem ko so arheologi v ruskem mestu Pyaiigorskom in v mehiškem kraju Chichauahua odkrili lobanje, ki so zelo podobne listini iz Kenije, je ameriški sirokwnjak dr. Aaron P>'e oblikoval zanimivo teorijo o njiliovem izvoru.
Glave starodavnih prebivalcev /emlje so namenoma deformirane. trdi dr. Pye. "Vidni so znaki pritiskov, zato menim, da so že na glave ufjvorojenčkov dajali posebej za to izdelane nastavke. Prepričan sem, da so iû počeli zalo, da bi bili podobni nezemljanom. ki so jih spoštovali kot božan-slvo," je dejal- "Starodavni prebivalci so na stenah jam upodabljali podobe bitij z velikimi glavami, ki so prišla z neba," je še dodal dr. Pyc.
Tesli DNK ki jih je na lobanjah izvedel dr. Gerasimov Igor Anato iyevich z moskovske univerze, so potrdili, da gre za ljudi, katerih glave so nasilno deformirali.
Kam so odšli nezemljarii in kje so zdaj, teorija seveda ni razkrila.
Delo
Zadnje dni imajo pri na.s nekateri velike težave z D^ lom!
Macka mís, mís«».
Velenjsko dogajanje okoli jezera spominja na tisto iz pravljice. Vodno me$to, kjer Je čolnarna, čolnarno, kje imajo mesto kinologi, kinologi,,..
Otro<i
Slovenca bo še enkrat do-kaziila s\oj odnos do otrok in natalitete. Štork^o bo dala na naš evrov kovanec n^nižje vrednosti.
Utapljanje
Je že res. da bi, če bi se velenjska občina odločila, da bo zgradila nov zimski bazen. Velenjčani tudi pozimi plavali; ampak po postavitvi bi se zaradi gradnje in vzdrževanja utapljala občina.
Bu<e m »buce«
Cas buć poćasi mineva. Srečevali jih bomo le še v parlamentu in v občinskih s>etih.
Nepismenost
Nekaterim šolnikom v Snmrtnem ob Paki nekateri očitajo slabo delo. A očitno so slabo delale nekdanje generacije. Nekaterih niso niti naučili tega, da bi se »znali« podpisati.
Enotnost
Ob načrtovanem enotnem davku na dodano vrednost je nekatere strah, da se bo hrana precej podražila. Nas bo ob tem enotnem davku spet reševal enotni kruh!?
Brez dobi<ka
Vladi ni do tega, da bi bili delavci udeleženi pri dobičku. Dovolj je, da ga ustvarjajo!
Premika se
»In vendar se stvari v Velenju premikajo!« bi lahko rekli tudi po zadnjem obilnem deževju!
Naše?
Lahko po vseh lastniških spremembah še sploh rečemo, da je gozda naše n^večje bogastvo!?
NASI KRAJI IN UUDJE
Zarja odmeva
Ob 80. obletnici Pihalnega orkestra Zarja
Šoš1ai\i, 7,oktobra - S sveCaiiini konceriom, ki je minuli pclek iz-/vend v prnslorili KulliirncgH doma Stj^tanj. jc Pihalni orkcsler /«ija na najprimernejši način /a-/Jiamoval svoj visoki jubilej - X0-ielnico delovanja. Na k<mcerlu. na knicrem so godbeniki prcdslaviJi svoj« najljubše skladbe, so posa-mc/niki prejeli od JSKD, izpostave v Velenju, Cîallusova pmna-nja in značke za pet, peinajsi in petindvajçel let dela v orkcslru, od /veze slovenskih godb pa visoka pri/iianja, k<U so Kriz za zasluge
CÍMS. zlaio medaljo B{)jana Adamiča in zlalo medaljo /SCi. Pre-jeniiiikíím odlićij sta pri/jianja pí> delila Nina Krenker Mavec (• JSKD), od zveze godbenikov pa Ak>jz Zupan. Pramicnosl orkeslra so šc povečale čcsUlke gosuw iz ra/iičiiili društev od doma in drugod. Podpredsednik šosianjske godbe Srečko Poîoênîk in dirigent Jani Šullgoj, ki godbo odlično vodi že od leta 199K. sta v nekaj besedah orisala delovanje in zgodovino iirkesira ter poudarila vlogo vseh. ki v orkestru igrajo ali zanj delajo
na lak ali drug način. Oh 80. obletnici je bi! izdan Almanah, ki ga je skupaj s sodelavci uspešno uredil Franc KJanfer.
Se nekaj stvari bi bih) vredno omenili. Program skladb je bil skrbjio izbran in je prehajal iz težjega v bolj zabavni del. I rane Klan-fen ki jc bil tudi dobitnik zlate medalje Bojana Adamiča, je ravno na ta dan praznoval svoj nijslnl dan. Posame/Jie skladbe so napoved^v vali godbeniki sami in o vsaki skiadbi povedali svojo zgodbo, (jodbcniki so s pomočjo sponzorjev pra/JKWîili v novih uniformah. Mednan^dno priznanje CIMS jc prejel Alojz Dolmik, kije v orkestru čez petdeset let. Velik aplavz je doživel Janko Zacirkovnik, poleg Zvonka L^diiieka prejemnik zlate medalje ZSG, čeprav treriutúo ne igra. Z<lravko Zupančič, Silvo
Tamšf. Branko Skniba in Anton Ir^olič so bili ktU kapelniJd piisebej omenjeni, saj so pustiD godbi svoj pečal. Na svečanosti so se spomnili tudi Mirka Biliča. dolgoletnega obveščevalca, ki so ga vsi sfjo-štovali. Ciodba šteje čez petdeset članov, v zadnjem času so zeh pomladili svoje vrste. Pod njihovim okriljem je tudi raažoretna sku-pl!ia, katere ustanovitelj je Viktor Žr^kovič. Orkester je letos na tekmovanju pihalnih orkesîrov Slovenije v zjibavneni programu za p<v kal Ormirža prejel zlato plaketo s pohvalo, na lestivalu koračnic v Mengšu pa osvojil drugo mesto. Najstarejši člani orkesira so že prej omenjeni Zdrav ko Zupančič, Franc Obreza in Karel Puiigartiiik. (lodbenikom so čestitali tudi gostje godbe iz Strassa, s katerim /aija sodeluje že dolga leta. Še bi
bilo zanimivosti» ki bi jili veljalo omeniti ob praznovanju, a vsega in vseh se ne da napisati. Mogr^če za konec se to, da daje Pihalni orkester /aij^. ki je bil ustanovljen leta 192.S kot Delavsko godbeno druî^tvt) Zarja, Šoštanju in njegovemu žJvljenju poseben pečat.
Brez njiii sfeiraj ni slavja, prazjuv vanja, koncertov in dru/.abnih do godkov. Poznani so tudi drugod In cenjeni v vrstah slovenskih pihalnih orkestrov, Kotjc v almanah zapisal Jani Suligoj. umetniški vodja orktístra- /aija odmeva!
■ M. Koatprejy foto: vos
Nastopajoči so so potruditi in poino dvorano v Vinski Gori navdušiti s programom, ki so ga
tudi totirat izvajati v dobrodeini namen.
Orgle bodo (očitno) kmalu zazvenele
Vinska Gora - Skupina krajanov sc jc določila, da bodo pomagali krajevni cerkvi do novih oigel. V nedeljo popoldne so v ta namen pripravili v večnamenskem domu koncert, ki je v celoti uspel. Dvorano so napolnili do zadnjega količka. A'ečina kanje bila prodanih že v předprodají. J?0 pa smo jih prodali na dan pred pričo t ko m koncerta. Skupaj je bilo prodanih skoraj 800 kart. S prodajo kart smo zbraii i.220.000 tolarjev, kar je zelo lep začetek nase akcije.« je v imenu organizatorjev povedala Mojca Gradišnik.
Program sta spremo vodila Datja Vrhovnik in Boštjan Dcr-mol. Od nastopajočih pa je zaradi bolezni odpovedal le Slane Vidmar, kije svojo odsotnost nadomestil s prodajo zgoščenk. Nastopili so; ansambel Storžič. Spev, S reden se k, Grego ij i. količnik. Unikat. Krajcarji, Franc Žerdouer s prijatelji. Dori, Jo dlar l.ojz s prijatelji, Trebanjski oktet. Robert Ciotcr in pater I cr-lež. »Kol v uvod v konccri pa so se predstavili Me<T/ (meî^ani cerkveni P/) in OCP/ (otroški cerkveni PZ) s skupno pesmijo Pesem skupaj nas drži. s katero
smo pokazali, kako te lahko pesem poveže in pomaga v hudih dneh.« jc še povedala Mojca. Jn dt^dala, da bi se radi iskreno zahvalili vsem, ki so poniagali pri organizaciji in izvedbi koncerta, predvsem pa vsem, ki so kupili karte ui ga obiskali.
■ Bš
v
Vošnjaki v Šoštanju
Knjiga Vošnjaki, prof. Mirana Aplinca, je na predstavitvi, ki je bila minulo soboto, doživela izjemen sprejem. Mala dvorana kulturnega doma je bila skoraj premajhna. da bi sprejela vse goste, ki so prišli prisluhnit besedam avto ija. kakor tudi urednika knjige, doc. dr. Toneta Ravnikarja. Še po> sebej pa so gostje prijaziio sprejeli predstavnika družine Vošnjak Benna Brínkliausa. vnuka Iler-berta Vjšnjaka. zadnjega lastnika tovarne usnje, (iospod Brinkhaus, ki seje predstavitve udeležil skupaj z ženo in dvema oirok<nna, je po ptîkJicu zdravnik in živi v Berlinu. Na predstavitvi je bilo knjigo
mogoče tudi kupiti, v prodaji pa bo do nadaljnjega v Mestni galeriji Soi^lanj. Avtor knjige seje zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri tako pometnbneni delu, predvsem pa svoji družini. Direktor zavoda Kajetan Čop jc ob tej priložnosti izrazil veselje nad tako pimiembnini dogodkom In en izvod knjige gostom iz Berlina tudi svečan«) izročil. Predhodno se je gospod Brink-
haus z družino ustavil tudi na Vili Široko, domu svojega deda Ilerbe?
■ Milojfta Homprej
Tudi letos več kot 170 pohodnikov
Mali Vrh. 9. oktobra - Vaška skupnost Mali Vrh v občini Šmartno ob Paki je (etos pripravila tretji pohod po mejah omenjene skupnosti. Tako kot prvi je bil tudi letošnji ^elo dobro obiskan. Na njem je namreč sodehv valo več kol 170 ljubiteljev narave in pohod niš tva.
Organi/aiorii so se tudi letos potrudili in na vseh kontrolnih točkah, sploh pa na cilju, poskrbeli za prijetno počutje udeležen-
cev. Marsikdo med slednjimi je bil presenečen, kako velika je vaška skupnost Mali Vrh. Pri tistih, ki so se pohoda udeležili prvič, pa sia pritegnili pozornost dve naravni znamenitosti - 170 lei star Rakunov bor in bor. ki raste v dva vrha, sredi obeh pa je križ, ki ga je leta 1918 postavil lastnik v zahvalo, ker sc je vrnil živ iz prve svelovne vojne. Kot je povedal predsednik vaške skupnosti Bojan llolesek, je aktivnost na-
menjena bolj druženju krajanov, veseli pa so tudi pohodnikov i/. preostalih delov občiue. Pohod pri pra vij ti vedno vsako drugo nedeljo v oktobru ne glede na vreme, namenijo pa ga v počastitev praznika Občine Šmartiio ob Paki, II. novembra. Nekaj pozdravnih misli je ob tej priložnosti udeležencem ob prihodu na cilj namenil tudi šmarski župan Alojz Podgoršek.
■ Tp
Organizatorji pohoda so poslirbeli, da so se udeteženci na ciiju primerno okrepčafi.
««HjiS

?0 HRIBIH m miHI^H
Koristno srečanje vodnikov
()dbi)r voUiiiskili odsekov Savinjske^ nicdUru^ivencgii odbora jc v soboto. K. oklobra. pripravil družabno srečanje vodnikov P/S Sa« vinjskcga MDO na Paskem Kozjaku. Namen srečanja je bil predvsem medsebojno spoznavanje in izinenjHva i/ku^^nj ter mforniadie o usposabljanjii. izobraževanju, varnosti v gorah in vloga vodništva. Nanj so biii poleg vodnikov P/S in pripravnikov vabljeni vsi, ki se ukvarjajo z v<jdnlsrvom v planinskih dr ušivih legs področja in se» vcíía r>dgovofnl za siroktmiosl dela vodnik<w pri Planinski /vezi Slovenije in scvetia Savinjskem meddni-šlvenem odboru.
Najbolj zgodnji so se la dan zjutraj zbrali v àiicku in jo s ic/kira sr-
cem {saj je pred t«int)iii djîi med planince irešćila iragična vesl o preminulem oskrbniku úonvá) mahnili peS proli planinskemu domu na Pa-§kem Kozjaku, Ob enajsiib so se jim pri domu pritirnzJIi se osiali u\ skupaj so sc podali na kriVJio turo na Špik. Popoldne je sledil pogovor z Danilom Škerbinekom (je gorski reševalec in instniklor Ci(irske rose-vabie službe) o varnosii v goralu ki jeni nikoli dovolj, Sledila je predstavitev plana izpopolnjevanj in aktiv-nosti za leto 2006, odbori vodniških odsekov so predlagali delegate /a zbor vodnikov 2006. čemur je sledila ločka razno in dru/abni del, srečajije pa smo nadaljevali z družabnim delom.
Srečanje je doseglo svoj namen, saj je potekalo v sproščenem ozjačju ÍD ob tkanju novili vezi ler utrjevanju starih. Medsebojno so-

rvifwmrr

' v ''/ifc'*	^
Udeleženci srečanja vodnikov PZS na Paškem Hoijaku
Izleti in akcije za leto 2005:
sobota, 15.10., izlet v neznano, $ekc4)a PO Velenje Dobrač - Kû-novo llâhks):
•	sobota, 15.10,. iřlet v neznano, sekcija PD Velenje Premogovnik (lahka);
•	sreda. 19.10., zaključnilziet, sekoja PD Velenje, Solnifnica Topol sic a (lahkij).
Še to:
v šolskem letu Univerze za III. Ijeni^o otidobie vas vabimo, ů& se pridtuJite njihovima krc^koma na temo planinstva. Krotek pohodni-štvosetosastalpred Gaslskim do mom Velenje, krožek planinaijenje ps pred Rdečo dvorano lobs ob 14. un v »trlek, 20.10.. v neznano}.
delovanje je tudi na tem p(Kln>čju zelo koristno in dobrodošlo, saj izkušenj ni nikoli dovolj,
»Štajerski Triglav« • Planjava
Letos se narava maščuje: kot po-smeti vsem tistim, ki so napovedovali »dolgo, vroCe in sušno poletje«, nas zaia^ z njenim nasprotjem!
V avgustu, ko je vreiiicnska napiv vod bila šc vsaj malo obetavna, sva sc s prijateljem podala na in se za Lnêami pripeljala na področje podveze, kjer sva na Ravnem polju v družbi šc ostalih avtomobilov pustila tudi Jiajinega. Kar kmalu sva prispela do lepe, na novo obnovljene plan«rije Podvezak, do katere so pravkar urejali tudi ccsto, Nad
njo sva iz markirane poti krenila levo navzgor, kantor je sprva Víxlila dcîbfo uho.jena steza, ki sc je počasi začela deliti, in ireba je bilo uporalv Ijati drtige zjiake. (idcn od njih je bilo ob/agano nizko borovje, potem kravji iztrebki, ki pa so se v sorazmerju z naraščanjem strmine in skal zamenjali / gamsjimi, nakar se je vse skttpaj zaključilo s prijetno travnato jaso. obdano z nizJdni borovjem. Kot da ni treba naprej, saj je sonce prijetno grelo in vabilo k počitku. Pa zanj nama tokrat ni bilo. saj sv^ imela drugačen cilj. lt)d so malo prej počivali gamsi in po sledeh pole/ane trave sva našla izhod- Borovje naju je izpustilo iz ^•vojega objema. Prišla sva na prelaz med Desko na levi in Iblslini vrhom na deaii ter sc spustDa navzdol proii Vodotočncmu jezeni. (u pa je bil čas /a pf>-ćitek. saj je ob takšni idDi nemogoče nadaljevali pot, ne tla bi se tisravil. Ob simpatičnem jezercu je majhna pastirska hiška z ograjeno mizo in klopjo, družbo ti delajo pašoče se krave, vsenaokrcîg pa je polno bivališč svizccv. ki pa jih »ni bilo doma*t. Nekdo si je svoj dom skopal prav pod betonskim temeljem hisc...
('akala naju je §e pot do ciîja, to je Kocbekovega doma na Ko rosici, do koder naju je s-pet pripeljala markirana pot. Mogla nama jo je se ravno pustila uzreti z raojjočuini lučkim Dedcem nad njo. potem pa jo te ovila s svojo tančico.
Zjutraj se nisva obotavljala in se jnimo Petkovih tijiv nap(5tiia proti Planjavi. Ciamsov /yi/ii je opozoril na lepotca, ki nama je sporočal, da je tu on gospodar. To sva kmaJu

Čtfvar Korošice - Lučki dedec
oktisila ttidi midva, ko sva premagovala strmino in samega sebe. Ko sva ilosegla vrh Planjave, ki je s sko raj 24t)tJ m n. v. najvišji vrb Štajerske, sva vedela, da nimava kaj oklevati. Megle so se z vst) vnemo pc»-dile iz doline, midva pii mimo Vilic. Babe di> Škarij po robu skalovja, ki hi nama ob lepem vren^enti nudilo krasen ra/gied na Logarsko dolino. Oreda samozavestno polcžavajočib se vsaj dvajsetih gamsov se je lenobno sončila pod Ziidnjimi sončnimi žarki. Pogled na vikarje, kamor pride ena po( iz Klemenče jame. je bil kar nia to grozljiv, saj so iz sive megle štrlele ošiljene mogočne skalne skulpture in opozarjale, da se tu ni šaliti. Naju je sedaj pot vodila navzdol in iz megle so se slišali glasovi, ki so prihajali s Kortv šice, kjer je potekal 10. nogonîetni turnir, Po kratkem postanku pri kíKi sva pot nadaljevala proli Se-delcu, spet proli planini Podvežak, Oblačnost je priganjala Utdi drtige in vse je hitelo domov, Pa vseeno nismo odnesli stthe kože, saj se je nenadoma ulilo, párkrát zamolklo zagrmeio in od naše opreme in spretnosti je bilo odvisno, v kakšni «ko/j« smo se /našli, /a vzor planincem sc mi je zdel par pred mano • oče s kakšnim ^tiriletnin^ sin(H« -oba premočena do koze. Kljub §e kar dolgi pcui sta se vseskozJ prijetno pogovarjala, fantič ni niti malo sitnaril in pridno je premagoval z^nj visoke, spol/ie skale oh po telesu ovijajoči se oblek(c)i. Ko smo prišli do avtomobilov, je zadovoljstvo udcle:^encev bilo odvisno od rezervnih oblačil. Kar težke» sem si pralstavljala. da bi se morala usesti v avto v do koze premočeni obleki. kar se je primerilo dekletu pred imno ... Važno je. da smo vsi skupaj vzoli to igro narave z )ianti za hec in se veselo razpoli^ženi razšli!	■ Marija Lesjak
v
Novo plezališče v Florjanu pri Šoštanju
v soboto. 1. oktobra 2005, je bilo ob ^avni cesti Sošiani-Beie Vode. natančneje v riorjanu. z manjšo slovesnostjo odprto plezališče. Na otvoritvi so cikoh 60 zbranim spregovorili Dani Urbane iz Šaleškega jamarskega kluba lopolšica, predsednik Planinskega društva stanj. Vlado Stropnik ter predsednik Športne zveze Sošiatíii Bojan Rotovnik. SveČajio otvoritev plez^i-lišča pa je opravil župan Občiiie Šo-štajij, Milan Kopušar, ki je ob tem vsem bodočim uporabnikom zaze-lel varno plezanje in obilo veselja ob uporabi novega športnega objekta v občini Šoštanj.
Zgodovina urejanja plezališča sega več kot dvajset let nazaj, ko so posamczjti domači zanesenjaki pričeli iskati primerno naravno steno v zahodnem delu Šaleške doline za plezanje in za ureditev plezalilča. Po dolgoletnem iskanju in testiranju je bilo v začetku leta 2003 na sestanku med jamarti in planinci sklenjeno, da je za ureditev plezjj-lišča najprimernejša naravna stena na vzj^ožju hriba Rnek v Florjanu.
v maju leta 2no.^ so predstavniki Šaleškega jamarskega kluba J opol-šjca. Planinskega društva Šoštanj in Športne zveze Šoštanj z lastniki zemljišča na področju hriba Rnek v Florjaini, Ano Majhen in Silvestra
V dt>brih dveh letih je bilo oprav-lienih okoli 1500 ur prostovoljnega dela pri urejanju pleziilišča. Večji del so opravili jamarji, ki so bili p<xJ voilstvoiîî Damja IJrbanca zailol-za urejanje stene - čiščenje,
Me^naija, sklenili pisni dogovor o uporabi zemljišča za namen ureditve plezališča. Nalo so se začela Zemeljska dela za ureditev dostopov do sleue io nato še urejanje same stene.
določitev smeri ter opremljanje s svedrovci in sidrišči. Planinci so prevzeli ureditev okolice plezališča hi urciliiev poti za dostop do stene. Športna zveza Šoštanj pa je pri pro-jckiu sodelovala s Hnančnimi sred-
stvi pri delnem strojnem urejanju okolice in pri nakupu opreme (svedrovci, sidrišča in lepilo) za opremljanje stene. Do otvoritve je bilo (jpremljenih 15 plezalnih smeri s težavnostjo četrte stopnje po UIAA in več. Judi po otvoritvi se bo nadaljevalo opremljanje plezališča. saj stena, ki je široka več kot 100 m. pontija še veliko možnosti za nove plezalne smeri.
Velik delež pri urejanju plezališča so prispevali tttdi Šaleški alpinistični odsek. Termoelektrarna Šoštanj, Občina Šoštanj, Mestna občina Velenje. Krajevna skupnost Topolšica, Prostovoljno gasilsko društvo Premogovnika Veletije. Prostovoljno gasilsko društvo So-štaiíj. Komisija yâ ^c;rino plezanje pri Pianitiski zvezj Slovenije in /a-voil za gozdove Slovenije, krajevna enota Šoštanj, Vsekakor pa so pomemben delež prispevali tuili lastniki zemljišč ter nekateri prebivaJci Roriana, ki so po svojih močeh pripomogli k oilprtju plezališča, Vsem iskrena hvala I
■ Bojan Rotovnik
fflLflD! DOPfSntKI Pot^oefljo
Pastirski dan
Učenci 5. raz/ediw OŠ Livada Velenje smo se oh koncu septembra 2005 odpravili v Vače pri [.iiiji na prvi naravoslovni daji.
Dan smo začeli z vožnjo proti Vačam pri Liliji. Ko smo prispeli, sino spoznali pastirico Jano. Popeljala nas je do škrata Kihavčka, ki nam je povedal vse o lanu. Odšli smo naprej, da bi si pogledab' povečano kopijo Vaške situle, ki jo je našel Janez Cirile. Lc-la jo je štiri leia hranil iloma, šele nato pa prodal muzcjti v I jubliani.
Obiskali smo tudi manjšo kmetijo, kjer smo lahko nahranili koze. zajce. Poleg domačih živali smo îaliko v
roke prijeli tudi močerade, polhe, ježe, ščurke, žabe in celo kače.
Kasneje smo vsi sestradani odili po pravo pastirsko malico - kruh, sir in jabolko, ki smo jo prejeli v culici. Po malici smo se na bližnjem pašniku igrali pastirske igre. Bilo je zabavno. Vlekli smo vrv. jedi) pečena jabolka in se zabavali kot že dolgo ne,
Ker je blizu Vač geometrijsko središče Slovenije {CîlK)SS). smo se odpravili še Ija, saj s-mo si vsi želeli stati, vsaj z eno nogo. na središčni točki Slovenije.
Pi)lni lepih vtisov smo sc v popoldanskih uricah pripeljali v Velenje. Anja Klemenčič Pocajt, S. b, OŠ Livada
Mnenja in odmevi
Tednu otroka na rob
Ta leden! Zakaj ne ta teden Teden nialcre ííí otroka? Iako se spraštt-jem. ko v Pikinem tednu, pravkar miiuilem. opazujem oh Veletijskern jezent pisano množico otrok in nw-ter. leh. ki pri/emajo k sebi otro-čiče in jih tisnîerjajo na glavna prizorišča dogajanja. Ob tem se v meni krepita misel in čtUenje. kako je otrok, predvsem v raAojni dobi življenja, povezan s svop najbit-nejšo negovalko, darovalko življenja. Ne. kadarsotlimo oteh vprašanjih, ne smemo prezreti, da mati svojega fHroka neguje že v prvih devetih meseeih nosečnosti: pogovarja se z njim. osrečuje ga z vso svojo Ijubczjiijo, z vso toplino svfv jega srca. Zato se ittdi fizično obrača k svojemu zart>dkn: ne tižJva alkohola in mamil, ne kadi. Ne obremenjuje se s pretežkim fizičnim delom. Vsako minulo nosečnosti misli nanj, čuti z njim. Zalo odvrača jezo in kletev, ali celo kletev, ker je zanosila. V prvem obdobju razvoja tako nastajajo zasmw: psihične in rizične nežnega bitja še v place ti. In gorje, če jc mati zaradi zanositve nesrečna in je otrok /M nezaželen, <^trok bo dedič te rievo-Ije. tega strahu, tega odklanjanja njega samega. Rodil se bo ta otrok. Mati bo preikrivala, da je nezaželen. Otrok s svtyo veliko in čutečo nesTCčo mora pltiti skozJ življenje kot ranjena ptica, loda že v nost*č-nosti je hil prenekateri otrok moten. Mati je bila ziiposlena. Trdo je delala in že v tem obdobju ni bil njen zarodek v prvem plajnt njene nosečnosti.
Oko se ponovno za hip zazre k materam, držečim svoje otroke v nari^čju, lam, oh Velenjskem jezeru.
lako: sedaj se v nask\lnjih razvojnih obdobiih otn)ka šc množijo skrbi in večje naloge. Otr(^k pred prvimi koraki, in tudi potem preživlja ljubezen ob materinih prsih. Ob njenem nasmeh ti in pogovarjanju.
Današnji čas je surov. Boj za preživetje, otrok se mora ločiti od matere: mora v jasli, v vrtec. Oropan je prvih ljubezni. Ste že kdaj slišali, kako žaluje /z mamo, ko ga prenesejo v novo. neznano okolje, in ga zapitsti? /a vseh osem tir ali še večl Ničesar ni, kar hi tahko v tem otroštvu iiadomestOo ljubečo mater. Pravim - ljubečo!
Koliko pisaieljskiJi peres se je približalo veličini matere: Cioethe, Cankar, Kosovel, Prešeren s svojim pismom in leta 1824, kojih kliče: »l.ubi staršil« Ali sovjetski avantgardist Jesen in v pesmi Pismo materi, ali naš Kajtih v večnem vprašaniu: Kje si, mati! Gotovo je eno: če ni dobre, ijubeče, matere, ni dobrega otroka. Poglejte: otrok je v šoli. in jc na cesti. Otrok "šprica" mnogo ur v razredu. Ibda za vse to ga ne bomo smeli kaznovati, če je bil sam. ko sta bila starša v službi: za tekočim
trakom ali v pisarni, ludi pozjieje, doma, ko so vsi zbrani, navadno ni časa za otrokova vprašanja: Zakaj? Kako? Kje? Ne. ni jih, kajti ulrtije-ncmu človeku ni lahko zapreti sviv jih problemov in skrbi in se pc^svc-tit! otroku, Kakor blisk se velikokrat vžge med staršema, in nevredne besede pretresajo tudi otrokovo ozračje. Pa smo tam. Razred pokaže take. nezaželene družinske primere, ali cesta. Kdo ve? Naj-httje je otroku v adolescenci, ko prerašča v zrelo, saniostojno osebnost. S svojo trrnavo odločnostjo nas odbija in žali. Mi ga pa kazjiu-jemo- Zdi se. da smo v začaranem krogu. |>a nismo! Minila so leta in posejali smo premalo dragocenih zrnc prijateljstva in ljubezni med naše otroke...
l.e kaj najn je storiti danes, ko kapital šc bolj izžema starše v delovnem procesu, (iotovo je prvo in najpomembnejše: osvobajati moramo naše matere, jih razbremenjevati dela v našili podjetjih in jih tako usmerjati v družitio. da bodo tu lažje prijateljevale z {>troki in jim pfv magale v mladostnih stiskah. Zdravo usmerjanje jc potem največja ljubezen, ki jo premore pre<i-vsem mati. razgledana, izobražena mali. Spomnimo sc samo zaposlitev maiervVcliki Britaniji, Rcdkesozaposlene. Britanci že vedo. zakaj.
Vitlite. zalo naj bi bil ta teden matere in otroka. Nc smemo prezirati njtme s<^odvisnosti.
Prepričan sem. da lakega otroka, ncgovaiiega in vzgojenega v dru-žitii. lažje usmerjamo v svobtîd-nega. samostojnega človeka, pa tuili plemenitega.
Kajti - plemenitost je ljubezen in obratno. Saj vemo: marca iu maja sta praznika Žena in mater. Premalo, preskromno,
Zdi se. da je za večni problem odnosa otrok do staršev v tem tednu premalo časa. Urejene dnt/Jnske razmere ttidi pogojujejo večjo nata-liteto v naši državi.
Včaab skoraj brezizJiodneoni stanju v naših šolah in javnosti se lahko zoperstavlja edino najsvetlejša beseda v naših novih prizjde-vaniih - beseda ljubezen.
Večerje s prižganimi lučmi. Množica obiskovalcev ob Velenjskem jezeru se razhaja. Matere, oprte s sladkimi bremeni, liho in razmišljajoče odhajajo domov. Oči napol spečih otrok sanjajo dalje: o drznih akrobatih, pravljici s štirimi kraki, o imenitnih glasbenikih Ćukih, rez-baijenju v ustvarjalnih delavnicah.
Pa saj seje tokrat Pikino srečaujc imenovalo Pravljica. Za otroke in (Klrasle. Pravljica je d<^brota in ljubezen. lega ne sme spremeniti nič. čc želimo odnos otrok do staršev poimenovati ljubezen. Ljubezen, žlahtna Ljubezen!
■ Vinko Šmajs
VI PIŠETE
Slovenske pevke na Madžarskem
KfHKC prcjšnjcgH tedna so bile pevke /cnskc^ pcvskciw /bora DU na gostovanju v Ajki na Mad^nr-skcm. Sprejele so vabijo njihovo^ mešanega invalidsk^žga pevsk«2ga zbora. Pred leti so veleiijski inv"<ilid3 /aradi podobiKîSîj obeh mest navezali stike, njihova /elja pa jc bila, da bi bila srocanja tudi kulluma, Pevo-vodkinja Vida Lesnika Pc^lutnik in ptvdscdnica Olga (.Tinkar sta se kar prccej časa inidiíL da je laliko zbor gosloval v icrn nicsiii. Pri leni jc bii neobhodno potreben gospod Jure Kostne, ki je prevajal. Ta čas st> stilelji predlagali najbrž tiidi zalo. ker jc le dni pri njih pt>lekaJ îako imenovani civilni fesi iva L na katerem so pokazali kar najširše družbeno di)gajanje, rudi kuliumo. Tako smo v peick takoj po prihodu v
mesto odsl) na pri/ori«e dogajanja. Prija/Jie pevke so tîas kar najprisrC-nejše pozdravile. Skupaj smo ^rcm-Ijalj ra/ne madžarske pcvce. recita-torje in folklorne skupine. Druid <lan smo imeli avtobusni o^ed mesta, ob 12, liri pa snio bili spel ohčii}slvo na Testivalu. lokrat so nas presenetili Ukrajinci s svojimi pcsminií in plesi. Popoldne smo imele toliko casa, da sm<» sc pripravile za koncert. Internal ima prav zanimivo dvorano, v kateri smo nastopate z dvema dru-gijîiâ zboroma. Madžarski je preccj napredoval od koncerta v VeEoijjn. nemški nianjsinski /bor pa je pel po ljudsko ob spremljavi harmonike. Naš zbor je zapel 14 pesmi, ki so jili / /aninianjeni spremljali. Najbolj odmevna je bila madž<irska pesem, ki smo jo menda se kar dobro izgovar-
jale. Me smo pa tudi imvdušcno ploskale njihovi i/vedbi slovenske pesmi Padel .te, padel... Preden snKi nasť>-pili vsi /bori likrat). jc sledila sc ob-Wîzna izmenjava tlaril. Visek wsčera je bila Beethovnova (X3a radosti, ki smo jo peli v ireh jezikih. Gosiitelji so sc zelo i/Jcazali, posebej so pt>skr-beli za pevke, ki so težko hodile, posebne pozornosti sta bili deležni tudi pcvovodkinja in predsedîiica zbora. Pred (Hlh<xJom smo se /ju slovo še enkrat stikali. V naleljo popoldne nas je že pozdravila slovenska pokra-jljifl, Čedalje bolj gričevnata in hribo vita s cerkvicami po vrhovih. Tega pač na ravni ali rahlo valoviti madžarski pokrajini Jiismo videli, ^^;sem res ne pozna moja, o tem snw se prepričale.
■ MiraPreložnik
Kos - otok radosti in življenja
/c uekaj let se Studenti pogovorne angleščine pri Univerzi /a tretje življenjsko <îbdobK v Velenju potepajo po deželah, kjer je vsaj pogovorno angle^i je/ik i^doma«, in tako preizkušajo svoje znaiije. Skupini sc je z leti pridružilo kar lepo število svojcev, prijateljev in sojlolcev iz drugih kro/irov I.eios je potovalo na grški otok Kos kar 28 potnikov.
Mtiogi so prvič sUsali za oit>k K<^s, ki pa ima bogato zgtxlovino iti sodi v skupino D(xlekanezov. V svelu jc otok najbolj znan k(H roisuii kraj I li-pokraia - očeta medicinc.
Njegova zaprisega, ki je lu<li njegovo najpomembnejše delo. predstavlja še danes tenieljc cnoderjte medicine, Na Kosu vse spominja nanj, to so spomeniki, ustanove, sole, klubi. boInišnicc. Hna najpo-membnejšili arheoltiskih najdb na otoku je Asklepion - najverjetneje najboljša, vsekakor pa najbolj slavna boliusnica tistega ča.sa. Na tem mesni lahko danes občudujemo ostanke tenîplja in Hipokratove me-tlicinske ^ole. ÍUdi platana v samem mestu Kosu simbolizira njegovega duha. V njeni senci je Hipokrat šte-
vilne ure poučeval svoje učence.
V	mestu je veliko antičnih ruševin. Arheološki mtizej hrani mozaike iz .V stol. pr. n. St. ob obali sc bohoti viteški grad, vidimo lahkt) različne cerkve in mošeje, kar vse prića o zg(^do-vini otoka in menjavi gospi>daijcv. C)li»k ima odlično geografsko lego, veliko sonca, peščenih plaž. toplo morje, kar vse so dc^bri pogoji za razvoj turizma, kije danes osnovna gt> spodarska dejavnost. Le dobri dve nri smo potrebovali za let na olok in pol ure z avtobusom do prijeijiega hotela Atlantis, ki je bil naš dom teden dni. Vsi smo bili enotni, da je bilo naše bivanje v njem na visoki ravni, ludi sicer je bil teden izpolnjen z mnogimi dejavnostmi, saj smo želeli videti in doživeti čimveč.
V	dveh cclodncvnib potepanjih smo obirali sosetluji vulkanski otok in se povzpeli na krater, popeljali smo se v zelo pomembno mesto na turški obali, ki je danes center nav» tičnega turizma, ter se spreho<iill po bazarju in oknSali tipično hrano In pijačo.
Kos imenujejo tudi mesto kolesarjev. saj so povs<^d vrste koles, ki si jih
lalik<J izposodite in se popeljete po mestu ali otoku. Preizkusili smo jih na izletu v Ilicrmes, kraj s termalno vodo, ki IcžJ pribliâio km iz mesta. ludi brez planinskih podvigov ni slo. Skupina sedmih planincev se je povzpela na 863 m visok najvišji vrh oloka DikCiJS, Slabi dve uri hoje do vrha sia bili poplačani s čudovitim razgledom na otočje in del mr-^e obale. Na K(îsu vlada tipična grška jnenlaliteia: ljudje so turistov vv-scli. radi pomagajoz nasveti in infor-jnacijami, vas na nevsiljiv način vabijo v številne majhne restavracije in po zmernih cenah ptmudijo gyros, dolmadcs (polnjene vinske liste), baklave in druge dobrt«e.
Na gr^eni večcni so nam domačini pričarali pravo V7dušjc v ritmu grške folklore in nas povabili, da zaplešemo z njijni. kar smo rade volje storili.
!^cn je minil hiiro in i/ sončiiega Kosa smo prileteli v temno in de-že\^io Slovenijo, a vseeno veseli, da smo doma. vsi zdravi in polni moči /ň novo študijsko leto.
■ Magda Žtst
Asklepion ' bolnišnica in tempelj iz časov pr. rt. št-
Glas o sejmu do bele Ljubljane in sinjega morja
Rtčiea ob Sa>ir\p, 9. oktiihra • Tradicionalni Lenartov sejem, ki ga že nekaj let pripravljajo člani Turističnega drušiva Rečica ob Savinji vspo-min na leto 1585, ko je cesar Rudf>lj' il na priporočilo škofa Ivana Tavčarja Rečici po<lclil tiše pravice (in s tem pravico do sejmov), je tudi tfv kral t>bi skalo veliko obiskovalcev.
Zbranim jc dobrodošlico najprej izrekel reški župan (predsednik sveta KS) Peter Kolene, ki je med drugim dejal, da je glas o prireditvi segel do bele Ljuhljatie in do sinjega morja. Sejmarjem je va'/.í> lel radodarnih kupcev, slednjim pa, da bi zanj dobili dobro blago. Sejmarjc in llrhce je s pravili obnašanja seznanil policaj (Vinko Jeraj) ob pomoči "župana in trškega ziipanstva desna roka** (Bojana Komika).
Na stojnicah ni manjkalo
doTnačih dobrot in drugih izdelkov, ki so jQi poiuijali mlinar, sirarji, lec-tar» zalesčarji. keratničar. lončar čebelar ... Dišalo je po pečenem kruhu, pečenem kostajiju. Pridno je vrtel svojo lajno lajnar iz Kranja, dani turističnega društva Rečica pa so poskrbeli tudi za oživitev siarili li-
kov oziroma osebnosti, ki so spremljale tovrstne sejme in jih ljudje še pojutiijo iz časa med obema vojnama. Tako so se na sejmu mudili slepec. Cukrová Liza, pičknrin. kmečka družina ...
■ Tp
Sejemske kupčije in sejemsko dogajanje nasploh sije ogiedaia
tudi kmečka družina.
v
Moto veterani Šoštanj
Ob 10. obletnici kluba Moto veterani Šoštanj, vse aičetka pod vodstvom predsednika khiba Vilija Pe-čovnika. smo se zbrali na Ribiški koči v Šoštanju, da bi s si>ominsko vožnjo obudili spomin na dirke po vojni in sc obenem poklonili šoštanj-
skemit občinskemu prazniku.
Naši jekleni konjički so se svetili in komaj čakali, da zahnimijo in seveda varim os'vojijo cesio. Na to poi smo sc podali člani kluba in nekaj povabljencev, skupaj s klubom Nei<v pir, Tatenbach in nekaterimi posa-
mezjiiki. ljubitelji motociklizjiia. Spominska vožnja je potekala iz Šoštanja proti Zavodnjam, Slemenu in sc nadaljevala proti Lajšam, kjer smo sc, kot je v navadi. Še malo okrepčali, /a lep zaključek dneva smo se odpeljali še v Šmartno ob Paki na biičerijo in si ogledali iimet-nine iz buč.
■ Oana
Napovednik
z oktobrom je šolska aktivtiost dosegla najvišjo viop-njo: otroci so zaposleni v šolali, odrasti pripravljamo vse potrebno /a jesenska srečanja. Vsekakor sc bo to poznalo tudi v »sladkornem kotičku« - kar nekaj srečanj se je zvrslQo poleti: najprej kardiološko srečanje v Milanu (srce je pomembno tudi za nas, razumljivo), nato reden diabetološki kongres v Atenah. leme so bile letos zanimivejše kot lani: poleg usklajevanja mnenj za zxJravljcnjc sladkorne bolezni so predstavili \Tsto tehničnih novosti. Videli smo najtiovejše inzulinske črpalke. za na pot so nam priložili tudi nekaj praktičnih nasvetov. Sad tega svetovanja bo razpredelnica za merjeno dieto na telefonu, ki jo pripravljamo s pomočjo Hrmc Mobitel, d, d., oziroma hčerinskega Planeta 9. Upam lahko, da bodo zaživele (udi drtige ideje - prala-vatelj iz USA jc predstavil videoigrice kot način hujša-nja za otroke. Igra poteka kot ples, vendar je to hkrati tekmovanje za par ali za 4 do X udeležcnccv, kar bi bil<5 zlahka uresničljivo tudi v televizijski (xJdaji.
Teme srečanj« EASD bodo predstavljene v kratkenî, predvidoma nidi na spletni www.csb.s. Srečanj s lem ni konec: finna Lilly, zjiana izdelovalka inzulinov (lltt-malog na primer), je pripravila srcčanie na temo slad-kora bolezen lipa II v Dubrovniku. Pri obeh srečanjili pa seje pokazalo, da smo včasili preveč leseni: ni tako pometubno. kaj jemljemo, samo da bomo primerno uredili krvni sladkor (saj veste, med 5 in 9 mmol / lit kadarkttli preko dneva ). Kitajci so predstavili kar rca-
VAMJANJUSTim
1 SLAVmNMPTICE^
- ( PO NAŠI Mlf^i} BOLNIŠNICA TO^OUlCA
len pristop: ocena rizičnosti - učenje s^jmokontrolc -začetna edukacija - vrnitev k domačemu zdravniku. Pri njih je stanje (Neprimerljivo s Slovenijo, saj je imel en diabetolog milj<'»n ljudi veliko področje.
Aktivno jc tudi velenjskih dništvo slatlkomiJj bolnikov: ravno so zaključili rehabilitacijo v Rogaški Slatini. Čc bo šlo vse p(j sreči, bo organizirahu proslavo z (^knv glo mizo na dan sla<)kome bolezni 14. novembra. S tem aktivnosti seveda ni konec: z malo sreče bomo skupaj pripravili dobrodelni koncert v kristalni dvorani v Rt»gaški Slatini, a to je še majhna skrivnost.
Icraa letošnjega svetovnega dne diabetesa jc okvara stopal: spodbudno, ker vsako leto sktipaj z zniževanjem standarda ljudi tiarašča oskrba hudih zapletov okvar stopal. Zdi se, da število amputacij narašča tudi pri nas. kljub intenzivnemu zdravljenju vključno z medicinsko pedikiiro.
Načrii so tudi na področju tehnične podpore: novosti bodo navedene na spletni strani, ki bo prcdsžtavljena na sejtnu Narava in zdravje v Ljubljani že čez nekaj dtii, Irtidimo se za vzpostavitev klicnega centra, elektronskega spletnega regisira, že prej omenjene tabele kar na mobilnem teleťonu, upamo pa tudi na izboljšano orga-nizitcijo ambulant za ljudi s siadkom<5 boleznijo.
■ Damjan Justinek

V nedeljo z danskim prvakom
Tekma bo že odločala o uvTstityi v osmino fmala - Tudi njen začetek ob 16.45
Rokomcuši Gorenj« so uvodnih lekmah Idošnjc lige prv«k<w pomcLii z italijanskim in islandskim prvakom. V prvem krogu premagali Merano s pclnajslijni goli ra/iike (o tem smo pisali v prejšnji številki), v nedeljskem drugem krogu pa Ilaukar Haf-naljordur/ :25. To je bila njihova prva zmaga v novi tekmovalni sezoni v domaći dvorani.
Proii Prevenlu v prvenstveni leknii %o po dobrem /acetku zelo popusiili, pa se nalo spet pobrali, na obeh dosedanjih evropskih tekmah pa padcev in v/ponov v njihovi igri ni bilo već. /.atijujejo, da bodo dali vse od sebe tudi v nedeljo, ko bo v Rdeči dvorani gostoval danski prvak Aarhusu. Nova /maga bi Gorenju na široko odprla vraia v osmino finala tega lekmovanja. kar je cilj letošnje lige prvakov, kot je pred novo sezono dejal predsednik Jam Živko. Gotovo pa bodo potem apetiti nedvomno porasli, (iorenje / igro vse bolj doka/.uje, da je sposobno napravili áe kakšen daljši korak. V nedeljo pričakujei<i tudi mo^no podporo gledalcev in upajo, da
bodo vendarle naptiinili dvorano do zadnjega mesta. Proti Islandcem namreč šc ni bilo lako.
Podobno kot od Mera na s<î bili tudi od zelo zagrizenih Islandcev za razred boljši. Njihovo mrežo je s stremi goli zapored ob natančnih podajah Luke Do-b«lska načel Marko Oštir. ob dobrih obrambah Dušana Pod-pecana, kije na cch tekmi ubranil tudi dve sedemme(ri>vki. pa so počasi a vztrajno večali prednost. Pred koncem prvega polčasa je ta dvakrat znašala že sedem golov. Ob odmoru so Ve-lenjčani siccr imeh le pet golov prednost, loda v nadaljevanju so se povsem razigrali, trener jc menjaval in dal priiožm^sl za igro
Luka DobMek v nahtu
ludi igralcem, ki manj igrajo. Kljub temu so razliko nenehno večali, kajti Islandci kljub veliki požrtvovalnosti niso mogli kljubovati vse boljšim domačim roko metale m.
Na samem začetku drugega p(ílčasa sla Luka Dobelšek in Vedrán Zrnić dvignila gledalce s sedežev s cepelinom. V 46. minuti so po U. Podpečanovi obrambi prvič ptwečali prednost na deset golov (29 : 19). Gostujoči trener Je poskušal z menjavami vraiarajev, a zaman. Gorenje je nezadržno večalo ra/^ liko, med strelce so se razen Branka Tams^ta in Sama Rutaija vpisali ze vsi igralci. V 56, minuti je lep gol dosegel tudi Ta m se za vodstvo s : 23. tiledalci so resnično uživali do k(mca. Sedem minut pred koncem tekme je namesto Podpečana vstopil med vratnici mladi Matevž Skok. kije zbral štiri obrambe ter hkrati z me del nasprotnikovega igralca, da je ob izvajanju sedemetrovke žogo poslal čez prečko. V zadnjih minutah tekme se je strelsko razživci Jure Dobelšek. nekaj sekund pred koncem tekme pa je bil na Rutarju storjen prekrSek za najstrožjo kazen. Izvedel jo je sam in se kot zadnji (razen vrataija) vpisat med strelce,
Kakopak je bilo po tej tekmi na tribuni v zadnjih minutah tekme povsem drugačen kol na zadnji prvenstveni tekmi. Tedaj so gledalci razočarani že pred zad-
REKLI sa •••
Lars Walther, trener Gorenja:
»Zelo sem zadovoljen po novi visoki zmagi. Končno /jičelo obrc-suwati delo preteklih tedtiov. Na nasprotnika smo se dobro pripravili. Igrali smo disciplinirano, bojevito, predvsem pa kolek* tivno. Bili smo strpni v napadu in čvrsti v obrambi. V lem ritmu moramo nadaljevati. Vsaka tekma je zgodba zase in vsako moramo vzeti maksimalno resno. Torej tudi nedeljsko z Ar-husom.
Danci so boljše moštvo od Islandcev, Proti nam bodo še močnejše. saj na prA tekmi ni igral njihov najboljši igralec. Toda čc bomo igrali tako disciplinirano, kot smo proti llaukarju. nam zmaga ne sme uiti..«
Paul Olafsson, trener Hau-karja: »Nisem zadovoljen. Zmage nisem pričakoval, vendar tudi lako visokega poraza ne. Gorenje je imelo boljšega vratarja. boljšo obrambii in boljši napad. Goa*nje je veliko boljše mosivo od Dancev.«
Luka Dobelsek: Islandci so zelo dobra ekipa. Mi smo se nanje dobro pripravili. Vse. kar smo se pred tekmo dogovorili, smo na igrišču izpolnili. To je bil ključ do uspeha. V prejšnjih tekmah smo v svoji dvorani precej nihali v Igri. Tokrat je bito dru-
gače. S strpno igro v napadu in trdno v obrambi nam je uspelo zadržali priigrano razJiko. Kar nam je prineslo novo visoko zmago. Cc bomo (moramo) tako igrali ludi proti Dancem, se bomo v nedeljo skupaj z našimi gledalci spel veselili.«
Jure Dobelšek: ^Će smo premagali urok domače dvorane? Morda je res bil un»k. toda bolj drži, da smo bili na prvenstvenih tekmah pn^ii Tremu in Trimo, kj smo ju izgubili, nezbrani in nekoliko pod pritiskom od velikega pričakovanja. Tokrat smo pokazali, kaj znamo. Igrali smo /xito dobni. Gremo na naslednje zmage.«
Marko Ostir »V tekmo smo šli 120-odsU)ino, zato je morda kazalo, da so Danci precej slabse moštvo. Kdcir igra v ligi prvakov. ne more biti slab. Vsak je pač toliko dober, kolikor mu na-sprotnik dovoli. Vse se nam je pač poklopilo. Tokrat ni bilo nihanj v naši igri. Trudimo se, da jih ne bi bilo. loda zj:1o težko je šcstdesei minul igrati v istem ritmu. Danes sem dobil veliko uporabnDi žog. To je dovoljevala njihi>va pt^stavitev 6 - 0. Res sem }o kar dobro izkoristil. Tekma z Danci bo zelo pomembna, saj bo že odločala o uvrstitvi na prvi dve mestL 7. zjnago bi si na široko odprli pol v osmino fmata.«
njim sodnikovim piskom odhajah iz dvorane. Tokrat so jih proti koncu vzpodbujali sloje in jim še po zadnjem sodnikovem pisku
ploskah. Oboji upajo, da bo lako ludi v nedeljo.
■ vos
v
Se tretja zmaga v gosteh
So se rokometaši Gorenja znebili uroka Rdeče dvorane - Odgovor na to je dala sinoćnja tekma s Koprčani
Oceno igre rokometašev Gorenja v letošnjem državnem prvenstvu bi lahko po petih kri>gih strnili z naslednjim stavkom: odlično v gosteh, slabo doma.
Po dveh porazih v Rdeči dvorani so v sredo prejšnji teden v korošktvšaleškem derbiju v vnaprej odigrani tekmi prigarali tretjo letošnjo zmago v gosteh. Prevent so premagali z 29 : 25, Medtem so prvič v novi tekmovalni sezoni zmagali tudi pred
svojimi gledalci. V 2. krogu lige prvakov so v nedeljo premagali islandski Haukar z : 25. So se s to zmago (končno) znebili uroka Rdeče dvorane. Na to so odgovorili na sinoćnji prvenstveni lekma 6. kroga lige Telekom, v kateri so gostili Cimos Koper.
CnîStje Síi Ziíčeli sijajno. Po dvakratnem vodstvu s šestimi goli prednosti so začeli popuščati, domači pa igrali vse bolje. V .^3. minuti 80 gostitelji prvič na tekmi
povedli ( 12:11 ). Nato so imeli še trikrat prednost dveh golov (nazadnje 15 : H). Kljub bučni podpori domačih navijačev pa silovitega ritma, ki so narekovali v tem delu igre, niso mogli zdržali do konca. Po uspešnih obrambah Dušana Podpečana so Velenjčani iz.cnačili na 15 : 15 in spet vzeli igro v svoje roke. Slabih deset nîi-nut pred koncem so domačim v rezuhalu ušli za pet golov in tekma je bila odločena. ■
V neobičajnem času
»
Četrta zmaga velenjskih rokometašic
Rokomeiašicc Ženskega rokometnega kluba Velenje opravičujejo vlogo favorhinj v 1. B ligi, saj so po četrtem krogu še naprej neporažene. Na gosiovanju v Sežani so si brez težav priig-
rale novi točki. Zmagale so z : 27. Tekma se jc igrala v neobičajnem času ob 11.30. To jc predvsem vplivalo na igro Vc-lenjčank, ki so zgrešile kar 15 čistih priložnosti in ob lem napra-
vile več kol 10 tehničnih napak. Kljub temu zmaga nikoli ni bila ogrožena. Domačinke so bile kljub porazu zadovoljne, saj so proti favorilinjam na koncu istr-žile dokaj nizek poraz. Omenili velia. da sla v članski kategoriji debitirali L1-letni Taikičeva in Štormani>va.
Vclenjčanke so še vedno brez poraza na prvem mestu, v naslednjem krogu bodo prtisle.
Igrišče z umetno travo tudi v Šmartnem?
Nogometna zveza Slovenije je seznanila nogo meine klube in lokalne sk pnostl v državi s projektom ureditve velikih nogomelnih igrišč ter igrišč za mali nogomet z utneino travo. Pobudo za prijavo na razpis so na zadnji seji obravnavali tudi šmarski svetniki.
Soglašali so, da se občina prijavi na razpis. Pri tem pa so se zavzeli za to, da bi ohranili roko-
metno igrišče pri šmarški osnovni šoli. ki v tukajšnjem okolju služi ludi za igranje malega nogometa, z umetno travo pa naj bi pokrili na novo urejeno igrišče. Seveda če bo občina izbrana na raz^ pisu. Projekt ureditve igrišča je vreden blizu 15 milijonov tolarjev, obveznosti lokalne skupnosti pa bi znašale dobre ^ milijone tolarjev.
»Ne bojimo se nikogar«
V soboto se začenja 1. A košarkarska liga
Košarkarji Elektre Esolech v soboto začenjaj<3 državno prvenstvo. Sam začetek igralci že nekoliko nestrpno pričakujejo, saj so za njimi dolge priprave, ki so jih pričeli med prvimi v .Sloveniji - že I. avgusta. Da je šoštanjska ekipa dobro pripravljena na novo dolgo sezono, so pokazale Že številne prijateljske tekme, dobre predstave pa bodo morali potrdili ludi v prvenstvu. V soboto se bodo v prvem krogu državnega prvenstva pomerili z novinci v 1. A ligi, ekipo Loke kave iz Škoije Loke. Prav dejstvo, da gre za povratnika v prvoligaško druščino, pred tekmo šoštanjski straiegizpostavlja: »Ekipa, ki prihaja iz I. Û v I. A ligo. je vedno željna dokazx)vanja in izredno mtilivirana,« pravi Haupiman, ki se dobro zaveda, od kod jim preti največja nevarnost: «V ekipi Loke kave se vse vrli okrog Uroša Iva novica. D ob it na
kombinacija pri)li lej ekipi je agresivna tjbraniba in hitri protinapadi. Vsekakor bomo previdni. Mojc načelo je: 'Ne bojimo se nikogar, spoštujemo vsakogať,« dodaja Haupiman.
Nekaj skrbi mu povzroča majhno število kvalitetnih igralcev, ki se lahko enakovredno kosajo v 1. A ligi, še posebej ob dejstvu, da Aleksandar Bojič še nima urejene vize za igranje v Sloveniji in še ni zjiano, čc btJ v soboto lahkih igral.
Nov predsednik KK Elektre je Darko Lîchteneker
Včelrlek je imel KK Eleklra volilno skupščino, na kateri so med drugim izvolili tudi novega predsednika kluba. Dosedanji predsednik Jože Lenari je ostal član upravnega odbora, njegovo mesto pa je na čelu šoštanjskega prvoligaša zasedel dosedanji član upravnega odbora Darko l.ichteneker. Zamenjali so se ludi člani v posameznih delovnih skupinah. a do bistvenih sprememb v klubu ni prišlo.
■ Tjasa Rehar
Nogometne novice
V soboto S Celjani^ v sredo z Novogoricani
Nogometaši Rudarja niso imeli sreče z žrebom četrt finalnih pal rov sk) venskega pokala oziroma pi)-kaia Hervis. Namenil je HIT Gorico, aktualnega državnega prvaka. Tudi v čeirdnalu bo le ena tekma.
Drugi pari so: CMC Publikum - Livar Ivančna Gorica, Maribor Pivovarna Laško - Avtoplus Korie, Anci Koper - zmagovalec srečanja /a-goije/Domžale. Se prej pa bodo v soboto, ob 18, uri, v 12. prvenstvenem krogu gostili CMC Publikum.
Derbi Smarčanom
v 7. prvenstvenem krogu medobčinske članske lige Celje je bil sosedski derbi v .Çmarinem oh Paki. D(v mači bi obboljši zbranosti lahko dosegli še kakšen zadetek. priložnosti za lo pa so imeli tudi gosije.
V naslednjem krogu bodo nogometaši Šmarlnega gostovali v Kozjem in upajo na vse tri točke. Ob morebitni zmagi bi se po H)čkah izenačili z vodilno Rogaško. ki bo v lem kn>gu prosta. Tekma bo v nedeljo.
[.jubenci pa bodo že v soboto gostili /.adnje I-aško. Vse razen zmaga domačih bi bilo veliko presenečcnje. Začetek obeh tekem bo ob 15. uri, prosta bo Rogaška.
Mladim nogometašem še ostaja upanje
Slovenski ntiadi nogometaši (do 21 let) so v kva-lifikactiski tekmi za evropsko prvenstvo na Rudarjevem igrišču v Velenju v torek pred približno 1000 gledalci premagali Škotsko s 3 : O ( I : 0). S lem so že uvrslili v nadaljnje kvalifikacije. Kot drugi v skupini se bodo za odhod na prvenstvo pomerili z eno od prvouvrščenih reprezentanc v drugih skupinah. Slovenci so povedli z avtogoloni Škoiov (v 35, minuti), preostala gi)la pa je dosegel irenulno eden najboljšili slovenskDi napadalcev, igralec Domžal, Dalibor Sicvanovič (v 60. in 90. minuii).
Naša najboljša vrsta pa si je s porazom proti Italiji (0:1) že pred včerajšnjo zadnjo tekmo s Skoti v Celju zapravila priložnost, da bi sodelovala v dodatnih kvalillkacijah za uvrstitev na svetovno prvenstvo prihodnje leto v Nemčiji	■

SPORT IN REKREACIJA
Zdržati oster ritem tekem
/a odbojkarski klub Šošianj Ib-p{)lsica se je Ic /ačcla izjemno napama sezona, ko bodo igrali kar v štirih različnih ickmova-njih. Uspešiu) so zaceli v slovenskem pokalu, kjer so premagali
Tekma 2 Varaždinom v nedeljo
v 2 krn^u Interlige se h:xio odhojkarji kostanja 'ropt)lSice pomerili s hrvaško ekipa Varaždina. s kaiero bi niaraJi ííí-rali že prc;jî>njo sobolo, a je imel Vaja/din istočasno lekm<i pokala Top loams na Slovaškem, lako da je bila leknia s SDJ^ianjčani prestavljena. Odigrali jo bod(i Lo nedeljo ob 19. uri v športni dvo rani pri biv5i OŠ Bibe Roecka.
ekipti Trama, sedaj jih čaka Murska Soboix. Sinoči so iidigrali prvo lekmo državnega prvenstva, v kaierem v prvem delu igrajo samo lekme v go steh. in siccr v Ljubljani proti Olinipiji. Prav tako pa se je že začela ludi nov(v ustanovljena mednarodna Inier-liga, v kateri so v prvem krogu Šiv štanjčani gostovali na Madžarskem in tudi nekoliko nesrečno Izgubili z I : Mnmlo soboto bi morali odigrati tudi prvo domačo tekmo Jnterligc. a je bila zaradi dvojne delegacije Varaždina predstavljena.
Paleg teh treh tekmovanj ćaka odbojkarje Šoštanja Topoi^ice i>c nastop v mednarodnem pokalu CliV, ki ga bodo organizirali v domači dvorani v Šoštanju.
Pred sez<Kio pa jc ekipa Šoštanja IbpoJšice doživela kar nekaj sprememb. Treneija NajJiča je
Branko Sevćmkar, pr^^eúnik
zamenjal kar dosedanji kapetan Dejan Fujs» ki je laktJ v letošnji sezoni prevzel dvojno vlogo. Poleg Najdiča so klub zapustili še Irije ključni igralci - Andrej Tot, Rok Satler in Davor Cebron. «krepili pa s<i se / i.uko Slabe-tom. Aln^ioem Muharemovičem inAlckS{)m Berdoiiom.
C'ilji kluba ostajajo visoki - vsaj ponoviti lanski uspeh, osvojitev drugega mesta v državi, vendar v Šoštanju poudarjajo, da je to želja. ne pa ludi {ibveza.
Janko Zacirkovnikf podpreds ednik
Dejan fci/% korektor (tudi trener), 191 cm, 2. B. 19G8
Al mir MuharemovU
sp reje mal ec • napadalec 190 cm, 14.11. Î978

Nikola RažnjcitovH
bloker
202 cm. 2.7.1984
David $ev<nikor
sprejemalec* napadalec 19GcmJ8.9.1979
Luka Sfobe
I lbem
190 cm. 14.7.1977


Alimpije Hosarkoski, pomočnik trenerja
Zoran f avi<
blokar
192 cm, 2.10.1980
Robert Sovi ne k
korektor
137 cm. 26.12.1979
Denis Joiner
bloker
197 cm,23. n. 1977
Aleksander PrimožU
llbem
183 cm. 14.7.1982

AJeks Berdon
podâjdlec
189 cm. 27.9.1967
Marko Po kle ko
sprejemal ec - napadalec 193 cm, 8.12.1982

Mati< Za go rš čok
korektor
202 cm. 14.5.1987
Dejan Vimic
podajalec
195 cm, 15.9. !986
Andrej Apatič, fizioterapevt
Tako so igrali
Liga prvakov^ 2. krog
Gorenje-Moukar Hafnafiordur 38:25(18: 13)
Gorenj«; Podpcčan (14 obramb). iam^c 1. J. Dobdkk 5, Kavas 1, Oštir 5. SoviC 4, Sirk .Skok (4 obrambe). Nič Ruiar 1(1). L. Dobelšck 4, Šimon, Režntćck Bla^.evič, /mlč 8 (4),
H au kar l-iafnarfjDeidur: A. 8j<v emsson, B. Bjocrnsstm 2, Kiisijans-son A. Ciučrunarson 5, Gimnars-son, J. Bjoemsson i. Ingolfsson 5 (2), Gudimmdsson, Stcfansson» Tlîoriî^son !, Pemrsson 2, Peders-sen 1, Sigir>ggson Karlsson.
Scdcninietrovkc: Goiunje 5 (5). Ilaukar Hainarîjocrdiir 5 (2).
Izkljućitv«: Gorenje 10, l-iaukar llafiiarljocrJur 6 minul.
Arhus-Merano 35: 28
Vrstni r<xl: I. Uotcnjc 4. 2. Arhus A. X Ilaukar 0.4. Merano O
Liga Telekom, 5. krog
îziUi; Trúiio Trcbnic • Cinios Kc>
per .^2 : 29, Ribnica Riko • Rudar : .^2, Gold Club • Jeruzalem Oi'iDOŽ ?2 : 26 , Termo • Adria Mobil Krka 26: 26.
Prevent • (rorcnjc 25: 29; zaosiaJa tckjna 4. kroga: Celj« Piviwama .^ko.Goldnubs.í?::^! Sezona -Velenje 27:38( 10:21)
/RK Velenje: NojinovjĆ 7, Steva« novič 7. Štorman, Fatkič. Bdel, Rcdiijak. VajdI 5. Muratovic 5, To* vorljan 2, l.akiC 5» Skoeaj 1, Rauko Vič Music X Scdcmelrcwte 3/1
Štajerska liga^ 9. krog
ienllil Jarenino • ioštant 011
VrsLni tcl\: 1. Šoštanj 22,2. Oplot-ûica 19. ^'Dljur 18, .^cnlilj 17 ...
10. kn>g, nedelja. 16. 10, ob 15. uri: Soslanj • Oploinica
MČL Celje,
Šmartno 1928 - Ljubno Podkrižnik 2:0 (2:0)
Šmartno 192«: Piisovnik, Volk. Podlcsnik, Kuglcr. S, Jelen (od 46. Kožica), Ribic, VasiC, A. Podgoršek, Podbrežnik. R. Jelen, Omladić I jubno Podkrižmk: Kmner, Skale, Suhovcršnik. PIsanec, Zaj-šek. NaraloCnik (RibiC). Rdki) (D. Pk^nik), M. Plosnik. Kx>s (Mriber-Sek), AlciSek. Vain^erl
.Sirelca:l:0 Jelen(l8), 2:0 Pod-bre/rnk (42)
Vrsini red po 6. krogu: I. RcJgaska Crysial 18. 2. Šmarino 1928 15. X Kozje 15. 4. Ljubno Podkrižnik 3, 5. ln^o 0.
Danes finale v atletiki
Velenje, oklnbra - ['inak ekipnega državnega lekniova-cja v aileiiki. ki hi na Mosinero stadionu ob je/cru moralo poiskati že pred lednoni dni. so organizatorji zaradi slabega vremena, prestavili za teden dni. Odvijalo se bo ilwne.s, 13. 10. Pragram osiaja nesprcmc-rjen, dopoldne bodo merili ntx\ v atletiki osnovnošolci, ropoldne sreUnjcsolci. Dopoldanska otvoritev je nh K) h, p^v poKianska ob 1.1..iO.
■ tnkp
g
J NAtCRATKO
Velenjski upokojenci državni strelski prvaki ...
Na cliyaviwni pivensivu upofaijencev v sirctjai^u z zračno f^iiko v 1 jubljani so se /elo izka/Hli Člani velenjskega diiištva it].x>^icncev, ki so hkniii ćlani Strelske dini/jnc Miu/. V konkujcTKÎ 15 ekip so íwjili prvo niestí> s 5.'l krc^, 2. DL) Celle (527), X DU Kranj (526). DU Velenje s(i zasiopall: Martco Baunmri (175), Jani ilrovat (173). Stane Rek(l65)inrraito /.uêko(l85). Slotl-irli je bil naunCen ttidi med posamezniki, saj je delil dru^o mcivto.
... upokojenke ubranile naslov
Na Jescnicaih je bilo konec minulega tcdim držas'no prvenstvi) upe ^kcgeiik v balinanji:. Naslov so branile Velenjčanke in ga v sestavi IJiibica Gregorić, Šletka Diojc, Marija Kodrun, Dtmrteia Kun.st in Jo/iea .Šterk tudi ubranile.
Mošnik trenutno deseti
MarUn Mošni'<. Clan velenjskega kluba Velenie. seje spet izkawtl. Na turniciu za državno Jakostno lesivico v Murskj Sobcpti Je prepnC'liivo brez kzgublienega niza /niagal v absolutni ki)nkurcnci dvajsetih nastopajoCiiv Ti> nutnt) zaseda desett» mesto na abs^iUuni članski lestvici slovenske siyoi zve^e.
v
Najboljši šahisti KS Šoštanj
Med nîcseeeni rekreacije v kostanju je bilo v gasilskem domu v r\|u izvedeno tuli obcitisko ekipno prvenstvo v salîu. Med ekipami je prvo mesto osvojila ekipa KS Š<istanj.
Mladinci ekipno tretji v smučarskih skokih
V skakalnem cenu u ob Velenjskem graduje bilo konec prejšnjega tedna veC letanovanj v smučarskih skokih in noidilski kombinaciji za mladinci. Na solo tekmi mladincev do 18 let je slavil Rok Mandl i? SSK Šmartno na PolN"^!!. Sniolo v drugem skoku je imel domačin, sicer član mîadm»
ske reprezentance v skokih. Robi Elrgota, ki je po prvi seriii imel bronasto medaljo, naio pa pristal na 5. mestu. Tudi ostali skakalci SSK Velenje so se Izkazali, in sicer Igor^izek s 16., ^iga Urleb z [9., Gašper fierioi z 28. in Marjan Jelenko s 37. mestom. V ekipni tekmi dižavnegft prvenstva pa je slavila ekipa í ržíéa, Velenjčani pa so bili v postavi llrgota, /i/d. Urieb in Berioi tieiji (tjs sliki). Po končanih lekmtwaajih v ski^kih je sledil še (ek na roleijih 7m nordgskt) kombinacijo, V absolutni kaiegonji je slavil clan SSK Velenje, sicer dr/avni reprezenlant Anže Obreza, 6. me« sloje /Hsedel mladinski repre/entant Urleb, llrgota, II. Berlot in 15. Jelenko, Pri mlatlincih do IS let je zniagal Jurij Tepeš, 2. Urieb. 4. Hr-gota, 5. Berlol, Jelenko. V netieljo je bilo še tekmovanie v stjlo skokili za mladince do 16 lei. Zmage se je veselil /Iga Mandl (SSK Šmaruici na Pohorju), skakalci SSK Velenie (Kiemen Omladic, Oasper Berlot, Miha Gaber, Mafjan Jelenko, Žiga On^ladiC tn Tomaž i^izek) so zasedali zJato sredino. Po konřanih skokih so imeli skakalci sprejem v novem Prodajncv razsiavnojii prostoru (»oreiva. dipltmie. pokale in praktično nagrade pa so jim podelili nasi najboljši skakalci z Rokom Benkovičem rta čelu.
V ljubljanskem Mostecuje bilo v soboto državno prvenstvo za deCke do 15 let. lUdtna tg tekcni sose izkazali skakalci SSK Velenie, saj je Klemen Omladic osvojil 5. mesto (2. po prvi seriji ), solidni pa so bili tudi OmladiC, Gaber in Tomaž i^ižek. Državnega naslova med dečki do 11 let seje veselil Urh Krajnčan (SSK Veienje). i4. Matevž Samec (ciciban).v nedelfti pa je v Kranja kijub padcu osvojil 17. mesto. Vnedclfobo ob 10. uri na K 22 m skakalnici še tekmovanje za pokal C'ocktii za ilečke do 10 in II let deklice do 11 let. Prisrčno vabljeni, vstopnine ne bo.
Velenjski tekvondoisti začeli z mednarodno zmago
Mii\ulo soboio seje /a člane velenjskega tckvondo kluba Skala začela tekmovalna sezona. Pm^ mednarcxltio tekmiwar\ie je bilo v Radcwtjid, namenjeno vsem stžtrostniní kategorilam, Velenjčani so se izkaziili In s krepko prednostjo osvoiili naslov îiajbo||sega kitiba. tekmovanja so se poleg slovenskih klubov luleleiili tmli tekvontloisti iz Walesa, Češke, Bosne In Hercegovine in Hrva.^ke. Velenjski tekm(jvalci so dosegli naslednje r> zultate. Prva mesta: Maja Zupančič (deklice, forme zeleni pas), Siaáa Upnik (<leklice, ťorme rdeči pas). Denis N'mič (mladinci, forme tiimcni pas), l.uka Rednjítk (mladinci, forme zeleni pas), Uroš Rupreht (n)la-dind. forme rdcčl pas), Nina Kllsarlč (članice, forme rimjenl pas), lanja VcriK>ten (članice, Ibrme rdeči pas), Drejc Pečečnik (člani, forme /eleiii pas). Stala l.ipnik (deklice, borbe •45kg), Uroá Rupreht (dečki, borbe • 45kg), Sabina Javorník (članice, borbe -63 kg), Tanja Verboten (članice, bor1>e •70kg) in Tomaž Lednik (člani, borbe -71 kg). Srehmc mctlalje so osvojili Ar^a Mol nar (deklico, fíírme rumeni pas j, Sarah Sobota (deklice, forme zeleni pa?). Aljaž 2vlkart (dečki, forme rdeči pas), Snjezana Lukič (članice, forme rumeni pas). Sabina Javomik (članice, ťomie črni pas !,dan). Maja Zupančič (deklice, borbe •45kg). Matej Grobelnlk (dečki, borbe »SSkg), Snjezana l.itkič (mlailinke, borbe tftOkg), Uroš Rupreht (mlatlinci, borbe •52kg), Darja Skrt (člar^ce, h{>rbe •fi.'^kg) in Nina Klisa-rič (članice, btnbe -70 kg). Tretji pa so bili Žiga Or ter (dečki, forme zeleni pas). Uroš Rupreht (dečki, forme rdeči pas), Dar|a Skrt (članice, forme rujneni pas), Sarali Sobota (deklice, borbe +55kg), Allaž /vlkart (dečki, borbe -40kg), Borut Sobota (dečki, borbe 40kg), ;^iga Orter (dečki, bort)e »SOkg) In Diejc Pečečnik (člani, borbe ^80kg).

Začetek ligaškega dela tekmovanja
v soboto. 8. oktobra, so sc začela tudi tekmovanja v vseh slovenskih nami/noteniskih ligah. Ženska in moška ekipa NTK 'lempo Velenje, ki nastopala v [. dr/avni ligi. sta tokrat gostovali na (jorcnjskcm in se domov vrnili s popolnim izkupičkom. Ženska ekipa jc nadvse uspešno prestala svoj ognjeni krst v prvi ligi, saj je pri ekipi Merkurja v Kranju z najvišjim mo/nim rezullatom osvojila svoje prve prvoligaške točke. Ekipt) iz Kranja sa Velenj-čanke namreč premagale s 6 : 0. Po dve posamični /magj sla dosegli Tamara Jerič In hana Zera, po enkrat pa sta bili uspešni tudi Vesna Ojsteršck Drnovšek in Polona Belavič.
Prva moška ekipa Tempa jc nastopila v Kri/ah in prav tab) /.magala z rezultatom 6 : Tri posamične zmage je dosegel Jure Sla-tinšek, po dve pa sla prispevala Neiiad Bojanič in Gregor Nlša-vič. Tudi naslednji krog bodo igralci Tempa gostovali, igralke pa se bodo v soboto. 15. oktobra, ob 17- uri v telovadnici osnovne solo Cîustava Šiliha pomerile z ekipo Kajuba Slovana i/ Ljubljane.
Druga moška ekipa Tempa, ki nastopa v 2. dr/.avni ligi. jc v prvem krogu gostovala v Prekmurju in obe srečanji i/gubila, čeprav bi lahko bilo / malo sreče ludi drugače. Najprej so jih v Pucondh premagali igralci Keme II s 6 : 2 {po eno zmago sta dosegla Miha
Kljajič in Jaka Golavsek). nato pa Jih je v Murski Soboti i enakim rezultatom premagala še ekipa Sobole ti (spet sia po eno posamičtu) zmago dosegla Miha Klj^ič in Jaka Golavšek).
V nedeljo. 9. okUîbra. se je nekaj igralcev Tempa udeležilo tudi lurnirja Alpe Adria v Ljubljani. Na lurnitju seje najbolje odrezal Patrik Rose. ki je v kategoriji do 15 let osvojil prvo meslo. Od 11 do 16. okiobra se bosta Ivana Zera in Miha Kljajič kot člana slovenske mladinske repre/cn-lance udeležila Mednarodnega prvensiva Madžarske za mladince v S/oInoku na Madžarskem.
■ DK
Ribiči spet v prvi A ligi
Z osvojitvijo 2. mesta v ligi B se je ekipa Ribiške družine Velenje znova uvrstila v prvo A državno ligo
Velerye • Po uspewiem nastopu v prvi 13 ligi. z osvojilvijo 2. mesia, seje ekipi Ribiške družine Velenje znova uspelo uvrstili v prvo A državo ligo v lovu rib s plnvcein.
Hkipo, ki je tekmovala, so sestavljali: Vojko Krajne, Zdenko Mikac. Darko Šarman, Rudi Bizjak. Oto Viravljak. Boris Šlrnik in Joško Skornšek.
Darko Šarman. član velenjske ekipe, pa je med posamezniki v
skupnem sešievku dosegel mesto, kar je le dosežek. »Nekaj izkušenj si je ekipa, ki je cnkral že tekntovala v prvi A ligi. pridobila. Nas cilj v tekmovanju v novi sezoni pa jc skromen./elimo si le. da v tîjej ludi oslanemo.« je povedal član ekipe Vojko Krajuc.
v prvi A ligi bo tekmovalo 12 ekip s po 5 lekmovalci. Tekmovanja pa potekajo po vsej Sloveniji.
■ mkp
Wolko Kra/nc: »Naš cl/y je ob. stanefc v pryi A //j/.»
Žlahtna naložba
Žlahtna naložba • novo naložbeno življenjsko zavarovanje NLB Vite, vezano na donos košarice delnic 20 finančnih Institucij, med katerimi je vrsta najuglednejših bank in zavarovalnic na svetu.
Minimalno vpiačilo v enkratnem znesku; 1.000 EUR. v tolarski protivrednosti, preračunani po prodajnem pod/etniSkem tečaju NLB nd dan vplačila.
das trajanja zavarovanja:
od 5. novembra 200S do 30. novembra
201S
• Vpis;
od 3. oktobra do 4. novembra 2005 z
možnim predčasnim zaključkom
Obiščite naše svetovalce v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke.
O
ljubljanska banka
Nova Ljublisnikd bank» Ljubiiarti
* Zavarovalnica« ki skl«pa zavarovanj«; N19 Vita, jtvljÇfl|skd svarovđInKa d.d Ljubl|đna * Zavarovanj« trži: hfova Ljubljanska baraka d.d, L|ubl)ârid, ki prr («m nâ^iopa kot zavarovalni po&ednik • žlahtna naložba ni depozri ni vfcl^fena v sistem zajamčertrh yiog, Ž^hina nalo^ \t r>dlo2b«Pvo 2ivl]en|sJ<0 zavarovani«, pn katerem je dooos v celoti odvisen od giDanja vrednoti enot »nvestKi^ega &ktada. Vračilo najmani neto v^ćan» ptemi)« ob izteku zavarovanja te natožbem cilj upravijav^ mve&iKi^e^a&kl^a Obstaja tveganre, daje zneseic iTpfa^ila rtdtoîbeneQa 2»vf;enjstega zavarovanja lahko niSji od nclovpt«^ne pcenije To tveganje, ki ga iKvr i>rev7«ma zavaros^ec, zmanj^je {amstvo ic[BC Sank NV opisano v pogodbeni dokurnentaaii
Nadin golf turnir
Člani Šaleškega golf kluba smo v nedeljo, 9.okiobra, i/peljali se naš zadnji Iclnšnji golflurnir, ki je potekal na golf igrišču Piuj. Pokrnvilcljica lurnirja ji; bila Nada /Hger. ki je oba zmagovalca v bruto kategoriji nagradila s svojimi umcimškimi slikami.
Pri moških jc bil v bruto seštevku najboljši Mirko Vošner (Koroški G K Dravograd), pri ženskah pa l/a Petek - Strozak (Šaleški (JK), V neto kategoriji smo se /a pokale potegovali v dveh skupinah, in sicer pri ženskah v skupini A s h end i kep o jTi od O do 35 ter v skupini 13 s hen-
dikepom 36 in Dl, pri moških pa v skuplui A s hendikepom od O do 26 ter v skupini B s hendikepom od 27 do Dl. V ženski A-skupinl je 1. mestu osvojila Maja Brodnik (CîK Velenje), 2. mesto Polona Ho-jan (Šaleški iiK) in .3, meslo Ana (iabrovec (GK Ptuj); v ženski B-skupini pa je I, mesto pripadlo Majdi Kavličnik (Koroški GK Dravograd), 2. mesio Nadi Zager (Šaleški CiK) in meslo Nadji l.ogar (GK llagie Brnik). Pri moških je v A-skuplni najbolje odrezal Cvclo Pelek (Šaleški GK). 2.
mesto je zasedel Jože Čcplak (CiK A Podčetrtek) in X mesto Zvonimir Mirt (CîK 2000 Žalec). V B-skupinl je bil /opet ne-
premagljiv Jaka Napotnik (Šaleški CÎK), sledila sta mu Brane Tcrnovsek (Šaleški CîK) in Alojz Žičkar (Šaleški GK). Udarec
najbližje zastavici jc uspel Mirku Viišnerju (Koroški CiK Dravograd). najdaljši udarec v ženski konkurenci Ani Gabrovec (GK
Ptuj), v mtiški Mirku Vosnerju Dravograd).
konkurenci pa (Koroški (îK
Polona Hojan
4>
♦M
C k e
s
11 let čakanja
# # •
Tabornlšlvo ni vedno samo druženje in neizmerno uživanje. Tu in lam je ludi tekmovanje. In največje in najbolj pt^ membno taborniško tekmovanje v Sltjveniji je nedvomno repubhško ori-enlacijsko tekjiiovacje (ali s kratico ROT"). Od konca letošnjega je sicer minilo že več kol 14 dni, a nekaj besed si vendarle zasluži Nenazadnje smo bili taborniki rodu Jezerskega zmaja v Cerknem zelo uspešni...
Goslileljl lelošulega ROT-a so bili taborniki rodu Aragonitnih ježkov iz Cerknega. Tridnevno druženje v precej hribovitem delu naše domo-
vine so simbolično poimenovali karR()iW)T...
Petek je po tradiciji namenjen testu iz znanja topografije in nočni signahzaclji (v Morsejevi abecedi). Mi smo si ga popestrili z ogledom četrtfinalne lekme na LP v košarki med Slovenijo in Nemčijo, Nočni počitek je bil (prc)kraiek, soboto so namreč najbolj zgodnji začeli žc ob 4:55. Takrat je avtobus prve ekipe odpeljal na Slan. Tam je sledilo vri-sovanje kontrolnih ločk in potem ... večurno »potepanje« čez dm in stn: Cerkljanskega hribovja. Prve ekipe so na cilj prvega dne prispele kmalu po 14, uri. zadnje že po temi. Na poli je bilo med drugim treba narisati skico minskega polja, skico poli. oddali besedilo v semaforju (Winklerjeva abeceda). pokazali znanje iz prve ptv
moči in šc kaj. Večenu) druženje ob golažu in ne najbolj toplem ozračju je ogrela novica o uvrstitvi slovenskih košarkarjev na svetovno prvenstvi).
Nedelja je bila namenjena risanju krokija, hitrostni ciapi in tematskemu leslu. In, jasno, poti na cilj. Omeniti moramo še krasno vreme, ki nas je spremljalo oba dneva. In potem ... čakanje na končne rezu I late.
Naj se pohvalimo -bili smo izjemno uspešni! Prvič po enajstih letih smo v Velenje prinesli ekipno zmago (razvrstitev rodov). Uvrstitve posameznih ekip pa so bile sledeče: I. mesto v kategoriji grč za »rkipo 305«, drugo mesjo za
ekipo »svizci.rutka.nel«. Prav tako druga stopnička zmagovalnega odra za ekip<i »Alhe« v kategoriji PP-jevk. v isti kategoriji je bila ekipa z imenom »Never-
jetne« na četrtem mestu. Naše grčice (zbrale so se v ekipi »Mal več«) so bile tretje, v kategoriji PP'jcv pa smo imeli tri predstavnike. 6. mesto ekipa »Wonder-


wall SlihU. 12. mesitj »Lisjaki« in 22, mesio ter veliko novih izkušenj za ckip(î »Dva metra. Iri sekunde. 5 gum pa torbica.« Končna ocena - laniasticno! Pa ne le po tekmiwaini plati. Tudi sicer smo se imeli... saj vesie, kako je pri tabornikih - fenomenalno!
/a klanec pa še nekaj besed o bolj aktualnem do gajanju. Vodniki lUZ smo imeli pretekli konec ledna izobra zeva I n o-tn oi i vac 11-sko srečanje na šoli na Kozjaku. V treh dneh smo obdelali problematiko v rodu in postavili načrt dela za letošnje labor-fliško leio.
V la načrt sodi ludi naša naslednja akcija - kostanjev piknik za vse tabornike, ki ho v Sííboto. 15. oktobra, v Šentilju.
■ Hugo
MODROIIEILA KRONIKA
Večjo skrb samozaščiti
Mestna občina Velenje pozvala ljudi k budnosti in odstranitvi nepotrebne »šare« iz objektov - Po pogovorih s pristojnimi službami bo župan sprejel ustrezne ukrepe
Mifena KrstiČ • Ptaninc
Veletye, 5. oktobra • Požar, ki je prejšnjo nedeljo (2. oktobra) u pepeli I go spodit rs ko poslopje v Stari vasi, je bil /e enaindvajseli, /a katerega se sumi, daje bil pod-laknjen. V soboto, 8. oklobra, je zagorelo ludi na Kiiiia kunic (požiralca so prijeli, upajo, da je pravi). Skoda, ki jo je pov/rodl, /nasa vsaj iri milijone lolatjev. skupna pa doslej znaša /m blizu peidesct milijonov tolarjev!
Sosvet za izboljšanje varnosti občanov je del sredine seje znova namenil samozasčiinemu ravnanju prebivalcev, že sama mestna občina pa je pred tem okrepila nekatere aktivnosti. Povečali so nadzor nad občinsikiml objekii, variu)slne službe pozvali k še veCji budnosti, župan Srečko Meh se je srečal z upravniki stanovanjskih objektov, sestal pa se je ludj ^tab civilne zaScite, Poseben dopis so pripravili ludi za stanovalce v večstanovanjskih
objektih. V njeni jili pozivajo, da v svojih kleteh, hodnikih in fxid-sirešjih preverijo, če niso v njib stvari, ki so hitro vnetljive. Obenem jim svetujejo, da imajo vhodna vrata zaklenjena in da v stavbe ne puščajo neznanih ljudi, '['ako kol drugod pa bodo tudi na območju blokovnih gradenj poskrbeli za občasne obhode občinskega redarstva, predvsem zaradi nadzora prevoznosti interveni-nih poti.
Pogon na divje svinje se je končal tragično
Lovec lovca po nesreči ustrelil v trebuh - 40-letnemu Marku Podkrižniku ni bilo pomoči
Gornji Grad. 9. oktobra - V gozdu na Lenartu pri Gornjem Gradu se je nedeljski pogon na divje svinje, ki ga je organizirala Lovska družiJia Gornji Cîrad, tragično končal za 40-Ietnega lovca Marka Pt^dkrižnika s Prihove. Tega je po nesreči
v irebuh ustrelil 63-letni lovec.
Po policijskih podatkih je lovec ustrelil proti grmičevju, kjer je zaznal premikanje. Pri lem je v irebuh zadel stanovskega kolega. Kljub hiiri zdravniški pomoči mu ni bilo pomoči, /.aradi piv skodb je umri v celjski bolnišnici.
Člani Lovske družine Gornji Cîrad so v nedeljo I organizirali že trelji leu>šnji pogon na divje svinje, ki 80 kmciom na tem območju vzadnjem času naredile ogromno škode. Pogon so začeli žc nb 7. uri zjutraj, tragedija pa seje pripetila lik pred zaključkom, ob 13.25.	■
Policist motorist že kaznuje
Doslej policisti na motorju zoper kršitelje ukrepali 139-krat
Vřleiýe - Velenjski policisti so 1. julija začeli delali z motorjem, ki ga je Policijski posiaji Velenje donirala Mestna občina. / njim policisii lažje sledijo listim. ki ccslnoprometne predpise kršijo v cenlralnili predelih mesta, v peš conah.
Od 1. julija do 1. oktobra so policisti z molorjem opravili »služb« in zoper kršitelje ukrepali 139-knil. Dve enosledni vozili so zasegli, ker sta bili predelani »Piiznamo pa ludi kršitelja, polnoleten je, ki se vw/Â s kros motorjem in nenehno krši predpise. V divje dirke za njim se nismo spuščali, ker ne žeJimo nesreče, se pa Irudimo. da bi tnu jih preprečili,« je na seji sosveta za izboljšanje varnosti občanov Velenje pi> vedal komandir Aleš Lipuš.	■ mkp
Policisti brcajo na Nizozemskem
Velerye • Dvajset policistov Pi)licljske postaje Velenje, članov Šporlaega društva VE-POL. od 10. do 14. oktobra sodeluje na 23. svetovnem prvenstvu policijskih enot v malem nogometu na Nizozemskem.
v enajslih skupinah bo sodelovalo 99 ekip iz ra/licnih držav sveta. Športno druátvo VEPOL igra v skupini K v kateri so Se: Nizozemska, Francija, Belgija. Nemčija, Italija, Poljska, Slovaška in liak.
■ mkp
Motorist hudo poškodovan
VHřiye. 8. oktobra - V soboto ob 12.40 seje na regionalni cesti v naselju Skale zgi)dila prometna nesreča, v kateri seje iiudo telesno p<> škodoval 41-leini voznik motornega kolesa. Ta je med vožnjo po regionalni cesti, vozil je iz smeri Ga-bcrk proti Velenju, v Skalah, kjer voziáče poteka v dolgem levem ovinku, zjipe-Ijal v desno ven z vozišča in v bližnji potok, kjer je padel in se pri padcu hudo posko doval.
Kolesa še kar kradejo
Žalec, 4, In 9. oktobra -
Prejšnji torek, v poznih večernih urah, je neznanec v Migojnicah ukradel tam parkirano kolo z moloTjem
znamke Tomos AlU. rdeče barve, registrskih številk Cll A2-441. Lastnika je oSktxlo-val za 50.000 lolarjev.
V Kidričevi ulici v Žalcu je bilo v nedeljo vlomljeno v kletne prostore stanovanjskega bloka. Iz njih je izginilo kolo zjiamke explorer, s hodnika isiega bloka pa še kolo znamke »dž ti gatar«. Lastnika sia oî^kodovana za okoli 170.000 tolatjev.
Vlomilca v osnovni šoli
Celje, Veleïtie - V četrtek okoU 2. ure zjutraj sla osnovno šolo na Vodnikovi v Celju obiskala vlomilca, liden i)d njiju je bil 2X-iei-nik. doma i območja Velenja. Odnesla sta nekaj otroških oblačil, knjigo in izkaznico šolske knjižnice. Oba čaka kazenska ovadba.
iŠŠK
Redna letna skupščina bo!
ZdtiSja je konec! Šaleški studentski klub je kljub nejasnim stvarem na podrodu financiranja študemskih klubov in raznoraznih novih študentskih zakonov zopet z vami. Minuli petek se je v klubu Max zgodil fenomenalen koncert perspektivne rockVroll skupine Žur-dov. v oktobru pa vas čaka še kostanjev j^knik v Mladinskem centru.
12. novembra ob 20. uri pa se bo prav tako v prostorih Mladinskega centra zgodila redna letna skupščina, na kateri bomo pregledali potek minulega leta in sedanje stanje v klubu ter seveda izvolili novo vodstvo ŠŠK. Volijo lahko študentje, ki predložijo študemski indeks ali potrdilo o vpisu, oba potrjena za tekoče šolsko leto. Se vidimo na skupščini!	■
^NAJCENEJŠI
V SLOVENIJI!
S f=>AR
®
Prešana mesnata slanina postrežno ali pakirano-kosi, Ikg
1289,-
Kakovost izdelkov trgovinske znamke SPAR stalno preverjamo pri priznanih slovenskih ustanovah za preverjanje kakovosti živil.
Garantiramo!
I NTER
®

ČETRTEK, 13. oktobra
SOBOTA, 15. oktobra
NEDEUA, 16. oktobra
PONEDEUEK, 17. oktobra
SLOVENUA 1
n6.3Q	Odnmvi
Q/.On	Poručila
f]/.06	Dohmiutfn
OO.nn	Pnrdi^jla
mb	Dobru juim
D9.QQ	Poffiiila nS.DbUi^iusivR uclicfl.kvi?
09.bD	Oddaja ;a oLTokR
1G.?0	Pnl^aronmior^ 11.1D
11.35	SvfHuinm
13-Qn	PwfičilaJpon, vrcfd«
1370	VfiřHrni gosi; df. Danilo tiirk
14.10	Uni9iniraj
M3&	Od|]tiU pcsnrki
1b.QD	Poffiftla, promut
Ib.DS	Mitslavi
1W0	Cfiririk^n/5?
Ib.bfl	O^tomKinisikohasrii 1S.bS liniji
Rcisiijesania. igram lilni
1/.GÍI	Novicif. špuii viKniH
1/.3(j	Jasnulnglftsnd
18-?n	DijhovfiMilnp
IS.^n	MojmMiM.rlsankfl
19.DD	DfiHvmk, VTHine. §pofi
20.QD	Icdmk 7m	Dsmidsn
Kiiji^^niensbnga
2?,nn	Odfiievijpori.vrftnie
77M	GlđsiKnivućKr
00.45	Dnevftik, vreiiiB. ipoíl
01.4U	Icdiuk
07.36	Drmvrnk/amBiskfl [v 03.QQ	Intel
SLOVENUA 2
06.3D \Mm\ 09.QD Zabavni iníoki^nal 11.00 îvppoifaia 11.30 Oiroški iníokdr^al 17.30 /ab mi minka na I H.íin Ivprcífaifl Mj3ô l;vří<n]i îb.OÎi Pomayaidio s» 15,36 Sfjulh park, 10/14 1b.5â Drcnnireginnai, ivManhnr 16.30 RKnianDtiViiir.ijgvi^ifn. 1/? 1/.70 Mosinvi 1/.50 Davi. t/brjr 7 juiraiiisya
prncirania 19.00 Sopránoví. 0/13 70,00 Iennfíf>iMííi:alfjAlvar8/ 71.30 Anina vrniIRV ihmnv. ncmšk»
r)r3rii3 7?-b5 Jasno m gissřio 73.40 UnihemDJiaLrtililiii 01.1U InInkaiMi
06.S0 74UR,poníívitiJV
0/.b0	RickiLak^ 00.40 Maù^rinapoi.nad. 09.3b Prou VBUu. nííl 10.26 Tv prrjdaja
10.56	Vila Msrij?, nad.
11.bO	Prerojana ljubR?en. nad.
12.4b	Munk.nan.
13.40	Ivprrjdaia
14.in	RifikiLakti
15.00	Pnsrojima IjUbi^^Kn. nad,
16.00	Vila Mania, nal
17.00	Prou vBtru, nad,
1/.56	74 Uf
18.00	Maisnnapcí.narj.
19.00	74 ur 70.00 Irenia
21.46	Bar
77.15	Nakrajij/lntina. nan.
73.10	/ahoiliio knic. nan. 00.06 Velika
01.65	7^ ur. ponovitev
07.66	Nořna panorama
©
09.00 Dobro lulm, mírmuvno
ra/VKiJnlns arldara 1Q.00 Vabimo k n^M 10.06 Odprla Utriiff. pnnuviiev 1105 Ni^j spol dn?va 11.10 Pqi corn, glasbena oddaia,
p0iinvili3v. pi]s:/mis 11.00 Videosirani. nbveslila 17.55 Vabimo k njlKrin Ifl.OO Brs/yam k«, rniadrnska oddaia,
3.IVmrG;a 19.40 Regionalni! noviΠ10.46 Nud>ljSkii/l8i:Kofcc. poio^snodokumtrnLarnR oddaja
18.65	IS.PikjnlBSiivalvVelsniu. reportaža
19.06 Naispoidnsva 19J0 VidBObirani. nbvKUla
19.66	VabirnrikngU
70.00 Sredi/vf?;dr?siiv3lai?ppDla /abrivne ijlasbo cosnelukt. dcJa pnradiivuv/alcu 71.15 Rtrginnfilne nnvio! 21.20 Naj spol dneva 21.26 Vabimo k osindu 7U0 llalotiala koriiakina glasbena
oddaja, 3, TV mm^a 22.46 l7nfiiia[ii0r;brR]nim. ininrfii8i]vnn ra/vrrdriln« oddaja 23,35 Vabjrr^u k ugledu 23.40 Naj spol rineva 73.46 Videusirani. nbvcsiila
SLOVENIJA 1
0630	Ddniuvi
0?.00	Poroňla
0A05	Dc^mjuiro
08.00	Poroňla
08.06	Uubroiuini
09.00	Porrjibla
09.06	Ri>t2m|CS3m3,iyiamhlm
09J^0	^hnip
10.06	Moiirn
1036	Z vanu
117b	Druya ganu/a. 6//
17.1b	Dsitiidan
13.00	Paroftla.^nrLvramfi
13.15	Ob/ona duba
13.46	Duhnvm iilnp
H.OO	DOSIB
16.00	pQioi^la, pmmel
16,06	Miîsldvi
16.40	Pafek David. 7/?5
16.00	I/popolne inrbe
16.20	S^jremen^ba nairia. 6/6
17J]0	Novi tB.vipme, Spon
17.40	^nvnosiiinhigcndekaianjv.
dokijm. oddaja
1830	?œban|c dclulhce
18.40	hikain|ni^ka,ns3nka
18.46	Cslesun, ns^nka
19.00	UnQvmk.vrBmB.špurt
20,00	f^r^ibke|šičlun.kvi^
20.60	Mmv. 16/71)
71.3 5	Gi/oy(§k8 p me. iy ram tiln i
??i)0	udih9vi,spnrlvfbfr(;
22.60	Polnočni klub
00.06	Tiinslika
00.25	Dri8vmkv(emg.épnri
01.20	/da|!. oddaia/a ra/yibano ^vljdiije
01.45	Dn^vnik^smejsks iv 07.10	InlnkariHl
SLOVENUA2
0630 Iniokarial 0830 Ivpmdaia 09.00 Zabavni iniokarmi 10.60 ivproilaia 11.70 Uiro^kiiiilnkanal 17,26 temk,ivManbor 17.66 [lvisA^iAlrani;.lilm 1125 Jasno m glasno 16,10 Šport ipas
16.46	iVikolinbde«!lih
16.^16 Zda|!. oddaia ;ara;gibai)o
^vljsnjo 1770 Mosuivi 1/,E£ Davu/bori^iuir^njijga
programa 19.00 ř:an3V)UCB.3/3
70.00 Rfisnics o Da Vpmliirvi Sifn. ?/?
21.05	^ov^nski niaga/in
21.30	Cityíolk 22.00 Smjiítpark lt/14 22.26 Bo^e mesto, branUilm 0030 Mï^nnkPcu. any.líitti 02,60 Infíikanal
j	- TV 7
i	08.60 21 ur, ponoviluv
j	07.50	Mau^rinapoLnad.
:	08.46 Proti vmi. nad.
i	0936 ÍV prodaja
j	10.06	Vila Mania, nad.
I	11J10	Pr?roiena ljubezen, nad.
i	11.55	Irfinja.pntt.
i	13.40	Iv prodaja
j	14.in	Rickilakfl. prjn,
i	16.00	Prsrnianaliubmnad.
j	16.00	Vila Marija, nad.
j	l/DO	Prouvflini.nad.
j	17,55	2flur vremn
i	18.00	MaunnnapoLna<L
i	19.00	24 nr
i	20D0 Vrntni ali pusu
j	2D.40 Bar
:	21.10	Dan trening, a mor. I ilm
i	23.15	lekS3§ki moi postave, nan.
:	00.10	PapH? mora utiircú, anr). film
i	01.5624 nr, ptíiQviiev
I	02.66 hloùna panorama
©
10.00
10.05 11.?0 14.00 17.55 18.00
18.40 18.46
19.66
70.00
20.46 20.60 20.66 21.00
71.30
22.01)
2230
23.00
73.60 23.66
Dobro luirn, inlormalivrn
ra/vsdnlim uddaja
Vatiidiu k nglsdu
flail) halo. ijlasb^ ocklaja. poii.
hiaispoi dneva
Viiieosuare, obvesiila
Vabimo k ogledu
Miš maš, ol/oška oddaja, 3. TV
mr^la
Regionalna nnvine
/ve/d, IcsuvhI ai:app(!la iabavnaglasle posnciel;]. dr?la priredi Ive v kalini Va I limu k ngledu Lokah H uirip Culja in oknlir:i>, inlnnnauvna ndda[9 RfcigHinalnu nQvii;i> Nai spoldneva Vabim t] k ogledu Ra/glednvania, dnkiiniKiuarna oddaia. 3.TVmrc/a VfiHlnn jf^f^lopili nmer: Mojsisr Plei^mk. dukunisniarna odiiaia Duhovnosi prnsinra m človeka, svciovslna oridaia Napoved l^m angleàke Prmmar Iiijg
I/ QtklaïuÔobrojNiro. inform, ra/vednlíia oddaja Vabimo k ogledu Vidtiosiran). obvesiila
SLOVENUA 1
06.30	Gdmavi
O/ilO	f? popotne inrbe
0770	Mali? avG «lies, kvi/
08.10	Pikica m rnnč8k.n»mški film
injIO	Nai&]bkQjšičli^n,kvi;
10.50	Polnoi^n klub
12.00	Tednik
13.00	Poroi^iia. tpoft, vreme
13.16	SkQíiíaí^
13.25	Ttinslika
13.45	Slovenski utnnkI
14.10	Ra?knvan|u vgLiN|enB[)a časa,
dokum. Isljton
1430	Doktor Manm. 1/6
15.25	Skupinska terapija. Ital. tlim
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Uistii
1775	Soinja, ivfVlanbnr
18.40	Priliai? Nudi, tísétnka
19.00	Dnevnik.vremií.Spori
70.00	Biisk,4/16
70.35	HnJjar 7135	Prvi m drugi
22.00	PoroCila.špoci.vreme 27.30 Bngaria. 15/15 73.75 Ken Park, amer. Iilm 00,55 Dnevnik. §pnri, vrsms
01.36	Dnevnik Aime|ske IV 02.00	Intokanal
SLOVENUA 2
06.30 Inlnkanal 09.00 Tvpmdai« 09.30 Inlnkanal 11.Î6 ivprodaia 11.60 SkoflSas 17,00 Cilyhlk
12.30 /rlaj!, uddajd ;a la^. M\\in\\i 12.55 Kaiaiuna. [vKnper 1475 Barrolana jarirani^, ri)porta/a 14.40 N[ji]nninGDni:a- Oom^ak prnna^
16.40 Maga/intigeprvakr^vv
nogonieitj 1/.10 Liga (Kvaktiv v rokometu (U|. Ademarlnon CeliePiv. Laško, prenos 19.00 ^orl
20,00 Prevjsoka c^na. nemški lihi» 7135 Všlindi?S8lihJ/6 77.30 NMnhdfiseuh 73.30 Knrtr^afakekvariDi 00.40 Inlnkanal
06.30 Ivfjrudaja
0/i]D	krriiula t.prenris (reninga 08.00 Na^malisveLris.s^'njS
08.10	Brala Koalčpk. ris. šarila 08,20 Drijbi;ki,ns.senja 08.30 Anda iiialatnor&kadekJica. ris. Iilm
09.30 Du(^kfi.ns.mia 09.50 Harolii m vi|olii^iia voSCuiiks.
riis.sarija 1070 AilAiiaL'k,i/ob,»jnia 10.50 Čarobna ani^lGščiiia. oir. i/obr. serija
11.00	Najlepše pravil ICR bratov Gnmm, ns. film
1130 ^nlskakrfšarkarskaliga 1230 Nad8;sliiclc!pQ.naa 13.25 Našasodmca. nan. 1470 Providfiniaj. naiK 16.16 Narcjnni 2a tibijarije. dokum. srinja
16.1	b PusiolovSćir« v divjim, dokum.
simja 1/.)5 24ur.vrBmK 1/.2Û Hollywnoàkp ^BOE, amor. ním 19.00 24 ur 70.00 ViemialipusU 20.35 0ar,v?ivy 7Í.40 ielKsnisu^ar.anier. iilm 00.00 Alias, nan. 00.55 Glas/amir.ang.-ir^kiíilm 07.^5 74iiř,pnnnviuiv 03.^5 Nnî^na panorama
©
09.00 Miš maš, otroška nddaïa.pon. 09.40 Vabimo k uyfpriu 09.^15 Napovsdieksmanglaškc
Premier lige 10.15 Naj spot dneva 14J]0 Vjtienstrani, lèvesulâ 15.55 Vsbimo k ugledu 16.00 Angleška nogomotna pTEmier iiga. West Bromwicli: Arsenal, neposredni prenos tekmi! 18.00 VrednniestapilinolnrMojsuir
Pie^^mk. dukniii. oddaia. pnn. 18.30 Naj spot dneva 18.35 Cas ^a nas, mladinska oddaja,
p'jiioviiev 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogiiidu 20.00 1402.VTVma93/ifi,regiunaln(
infnfiïiativni prtsgram 70.75 Kuluira, informativna oddaja 20.30 Zdaj. oddaja/a razgibano ^ivljimie
71i]n MEDNARODNI HIT POLfTJA 2006. posnetek I malne prireditve v ?8lijf 22.30 (Jdprta tsma, poiioviiuv 7330 Vabimo k ngleriu 23.35 Naf i>pm dneva 73.40 Vidons^ni, ráivesuía
SLOVENUA 1
Í1/30	;iv?av 110.56 Spon S [1RS
10.26	Sledi
10.6% Debele.kjersodnt^alegende.
n/13
11.20	O/are
II.76	Ob/oiaduha 17.00	1 |iid|e m Mmlja 13.00	Pnru&la,SpDri, vrrîme 13.111	PnJ(i/QVi;ii/Naiaiijn 14.16	Tistega iL'pEga popoldneva 14.20	Poldnevrflk
1476	ílQvcSki lakwr
14.30	Mmleljskookii
14,40	Patminutslave
14.46	TnkiOwrenalirnwna
15.45	Prcdmulpoíelenja 16.00	JJilprto
16.06	2ive legende
15.15	Spori na danalnji dan
16.26	tal potnik
16.36	Inrella
t/ilO	Porneila.lpori, vranm
1/.16	Tistegn lape y ? jiu poldneva
1/70	tebiini dvoboj
17.35	Pamka l/.4ň	Vabiloíadva 18.06 VrořK
IB.IO	Družabna krunik^
10.26	žrebanje iota
10.40	Hopla.franka
10.46	Carli iii Mimo, nsanka 19.00	OnHViiik, vreme, šprvt 19.26	/rcalo tfiiiiia
70.00 SpRlduma
21.36	SSpnruia ndilaja 77.00 Orij;iiLsks zgodbe ??.66 Poročila, Špori, vreme
23.15	Hosfiod Htilot na počitnicah, (rano. th (ilm
00.40 Dnevnik. vruiiiu,špori
III.70	OnnvnikPamiijSkGlv 01.60	Iniokanal
SLOVENUA 2
06.30 Iniokanal O/.00 Tv prodaja 0730 inínknnal 10.00 Ivpiodaja 1036 Sktuičas 10.46 Medvalovi
11.16	llnbai
17.15 Naša pešam 7005 12.36 Mladi virM 13.00 Matura ?[)D6 K140 Paklenski na£rt. IV film 14.46 Kvalif./aSPvnognmetn. Slovenija Skotska, pnsik i; Celja
16,40 ligaprvakovvroknnieiuiM],
Gorenji) AarhiK. prenne 16.30 Magasin ligaSimobil v nogom. 1G.D0 Spon
70.00 Oeiele sveta, 3/13 70.66 Oirakvkotu.3/3 71.60 Imj/rnmtu
2376 1 iga prvakov v rtjkometii (Ml,
Gorenja Aarlus, pusnetek 00.60 Iniokanal
W-rv
07.00 Ivprorlaia
Û7.30 rnrmiilal, prenos dukfi?aVN Knajske
10.00 Vodovnikova vesina. ns. ssriia 10.20 Art Attack, iiobr. serija 10.60 Čarobna aiigleŠ^na. i;ob. sar. 11,00 Dogodivši'JnaJar.iteiaChana.
ris.senja 11.26 PnvverRangars. mlad. lisa 11.60 Šolska košarkarska li^a 17.60 Diagno/a: Limnr. naa 13.46 Maša sodnii^. nari. 14.40 Uekltívmotln?m.amt>r.íilm 16.30 Kaj se po/nava?. kanad. Iilm ie.î5 74 ur
16.20 Italijanske dnbfots. kuhar. ser. 19.00 74 ur
20.00 Kaj lenskťljubija amer, (ilm
22.10 Spoiinastïna
27.66 Mednka^ana krivda, amrv. film
01.10 24 ui
02.10 Mnina panorama
©
PONOVI ItV ODDAJ If.OtN.S^RJ.OA 06.00 Miš maš, oimška nddaja 09.40 1401. VÎV magasin 10.06 Kultura, informauvna uddaja 10.10 Spnrini torak. šprjrma ml. odd. 10.76 SpímgíKLpogovrjrvstudiij Kcâarkai^ki kub Pivovarna laško
10.60 lokaluiitnpCe[j3inoknliL£ 1130 Vabimij k ogledu 11.36 Srrd I wd festival acappel a /abaviieglasljs-posneiekl. dela pnrcditve v/ali;u 12.60 ViiJiîusirai". obvpsula 16.66 Vabimo k ijglfldii 17.00 Angleška nogomeina Premier liga. MandiDSierCitY:West Hampton, prenos tekme 19.00 Popimrilasbeiianddaia.
ponoviUiv. yosijp:Zaus 19.66 1402. VIV magasin 2fl.2D Kiiliura. informativna oddaja 70.76 Mimstrskjstol.pogovorv studiu, gost: mag.ANDlTIJ VIZ.IAK. min.rtgtfepoilarstvn 21.76 VidRostram, nbvL>^tiia
SLOVENIJA 1
07,00 Poroeila
07.05	Oobrojntro 08.00 Poročila
08.06	Onbro jutro 09.00 Poročila 0f)i)6 I/popoLruj torbe 09.76 loiHkmRolekrisanka 09.36 Sprem II mba naCria, 6/6 10.10 Iistcga lopegs popoldnnva 13.00 Poročila, špon vreme 13.16 Tistega lepega pop'ildneva
14.35	Prvim drugi 1bi)0 Poručila, promel 15.06 Dober dan. Koníka 15.40 Bino. 2/4
16.06 Hadnvedmla^k 1670 ^i^ndko supeca. nsanka 1636 A|kuc pri ríistavratoqili. 6/10 1/.00 Nrmi:;!, šport, vreme l/.3b Onigagene?d,6// 18.30 ?rribane3x:^ 18.40 Ove(ka m zvonček, risanka 18.46 Očiinsina.risanka 19.00 O nsviuk, vreme, šport 70.00 Doktor Martin. 1/6 21.00 Imvi 717b Umeinirai 22J)0 Odmevi, Špori vreme 72.60 l)HrfiščinaEvrnpp,2/2 00.40 Onuvmk. vreme, šport
01.36	UmeUiirai
02J)0 Oiievnik^amejsketv 02.26 Iniokanal
SLOVENUA 2
06.30	Iniokanal
09.00	Zabavni mfokanal
11.00	Tvprndaja
11.30	Otro&kMniokanđl
12.06	îvpriidaja
12.40	S šprítna odilaia
13.00	Slovenski m aga/m
13.76	Impromîu
1bJ)6	0E7elfiswta,3/13
16.65	Tunsiika
16.70	Oavi. i;bari?jutran|Kga
jitograrna
1/.?b	toji.1/2
19.06	Na§«sknvno?ivljHnjB.2/2?
20,00	UsBhno
7030	Zmit
21.00	Studio uty
27.00	Anmiija. ^as. oddaja
27.30	Studanstka
23.Í10	Brane Rančeíins odra
0030	Iniokanal
06.60	74 ur. ponovitev
O/iO	Riikilaki!
08.40	Mtiiennapiit, nad. 0936 Proti vetru. nad.
10.26	Tv prodaja
10.66	Vildr^HnjH.n3d,
11.50	Premična Ijubezea nad.
12.46	Športna scena
13.40	Iv prodaja
14.10	Ricki Lake. pog. odd.
15.00	PrenDienaljtibwnn, nad.
16.00	Vila Ihlarija. nad.
17.00	f^ioii vetrn. nad.
1/.55	24 ur vrenio
18.00	Matmna pnt. nad.
19.00	74 ur
70.00	Na^ mala klinika, nun.
20.66	flazořaranegospodmic. nan.
21.45	flar
77.15	Sknvnostni otok, nan.
?3.in	Nakrafu/loÙna.nan.
00.06	Ra/mišljanjeoMnu, amer, film
01.45	24 ur
02.46	Nočna panrirama
©
09.00 Oobrn jutro, mlnrmauvno
razvedrilna oddaia 10.00 Vabimnkogimlu 10.06 MfDNARODNIHITPOlUJA 7005, posnetek finalni] j]rireiitvcv?ali,*u 11.36 Naj^iotdneva 14.00 Vidulistrani, obvestila 1/.66 Vabimo k ogledu 18.00 Regionalne novice 10i)6 Angleža nogontctna Piemier liga, MandiPSiter Dity: Wnst Hampton, posnetek leíarie 19.66 Vabimo k ogledu 70.00 OpQ/iQjski pogledi na gospodarska m pni i učna dogajanja v MU Velente, kontaktna nddaja. gnst: Franc SBV»r, vndja poslanike skupine SOS v MD Velenje 71.00 Regionalne novice 21.06 Ji^7ivljeiqa,nddaia/atrRtju
^ivljonjsko ohdobjo 22.00 Najatraktivnejši dogodki anglr!ške nogometne liga. reportaž 22,60 I? oálaje Dobrn iuua inlofïïiativno ra/verinlna oddaia 23.46 Vabimokc^lodu 23.60 Naj spot dneva 23.66 Vidensirani, obvestila
TOREK, 18. oktobra
SLOVENUA 1
0630	Odmsvt
O/.OO	Porm^ila
O/.Ob	Dobro jutro
09.00	PnrnCila
08.05	Dobro juiro 09.00	Pnrn^ila
09.06	f;ednk 38/52 09.15	Risanka 09.70	Sporišpas 09.50	/godbe i; školjke 10.3b	So^tja, SVÍ)L oddaja 11.50	PnJoitjvcu/Nataliio 13.00	Porodila, špori, vreme 13.26	lin bar
14.25	Hlisk.4/16
15.00	Pnfofiila.SpoiL vreme
15.05	Mostovi
15.40	Mn^. ki je sadil drevesa.
nsanka
18,10	Jazsemrograt
16.15	/IsiknZakladko
16.35	Knjiga men° linga
17.00	Novice,šport, vreme
1730	Unntavec. 1, del
18.05	Pnslnhnirno tišini 18.4(1	Risanka
19.00	Dnevnik, vrame. ^ort
20.00	Pod^arofiiotom
21.00	Amenčanke. dukum. meseca
22.00	Ddmirvi, šport vfpmp
22.50	/ivIjsnjB/a/idoiii, 1/4
73.40	Razgledi slovenskih vrbov
00.10	Dnevnik, vrams. š{jQrt
01.06	Pod žarometom
01.bb	Dnevnik ;ameiikB tv 02.20	Iniokanal
SLOVENUA 2
06.30 Iniokanal 09.00 Zabavni Infnkanal 11.00 Tvprodafa 11.30 Otroški irManal 1730 Zabavm inlnkanal
13.15	Ivprofiaja 13,50 Dsebnn
14.20 Slovenski!Itnnki 14.45 Zenit
15.16	Antmiia 15.50 Studpruska 16.20 Studio City 1/.70 Mostovi
17.60 D3vi,i/bnri/jitr.pmg. 18,40 Haladao|ubii^|ii.tvigra 20.00 Frasii^r.//74 2035 liga prvakovvnognmctu. p 03 nos
77.40 Policistka, portug. film 73.55 Nalmiji 110.40 Infokatel
SREDA, 19. oktobra
06.50 74 ur, ponovitev
07,50	Rickilake 08.40 Maten na pot. nad. 0935 Prou vetru, nad.
10.25	Ivprodaia
10.55	Vila Manja, nad
11.50	Prerc^ona ljubezen, nad.
12,45	Providenw. nan.
13.40	Ivprodaia
14.10	Riiiki lake, |)t)9. odi).
15,00	Prelivena Ijube/an. nad.
16.00	Vila Manj«, nad,
l/.OO	Prou vetru, nad.
1/.65	24 ur vreme
18.00	Maten na pot. nad.
19.00	24 ur
70.00	Preverjeno 70.55 Kevm Hill. nan.
71.45	Rar
72.15	Nevkryitfška policija, nan.
23.10	NakraiuMna. nan. 00.05 Zlnân^/nustrpnosu, amer, film
01.45	24 nr. ponovitev
07,50	Nnčna panorama
©
09.00 Dobro juuo, iiifoniiativno
razvedrilna oddaia 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Opo/ii:i|skipor|l!uiina gospodarska in politična ilogajanja v MU Velenje, gist: FrancSever. vor^a poslansktf skupine SDSvMU Velenje 11.05 Najspotdneva 11.10 Naja traku vneiši dogodki angleške nogometne lige. rppnria/a 14.00 Videosirani, obvestila 1/.65 Vabimokogledu 18.00 TVin§tnjkci|3:Matpmaiika.
kontakuia svetovalna oddaja 18.40 Neifsljski i;let, poiopisno-
rlnkijiimntaina oddaja 18,50 Obvestila, vnieostrî^m 19.56 Vabimo k ogledu 70,00 l403,VTVmagd?in.rP9iDrtBlm
informativni program 70.75 Kitlutra. ininrmativn» ndriaia 70.^ Sportnnorek, špvuia informativna oddaja 70,50 Sporuii goSL kontakuia oddaja
ÛK Srršianj Tnprjišica 7130 Fairplay.špnruiaodffaja Ob
ktmi kaiakaške se/une 22.00 Asova gibanica, inionnauvna
o(Jdaja,3.1Vmro>a 2230 IztiddajBOubrojutnj, inform.
razvedri fna oddaia 7370 VahiiimkogfBdu 7375 Najspotdneva 23.30 Videosira m. obvestila
SLOVENUA 1
0630	Odmevi
07.00	Pornňla
0/.06	Dobro juuo
08J10	Porofila
06.05	Dobfojutro
09.00	l'oroiila
03.05	Ja; sem ri>grat
09.10	/latko/akladkri
09.26	Kiqigamenabnga
09.45	Oddaja/aotroke 10.00	Glasbena oddaja
10.76 Skrivnosu m legende Katarov,
dokiim. oddaja 11.10 Spot doma 13.00 Pornfila, špfjrL vrame 13.15 Nskaj minut ^a dtimačo glasbo 1330 l.judiemumija 14.25 Debele,kfersoibmategende,
11/13 15.00 Poroâla, promet 15,05 Mostovi 1W0 fra^idol,3/23 16.05 Pod klobukom 16.40 Skip m SkiL 14/76 l/.OO Novice, ŠporL vreme 1/.30 /vami 10.20 Tunsiika 18.40 ?reban[eAs(ra
18.46	f^isanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20110	Clen /: naša pravna!, dokum. oddaja
21.20	Dokumentarni 1 ntjlnn
22.00	Odmevi, kiifiura.ŠporL vreme
22.55	Dmi/jfi
00,15	Dnevnik, vreme, šport
01.05	/ vami. ponwilev
01.56	Dnevnik zamejske Iv 0270	fnfokanal
SLOVENUA 2
0630 fnfokanal 09il0 /abavni tiifokanal 11.00 Tvprorlaja 11.30 Dtmiki iiifokanal 1230 /abavni infiikanal 14,05 Iv prodata 14.40 (vropski niagazin 15-20 Frasior,7/24 15.40 Nikuli ob desetih 16.46 Dober dan koriiška
fWostovj 1/.50 Davi, fzbnnz jutranjega
programa 19.00 24.18/24 20.00 Liga prvakov v nogometu, prenos
00.00 SInvenska |a/; si:ena 01.15 Deadarjiem^ki film 03.10 fnlokanal
06,50	74 ur, ponovi
07.60	RidiKakn
06.40	Maten na pot. nad.
0935	Prou VRiiu, nad.
10,25	Ivfjriïlata
lO.bb	Vila Manja, nad.
11.50	Prmojena Ijirbe/en. nad,
12.4b	Praverjenc
13.40	Tv prodaja
14.10	Riiii lake. pog. ofidaja
15,00	PrtHqena Ijube/m. iiMd.
16,00	Vila Marija, nail.
17.00	Prou veinj. nad
l/,55	24ur.vn{me
18.00	Maten na pot. ind.
19.00	24 ur
20.00	KoseljubiL:am3ščuje.kan.
21.46	Bar
22.15	Monk, nan.
23,10	Na kraju zločina, nan.
00.05	Felinlmo [lotovanie. ang. li
02.05	24 ur. ponovitp.va
03.05	Nočna panorama
©
09.00 Dobroiutro. iníurmativnu-
ra/vednina oddata lOilO Valtimokogledu 10.06 Športni torok. infomtaiivry
oddaja, ponovitev 1030 Sparini itsLponrniltiv OK
šoSianj TopolšiLU 11.00 Najspotdneva 14.00 Virisosirani, itestila 1/.55 Vabimo k ogledu 10.00 Mala potepanja, nimška ddaja.
3. TV nirnía 18.40 Regimalne novice 18.46 FairpIsy.špnrtnaofldajH, |M)novitev Ob koncu kajakaškz sezone 19.15 Najspoidneva 19.20 Vitleof^irani, obvestila 19.56 Vabmio k ogledu 20.00 Pop corn, glasbena kontakuia
oddaja 20.55 Regionalne novice 20,50 Najspotdneva 21.00 Ddprta tema. koritakina oddaja. 3, TV mre^a Koliko regij bo v Sloveniji? Skladen regionalni razvo) Sloveniie 22.00 IzodriaieOubnijUtrrj. inlormatrvno razvedo (na oddaja 27.50 Vabimokogledu 22.55 Naj spot dnRva 23.00 Videostrani, obvestila
PRIREDITVE
ÍM
Ťoroskon
Kdaj - kje - kaj
Oven od 21.3« do 21.4
' N Š8 vedno se bosre bolj toi s sabo ukv^nali i dfugimj, pri œm pa ^P'^ boste spregledali, da vam ig prej skc^ji kol koristi. Šele, ko ^ ^ $e vam bo zdravje precej posiabšaio.bo$te verjeli opazorilornJo pa W se znd zgoditi kar kmalu, če se ne boste vzeli v roke m pričeli živeti ^ ^ lako, kotod V3S pritakujejo ludi vaSi nafWéji. Ti so se ie precej naveličali vabili oDljub. ki jim ni konca, uresničite pa bore kaiefo. Pazrte. kai boste obljti-bili ob kor)CQ ledna, da vam ne bo spei
Bik cd 22.4> do 20.5.
S partnerjem bosta kovala naCne za prihodnost, ki se bodo sprva ^deii nauresničliivi. ^ ob koncu prihodnjega ledna pa bosta spch znala.dasovečkotutesničliivi.ZaiobDStendGnkratzelozaposfeni, ^ utrujenosti pa vseeno ne bosrs čutili. Sploh, ker se vam bodo di> ^ bre poii odpirala ena za drugo. Doletela vas bo neizmerna sreia, ki Sle SI [O dolgo ieleli m po malem izgubili upanje, da se vam bo kdaj nasmehnila. Vafe življenje se bo precej spremenilo. In to na bol^._
DvoRk« od 21.5« do 21.6.
' v Ni kai, zdeiupvasjesenska utrujenost, zato niste Cisto tapravi. Vse fft A preveč se zadržujete domačega tisti, ki vas dobro poznajo, niso va* TKJf leni. Prav nič vam ne bo šlo od rok. Morda bo še najbolje, če se pi> ^^T skusite spet pridružiti kakšni veseli družbi, večjih nalog pa si m* kar ne naiagaite, saj ste trenutno precej brez energije m jih zagotovo ne bi bfii sposobni izpeljati. V torek se bo zgodilo nekaj lepega. Ni izključeno, da bo to dan, ki bo tudi za vas pomenil nov začetek.
Rak od 22.6. do 22.7.
Ce SI Ixste ^e tako želeli, se ne bo zgodilo. Žal se vam vaše sanje niso v celoti uresničile, a bodo težavice, s katerimi se trenutno ubadate. prehodne naiave. Spoznaii boste nekoga, ki bo več kot simpatičen. zaio se boste vse pogosteje zalotili pn misli, kako všeč vam je. Nikar pri tem ne razmišljajte D primernosti zveze in o tem. kaj bodo rekJi d;ugi. Kadar kali ste to počeli, se je slabo končalo, zato končno poslušajte srœ. možgane pa iporabijajte za kaj drugega._
Lev od 23.7. do 23.8
^ v Izkazalo se bo, da je bilo to, da ste ^ odprli tudi navzven in svoje
©dalo pokazali vsem. ki so ga želeli videti, za zelo dobro. Naenkrat se vam bodo po^šali približati tudi tisii, ki so vam do sedaj metali le polena pod noge. Godilo vam bo, zato boste še bolj ustvarjalni. ■ ^ Edina s^ar, ki vam ne bo šla na roko bo čas. Tega boste imeli še vedno premalo za vse tisto, kar si želite uresničiti. Če boste v nasf^njili tednih doma več kot sicer, ga najdite vsaj nekaj samo zase! Sploh, kar bodo dnevi vse krajši.
Dovica od 24. 8. do 23. Ç.
\ Neka novica vas je (xecei razburila, a ste se še pravočasno vzeli v JB roke m se umirili. Teden bo mineval brez večjih pretresov, kakšen ^L dan bo lea naslednji pa morda malce zagrenjen zaradi rahlih zdrav-V sîvenih težav. Držite se navodil zdravnica inse izogibajte vsega, kar vam škodi. Da se izrfača. boste ugotovili že po nekaj dneh. Novo prtiatel|Stvo vam bo pomenilo vsak dan več, zato ga boste znali tudi negovati. Pazita le, da pri tem ne boste preveč vsiljivi.
TehfnUa od 24. 9. do 23. 10.
Usoda ^ le v pretaklili tednih malce poigrala z vamt, a sedaj vam bo kar nekaj časa precej nakioniena. Zato prisluhnite svojim željam in se jim prepustite, saj sploh niso tako zahtevne, dane bi bile ures* ničljive. Ce boste le večkrat šli od doma. boste zagotovo spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenil. Lahko da bo pch vezan z vašim hobijem ali službo, vsekakor bosta imela veliko skupnega. Ob novici, ki bo prišla do vas v teh dneh, se boste zelo raznežili.
ikorpilon od 24.10 do 22.11.
C^fav vam denar ne pomeni prav dosti, bo žal v jjnhodnjih dneh f^ prav vašefmančno stanje tisto, ki vam b02rl0živce,sajsi boste na enkratželeli privoščiti zelo velik zalogaj, ki ga trenutno niste sposch ^^WÍg Pni izpeljati. 2al si ne boste dali kaj veliko reči in boste spet rili z glavo skozj zid. Partner vam bo povedal nekaj krepkih in pametnih, zato bi bifo dobro, če bi mu vsaj malce prisluhnili. Če boste še naprej vztrajali pri svo jem, se ne čudite, če se boste naenkrat počutili zelo osamljeno. Včasih je bezanje v svojsvet napačno.
Sfrolec od 23.11. do 22.12.
N Teden, ki je pred vami bo lep. Čeprav vas bo kakšnega koraka, za jA-N katerega se boste odočiii zavestno strah, vas bo kmalu preplavilo JK^ neizmerno zadovoljstvo, ki bo na vaše nestabilno čustveno počutja l|r vplivalo naravnosi blagodejno. Kar veliko stvari vam bo uspelo iz« ^^^^ peljati, nekatere le začeti, dri^e tudi dokončati. Neko srečanje bo povzročilo veliko spremembo v vašem razmišljanju in početju, saj vam bo končr^ od-prfo OČI Denarnica bo k nekaj časa bolj tanka._
Kozorog od 23.12. do 20.1.
v Včasih se vam že zdi, da so se letos vsi zarotili proti vam. In doga-^^ jalo se vam bo. da se bosta vse pogosteje zalotili pri maščevalnih miiih. To ne bo prineslo čisto nič dobrega, zato bo bolje, če se za V nekaj časa potuhnete m molčite. Čas bo pnnesel svoje in spet bo vse tako kot si želite. Nekaj prostih dni bi vam naravnost godilo. Če
le gre, si |ih privoščite, saj se bo sicer še nabiralo, kar lahko vodi v bolezen. Tudi prehladi bodo v teh dneh pc^os^jši. Ne pozabite na vitamine!
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Želeli si boste marsikaj, o željah pa tudi tokrat ne boste nič kaj go-jfl^ vorili. Mnogi se sprašujejo, zakaj se ^ko močno zapirate vase, saj ste bili pred časom veliko bolj družabni. Dobro bi bilo tudi. če bi JS^f znali ob vsej stiski s časom m kopici obveznosti najti čas tudi zase. ^	^ Predvsem pa se morate več ukvarjati sami s seboj m to na način,
ki vas umiija. Sprehodi in ukvarjanje s špoitom, pa ^prav ne zelo aktivno, bodo veliko [^prinesli.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Se nekaj časa vam bodo zvezde tako naklonjene, da boste uspeli uresničili prav vse. česar se boste lotili. Nekdo bo sicer zavisten m bo poskušal nagajati, a mu ne bo uspelo, Sploh, ker bodo vsi na vaši strani, saj boste sejali dobro voljo In nesebično ljubezen. Tudi poĎjtje se vam bo močno izboljšalo, pa že skoraj niste več verjeli v to. Včasih zaležejo že dobn nasveti in iskreni pogovori. Ko se umiri duša, je tucfi telo bolj poslušno.
Voionio
Četrtek, 13. oktober
16.QQ Mladinski DBnlBr Velenje Zfvíní plesni dnevi Državno srečanje plesnih skupin Plesni drobci
Petek; 14. oktobra
21.QQ Mladinski center Velenje Klubsld mara Ion - koncert
Sobota^ 15. oktobra
12.QQ Cankarjeva ulica. Velenje Drobtinica
Dobi od ei na akcija ob svetovnem dnevu lakote
Izkupiček od ponujenega la uha na stojnici bo namenjen (inanciranju toplega obtoka za otroke iz socialno šibkejših diužin.
8.00-13.00 Titovtro,Velenje 2. jesenski sejem Sejem lepot in dobrot Program: dobrote s podeželja, sezonsko cvetje, razstave, ustvaijalne delavnice, likovna delavnica, jesenske dobrote, plesni in glasb ani natopi, gost. ponudba. Tetka Jesan... Informacije: 03/896 13 60
10.Q0-11QQ Cankarjeva ulica. Velenje Kostanjev piknik Tradicionalno srečanje članov in simp atizBfjev SO Valsnje Diganizatoi: Socialni demokrati Velenje
1S.Q0 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma - liga Si.mobii Voda ione NK Rudar Velenja :NK CMC Publikum
21 00 Mladinski center Velenje Klubski večer
Nedelja; 16. oktober
14.00 1B.00 Pred Mladinskim centrom Humanitarni projekt za boljši jutri: zbil a nje oblačil, obutve in igračk za socialno ogrožena otroka iz Srsbianice
16.45 RdečsdvoranaVelenje
Rokometna tekma - Evro figa (3. krog)
RK Gorenje : RK Arhus
17.00 IntBfspar Velenje
Praznovanje ob obletnici Interspara
Ponedeljek, 17. oktober
6.00 -12.00 Univerza ?a lil. življenjsko obdobja Valanje Teden odprtih vrat Pretistavitev progi a ma za šolsko Ieto2005/2D06
Predstavitve bodo potekale ob isti uri vse dni do nadelje, 23. oktobra 2005.
18.00 Muzej Premogovništva Slovenija, črna garderoba Odprtje razstave: Zgodcwna Premogovnika Velenje
Torek, 18. oktober
17.Q0 intarspar Velenje
Delavnica 28 otroke - jesanska drevesa
18.00 Velenjski grad
nMe$to na travniku« Predstavitev filma o nastanku Nova Gorica in pogovorz ustvarjalci filma
19.00 Knjižnica Velenje
Literarni večer Sanita Karlověec: Sanka seli svojo knjigo
Sreda; 19. oktober
17.Q0 Mladinski center Velenje
Emlne ustvarjalne delavnice 1,7,[ig Knjižnica Velenje
Špeline ure i^avljic 18.00 Mestna galerija Šoštanj Večer glasbene §ole Nastop učencev glasbene soleiz Velenja
18 DD Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje, sejna soba Učna delavnica: Sa m o pregledovanje dojk
Za dodatne informacija o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično informa-cijski in promocijski center Mestna občine Velenja {03/896 18 60).
SoslanI
Četrtek, 13. oktober
11.30 Kulturni dom Šoštanj Živini plesni dnevi Oržavno srečanje plesnifi skupin Plesna^aleta • Prireditev ob 85-letnici Žive Kraighei. ene izmeti utemaljnaljic slovenskega sodobnega plesa ^ Izlet na Koroško (Avstrija)
Avstrija 18.00 Vila Široko, šoltanj
Državno srečanje plesnih skupin Plesni teatar Velanje: Vmasní čas (Between time)
15.00 Kulturni domŠoštanj Živini plesni dnevi Oržavno srečanje plesnih skupm Plesni teater Terpsihora Novo mesto: Me^o
Sobota, 15. oktober
i Trg svobode Šoštanj
Akcija razdeljevanja kruha v zameno za prispevke* DROBTINICA. Rdeči križ Velenje 19.00 Športna dvorana Šoštanj 1. A slov. košarkarska liga Čleklra Esotech : Loka kava TCG
Nedelja, 16. oktober_
19.30
Poletna bridge liga Kulturni dom Šoštanj
Živini plesni dnevi
Državno srečanje plesnih skupin Plesni večer
Plesni teater ljubljena 2005: Piedst3va4 + 1 19.00 Mestna galerija Šoštanj
Otvoritev razstavo Zgneteno, iz gline narejeno
Petek, 14. oktber
11 00 Kufturni dom Šoštanj Živini plesni dnevi
10.00 Kavčnikova domačija vZavodnjah Nedeljska muzejska ustvarjalnica za otioko: Jesen na Kavcnikovi domačiji
Sreda, 19. oktober
18.00 Mestna galerija Šoltanj VaČar glasbena sole
Nastop učencev glasbene šole izVeleiija. oddelek Šoštanj
Rečica ob Savinji
Petek, 14. oktober
r- —- -	/
19.00 Osnovna Šola Rečica ob Savinji Večor slovenske besede. Gost: Dane Zaje.
Zgodilo se je ...
(i od 14. do 20. oktobra
4 -
priprave na prevrat so na .Slovenske!« pred koncent prve svetovne vojne med drugim potekale tuUi / ustanavljanjem narodnili svetov. Sredi avgiista leta 1918 je bil v [Jub-Ijani ustanovljen Narodni svet za slovenske dežele in Istro, 26. septembra pa v Mariboru Narodni /a Štajersko, katerega predsednik je poslal Vclenjcaii dr. Karel Vcrstov-
šek. V Šaleški dolini je bil prvi Narodni svei ustanovljen 15. oktobra Ipta I9I8 v Šoštanju; M njegovega predsednika je bil i/bran odvetnik dr. f'ran Mayer, za tajnika pa trgovec Ivan Senica;
- oktobra leta 1980 so Šaleško in Zg(ïrnjo .Savinjski'î dolino prizadele Imde poplave;
-15. oktobra 19S0 so i^afeški študentje proslavili dvajseto
obletnico delovanja Šaleškega študentskega kluba;
-15. oktobra 1993. ko so v To-polsici odprli center zdravljenje mu Ki pne skieriï/e. so v galeriji Ilirija v Ljubljani prvič po smrti akademskega kipaija Ivana Na pot nika odprli razstavo i/.bratiili del i/ stalne Na potnikove galerije v Šf>šLa' nju;
- obisk predsednika Republike Slovenije Milana Kučana na Kitajskem je oktobra leta 1996 spremljala gospodarska delegacija, v kateri je bil tudi takratni direkiiir Premogovnika Velenje dr. I Vanc /erdin, ki je tam navezaJ slike s kitajskim
Velenje (Arhiv Muzeja Veienje)
ministrstvom za rudarstvo;
-16. oktobra 2000 so bile Vi> liLve v Driavîii zbor Republike Slovenije. Volilni upravičenci iy. Mestne t)bCine Velenje ter občin !5oštanj in Šmartno ob Paki so v slovenski parlament neposredno i/.volili Jožeta Khvtičnika, Bojana KonliOa in Milana Kopušarja;
-17. oktober 1996 je na 15. bie-nalu industrijskega oblikovanja v Ljubljani mednarodna žirija podelila Janezu Smerde-lju in Tonetu Ilolobarju častno nagrado Icograda kot priznanje odličnosti v grafičnem oblikovanju /a oblikovanje Ciorenjevega pralnega stroja:
-v nedeljo. 18. oktobra 1959 so v Paki pri Velenju s"večano odprli novo iokï in skupaj s transformatorsko postajo ludi daljnovod med Šalekom bi Pako:
-18. oktobra 1996 so v Rdeči dvorani odprli prostore Turistično inromtacijskega centra Velenje;
• 20. vinotoka 1997 je mesto Velenje v ocenjevalni akciji Turist ične zve/e Slovenije Moja dežela lepa. urejena in čisla zasedlo med večjimi mcsii drug<i mestu.
■ Pripravija: Damijan Kljajič
www.radiovelenje.(om
Zamrznili smo obresti!
Privošči si!
PordFl^^tB, Fusion. Mondeo. Focus In Focus C-MAX ser^ Polap EdrUon: « boddld opremd » pcéebno u@odr^ ceria 9 toniplet zím&kíh pnevmalík
•	brszobrBStno finsncirenje FordCredít po sistemu:
•	1/2 tako;. 1/2 čez eno teto
•	V3 takoj. âez eno teto in 1/3 čez á/e leii
•	om^ena i^oiićine vozi na zalogi « pt^ititel
^«U	roMCMAX eOM
toiaiéwnsi^
FordZima
AC Mlakar
Cesta Simona Blatnika 18 3320 Velenje tej.: 03/898 6670
2. Jesenski sejem
Sejem lepot in é dobrot	{
Titov trg v Velenju Sobota, 15. oktobra 2005, med 8. in 13. uro
Informacije in prijave;
TIC Velenje	Organizatorja:
Telefon: 03-8961-860	Mestna občina Velenje
E-pošta: b'c@velQiie,si	Turistično društvo Velenje

PRODAJA PIZZ PO KOSIH
TUDI V VELENJU!
«
nznrljs MANi^ER Vfli prlialuiit2Ddl|j!no Izbiro slâstill pizz ruííčiil vilUostiaíi po kosih, lahko lidí n dooiiT, a itudeati... Za italico, kisIlQ Ul vetorli • pizza Mmgiri
umqcr
Odpriû vtik dan orf 6.00 ure do 22.uffl.Qb nboith
\ Dtinediliahh prdtníkíti aprlQ.
1
NAGRAiENCI NAGRADNE KRIŽANKE KREVZEL INSTALACIJE, obiovljene 29. septembra v leaniku NaS (OS, so:
1. nagrada: baterija za umivalnik prejme Silva Dermoí. Lokovica 35. Šoštanj. 2. nagrada* stenska bateriia prejme Darko Strah ovnih. Gonška 42, Velenie. 3. nagrada: pipa za hladno vodo prejme Marjan Škoflek, Liubtjanska48, Velenje. Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo v podjetju Krevzel instalacije. Metleče 14a. Šoštanj. Čestitamo!
NUMERO UNO
trgovina z motom trn I vozMl Robert Kukovec s.p. Mlinska ulica 22 Maribor
Ufiodnl avtomobibicl in gaiovlnslcj KREDITI do 7 l9t, a vse zaposlene In upoko|ence tadi 09. do SO % c^remenl^e, star krsdH nI ovira! Će niste kreditno sposobni nudimo Icredite na osnovi vaiega vozila, 1er laasSnga za vodla at«ira do 10 let. Pridemo tudi na dom.
TBI.S 02/ 252 46 26 041 7S0 960,041 331 Ml Pmxs 02/ 252 46 23 www. nu měrou no*ftp»sl
d.d.
AVTO CELJE
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
RABUB«A VOZILA NA ZALOGI
V Celju... Ipavčeva ulica 21 - Telefon (03) 42611 78,4261212 Bd vOTiia_laîDJi_cena
řpRD FOCUS 1.6 Ambiante g/v. KLIMA, srebrna FORD FIESTA 1.3 5/v req.QktDb.05. ftarancl|a. sreb. HAT MAREA WEEKEND 1.8 EU(. KLIMA, srebma
03 2.3M.000,Q0 02 1.3&a.00Q.D0 00/011.449.Q0Û.QQ
PFU6E0T 2061.4 3/v POPART KLIMA, garanciia. sreb. 04	1.99B.000.QQ
PEUfiEOT 307 2.0 HDi 3Ar Pack. KLIMA, çafancifa 04	3.1^9.000.00
PEUGEOT 4071.8. KLIMA, ga/anclja. sv. modra meL 04	4.190.000.00
PEUGEOT SQ7 2.2 HDi IVERE vsa oprema, naranclla 04	7199 000 00
RENAULT LAGUfJA 2.0 RXE S/v. rea.oktobef. zelena m. 97	S3C.0Q0.QQ
fíEm)\J MEgANE 1.5 piE?EI, 3/v, KUMA, garancija RENAULT MEGANE 1.6 RT karavan. KUMA, srebrna B0VER414Si4Arreqfaùruaf06. Pela_
OS 3.376.1WQ,W 00 1.560.000.00 97 7S9.Q0Q.Q0
CITROEN SAX01,1 Vj refl,marec Og. rde{? t^,
99
HONDA CMC 1.4 3/v feg.ma| 06. zelena met.
HONDA CMCisSAr. srebrna_
3è.
mms&
999.000.00 t
579.000.00
OPEL ZAFIRA16 reQ.novemb.05. KLIMA, srebma 99 1.990.00000
ZAL6GI it VEČ KOT 70 VOZIL RAZLIČNIH ZNAMKI * ^
*KREDm * LEASING * STARO ZA STARO * KOMISIJSKA PRODAJA* ^ '06LE0 VOZIL 00 6. DO 17. URE *	^
Ponudba na internetu htlpy/www.avto*celje.sî, e-mail: rabljena®avto-celi8.sl ^

termotehníkci
toplotne črpalke hladilni sistemi
Smo vodilno stovensko podjetje v razvoju In proizvodnji toplotnih črpalk za sanitarno vodo in ogrevanje, kot tudi sistemov za uporabo obnovljivih virov energije. Zaradi povečanja obsega dejavnosti
iscemo nove strokovne sodelavce
za delo na področjih;
b) Konstruiranje elementov in sklopov ze toplotne črpalke In hladilne sisteme.
b)	Izdelave in montaia toplotnih Črpalk zb segrevanje potroine vode «n ogrevanje objektov.
c)	Izdelava cevovodnih instalacij in sistemov ter montaža zemeljskih kolektor jev.
d)	Izdelava regulacijakih krmilnih ervot za toplotne črpalke in ogrevalne sisteme.
Pogoje a) IV. ali V. stopnja izobrazbe strojne smeri (konstrukcijska smer ali energetika), b in c) Inštalater. monter hladilnih in ogrevalnih sistemov, vodnih inštalacij, IV. ali V. stopnja izobrazbe.
d) IV.. V. ali VI. Stopnja elektro smeri z izkušnjami s tega področja.
Od kandidatov pričakujemo strokovnost in prizadevnost pri delu ter izpit B kategorij.
HuMmm* laposfitev za nedoločen Čas
- delo na perspektivnem področju -m(ânost dodatnega izpopolnjevanja
•	delo prateino v detavniških prostorih
•	stimulativno nagrajevanje
•	povrnitev stroškov prehrane in prevoza
Pisne prijave sprejemamo na naslov: TCRMO-TEHNnCA d.o.o. Orla vas 27/a 3314 BRASLOVCt. Dodatne mformacije na telefon: 03/703 16 20.
Nagradna križanka 'Pizzeria Picadillly^^
PICADILLT
Stari trg 35. Velenje TeL: 03/5869-353
Vabimo vos vsok don, razen nedelje, od 9« do 23.ure.
V teh hladnih dneh nismo pozabili na V3S. Qb krusnr peči. ki jo kurimo z bukovimi drvmi in v kateri vam pripravimo različne dobrote • kar 26 vrst pizz. testenin, štručkse lahko celo pogrejete.
Poleg tega pa vam nudimo še več različnih vrst okusnih juh (gobovo, česnovo, čebulno, golaževo, zelenjavno ...). vse vrste phlog. steake z omakami, jajcem, poprovo omako in 12 različnih vrst solat, tudi z morskimi sadeži.
Ne pozabite: vsako sredo PICADILLY lOJTRAl PONUDBA TEDNA - ROASTBUF NA ŽARU, PEČEN KROMPIR IN SOLATA!
Sprejemamo naročila za zaključene skupine.
Rešeno križanko, opremljeno z vašim naslovom, pošljite najkasneje do 24. oktobra na naslov: Naš čas. d o. o. Kidričeva 23,3320 Velenje, s pripisom »PICW)iaY«. larebali bomo tri nagrade: 1. nagrada: roastbeef za dve osfihi. 2 nagrada: pi77a Gurman ? a dve osebi. 3. nagrada: rezanci po izbiri iz krušne peči za dve osebi.
K A II I O V K I. K J i:
ČfTRTEKJl oktobro:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav, 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj.kje,kai; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
oktobra
B.OO Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Po-ro&la; Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poroi^la; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 1400 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Pomirila. 17.00 Glasbene nuvusti; 18.00 Mladinski boom; 19.00 Na s\ndenje.
SOBOTA. 15. oktobra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poroi^la; 7.45 Današnji kulturni utrip: 8.00 Polepšdjmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skrrti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; t7.45 Lunin kaleidoskop; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
N£DEUAJ6. olKtobn):
6.00 Dobfo jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije: Glasba razvedri življenje; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDElJ!K^ !7. oktobro:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Polidjska kronika; 9.00 107.8 Avtoher-cov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedelikov šport 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila, 19.00 Na svidenje.
TOREK, 18. oktobra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informadje Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni ucip: 8,30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši krap in ljudje; 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje.
SREDA, ir olnobrD
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila, 7.Q0 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.50 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav. 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 1700 Vi in mi; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 3. oktobra 2005 do 9. oktobra 2005 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncemracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
MESTNA OBČtNA VELENJE ORAO ZA OKOUE IN PnOSTOB
MAKSIMALNE URN£ KON«NTftACUE S02 od 3. oktobra 2005 do oktobra 2005 (v mikro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikre-g S02/m3 zraka
	
	
	
	
	1
	1
	
l3.oKt B4.oKt as.otn gs.cw □?. oW D8. oKt gS.cKt
OBVESCEVALEC
mali OGLASI
STIKUPOZNANSTVA
ŽENlTMA^Sfedovdlnicd ZAUPANJE za vse stârosti. brezplačno za mlade ženske. Gsm: 031/Ô0&495. GSM: 031/835-378. tel. in faks: 5726-319.
DEKLE, će želiš poštenega življenjskega sopotnika za trajno, poleno zvezo pokliâ na gsnt: 031/836-378. ŠARMANTNI moški. zeli spoznali prijateljico staro do r)jegovih let Resna zveza. Gsm: 041/248-647, Ag. Alan. PRIVLAČNA, 26-letna podjetnica, samska, si zeli spoznati urejenega moškega starega do 38 let. Gsm: 041/248-647, Ag. Alan,
NEPRiMlÍNINE
NOVO dvosobno stanovanie v novem bloku na Selu (Velenje). 69 m Z 3. nadstropje, ugodno prodamo Gsm 041/624-778 ali 04Î/683.533.
liCEM
IZGUBIL se je dolgodlaki bel pes pasme samojed. Kdor ga opazi naj nas pokliče na gsm: 051/307-056 ali 041/728-882.
PODAftlM
NAŠLI smo dva mlada muca, stara 2 ali 3 mesece, zek) lepa. Podarimo
ju dobrim ljudem. Telefon: 5888-562.
RAZNO
ŠTIRI zimska gume. dim. 145/70/13, sava eskimo in štiri zimske gume na platiščih, dim. 195/65/15. sava eskimo, ugodno prodam. 6sm: 041/518-907.
mmmÊÊ^
RENAULT twirtgo 12,1.2002, od-liČrKi ohranjen, vzdrževan, pro(!am Gsm: 041/799-947. Sabina. GOLF. L 1989 in cisterno za kih iilno olje. 20001. prodam. Gsm: 041/ôe&-389. popoldar).
dpZZ^^H
UlEŽAN hlevski gnoj. žganje in jabolčnik prodamo. Gsm: 041/344-883.
GROZDJE prodam. Trgatev doma Telefon: 586^891. INTEGRIRANO pridelano zelje za kisaiije. ribano ali v glavah, prodam. Telefon: 5890-384, gsm: 031/748-937
ZIVAU
PRAŠIČKE, težke od 20 do 30 kg ter prašiče, 120 kg prodam. Možne koline pri nas. Gsm: 041/783-825. OVCO z dvema mladičema prodam. Telefon: 5893-279. OOOAMO 9 tednov starega črnega muca. Tel.: 5861654.
01,« «»I,
Radio Velenje
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonska številko pokii-črteSAMOVNUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogrožena življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 899547B, dežurno službo pa na 8996446.
Lebama v Velenju:
Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. izdaja nujnih zdravil tn zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00. telefon 898-1880.
i 89817 50 - Naš čas: pravi telefoo za pravo reklamo
NA POKOPAUiČU PODIffiAJ IN ÍKAIE SMO SOINI. KI IZVAJAMO V CSIOTI:
KOMUNALNO PODJETJE VEUNJE
Pogrebno pokopališka dejavnost
KoroSka cesta 37 b. Velenje
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE PHEVOZE POKOJNIKOV NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA UREDinV DOKUMENTACIJE MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
v neiřes/Zi ssm doin^. io azDanjuietâ mi/einfja in nebo ir v&àkà sivar /epo, (RL A M^Shnišek)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža. ockoia. sirica in botra
ANTONA JAVORNÍKA
izBevč 1. 1. 1919-30. 9. 2005
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki sic njemu in nam siali ob strani v njegovi hole/.nl. I Ivala vsem, ki ste ga spremljali k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče, za svcie ma^e, nam izra/ili usino in pisno so?3lje, sc ga spominjate v molil vi. Zahvala velja častni rudarski si raži in godbi, govorniku gospodu Videmšku, gospodu Kavčiču in gospodu Ku/niku za opravljen cerkevni obred in občutene besede v slovo, gospodu IJsarju za zadnji prevoz, sosedom, pogrebcem. praporščakom in pevccm iz Salcka
za lepo pelje.
Žalujoči: žena Rozika, Malčka z družino in osiali sorodniki
/e čas, kida. je CeiS. ki vzàme. Plavijo. feCas. ki celi r^nn. Jn je Cas. h' rÁkckr nemine. ko/asaniđS se v s^iomîriHs
ZAHVALA
Ob boleči i/^ubi dragega moža, očeta, dedija in brata
JOŽEFA KLANCNIKA
iz Vinske Gore 7/h 18. 3. 1941 - 28. 9. 2005
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sie nam pomagali v ležkih irenuikih.
nam izrazili pisna in ustna sožalja. darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poii. Zahvaljujemo se gospodu župniku Toneiu Krasovcu za opravljen obred, govornikoma g. Kolarju in g. Oseiiču. gasDecm. pevcem, praporščakom in Pogrebni službi Usar.
'/aîuj
ocn VSI njegovt
Zfiboid ravni ki:
15. in 16. oktobra - Andreja Ambrózie. dr. stom. v zasebni zobni ambulanti, (^sta Bratov Mravljakov 13. Velenje, od 8. do 12. ure.

Od 14. oktobra do 16. oktobra •
Franc Blatnik, dr. vel med,, gsm 04I/618-117. Od 17. oktobra do 20.oktobra 'Tibor S^par. dr. vet. med. gsm 031/671-203. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta 2a male živili • ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ureter torek in četrte od 13. do 17. ure: Izdaja zdravil in zdravstvenih spričeval • od ponedeljka do petka med 7. in 10. uro ter med 13. in 14. uro.
Vitamini Vam jili primanjicuje?
Za zdrave jesenske dn^ Sanolabor poskrbi!
i ® Sanolabor
j	Ko
GIBANJE PRE' BIVALSTVA
Upravno enota Velenje
Poroke:
Katarina Regulj. Šempeter v Savinjski dolini. Cesta na žago 11 in Matjaž Princi. Podkraj pri Velenju 67 a.
SmrH:
Bajram Djokaj, roj. 1930, Velenje. Šercerjeva cesta 13; Bernard Mr-šak,roj. 1925. Dravograd. Sv. Danijel 69; Jožefa Čadej. roj. 1928. Kasaze 104. Žalec; Jožef Obran, raj. 1950. Celje. Okrogarjeva ulica 5; Ivan Likar, roj. 1932. Ljubljana. Črtomirova ulica 18; Jožefa Me-lansek^roj. 1924. Florjan 190.
Prodajalna Velenje
Prodajalna z medicinskimi pripomočki, zdravili brez recepta in raznovrstnimi izdelki za zdravo življenje.
VELENJE, Tomšičeva cesta 13-15, tel.: 03/897 73 20
Izdajamo pripomočke, ki jih predpiše zdravnik na naročilnico ZZZS.
ininiilliunuiiBHniGKBu
Tel.: 03/897 0002,GSM: 041/682369
-	Ugodra ponudba cvedKirih aran&najev, dodava broplalfta
-	Prva zasaditev grobnega niesta breqjiaiina
g - Cera naShpoorebniri storite^ doplačilo 12.000 sit " - Prevozi tzluItoe.d09Mâk) 55.000 sit ____
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939
POGREBNE STORITVE V CELOTI 1 PREVOZI	i
UREDITEV DOiOJMENTAGLIE 1 NABAVA CVETJA	I
MOŽNOST PlAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO

ZAHVALA
Ob boleč; l/gubi naše drage mame in orne
BERTE TRPIN
iz Florjana 16.12. 1916 - 2. 10. 2005
se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju za nesebično pomoč. Še posebej g. Lazaiju. dr. med., in dekanu Jožeiu Pribožiču za opravljen obred. Hvala vsem. ki ste jo pospremili k zadnjemu poCiiku.
ysi njeni žalujoči
M-ir prav ;?đies odšlň je tjîi. v nezuàrio? Kíjkoje rno^U. kû smo mi še lu...? No.^U moramo vsaksvojo rano molče, dà ji ne motimo miru^
S. Makarovič
V 82. letu nas je zapustila
PAVLA SALMIČ
roj. ZUPAN
Od nje smo se poslovili 7. oktobra 2005 na pokopališču v Bohinjski Bistrici, iskrena hvala Bebi Saimič. Marici in Janku Hribarju ter Slavki Ralcj.
ZafujoČit hčerka MUjana in družine Sfihar, Cvelfar, Zupan, Dobravec, Jenko
Zg. Dobrava. Celje. Ljubljana, Bohinj
Požigalec prijet?
V soboto okoli 20.30 je znova zagorelo -Požar upepelil počitniško hišico ob jezeru -17-letnik iz Šaleka, ki so ga prijeli kmalu po požaru, je osumljen 22 požarov
Milená Krstič' Planine Stane Vovk_
Velenje. 8. oklobra -V sobolo /večerje na območju Velenja /nwa zagorelo. lokral seje po^galec lotil naselja pocil.iiáklh hi^c. mccl Vele njca ni znat e^ kol Kunla kinlc. Ogenj jc podtaknil na irch, Hna jc popolnoma zgorela, druga delno, na irciji pa sc požar ni ra^iril na ohjeki. Naslfela škoda je ocenjena na 2.750.000 tolarjev. Zelo žalosten in pretresen sc jc na pogorièiu znašel lastnik popoliioina pi^^ne hi-sicc. Peter Doininko^ie. lastnik se
ni bil prav dolgo. Kupil jo je áclc pred krat kini. !n seveda ni imel zavarovane.
Knwl» po lisieni. ko $o na kraj požara prihiteli gasilci, se je od lam cez mest zapodil«) policijsko vozilo s pri/^no modro lučjo, ki jc naznanjalo, da se je za nekoga morda ptv žiga nje naposled konCalo. Srečnemu naključju pa sc je treba zahvaliti. da jc osuniljcncc - če je pravi, bodo pokazali nadaljnji postopki -prijet, Vclenjčani. ki so v zadnjem
času živeli v prcctfjèiijcm nelagtxlju.
Će žc ne g strahu, si bodo lahko oddahnili.
V skupiîii tislih mladih, ki so pripomogli k prijetju domnevnega po-žigalca.jc bil Miso Stem* iz Vcienja. »S prijatelji smo na Trgu mladťjsti jedli kebab, ko se mimo pripelje nekdo na kolesu. Na ta snKJ bili malo bolj pozorni, saj so ga Sandiju. ki stanuje v bli/ini doma /a varstvo odraslili. ukradli dve uri pred tem. Kolo se nam je zdelo /.nano. zalo smo se zapixiili za njim, Ustavili smo ga in vprašali, če jc prepričan, da je kolo njegovo... Skupaj s kolesom smo ga pospremili do Sandija in izkazalo se jc. da je kolo res njegovo.« jc pripovedoval Mišo. Prip^v vedovali pa so še trije, ki se jim je treba zahvaliti, da so osumljenca tia-poslcd prijeli. Predstavili so se z imeni: Sanili. njegovo jc bilo kolo. limir, ki je opazil sumljivega kolesarja. in AIcn. ki je îia vsak način hotel videti, kaj ima kolesar v nahrb-uiiku.
I-antjc so staknili glave, pove/ali
iepo urejena hišica Je zagorela kot bakla. Sedanji lastnik jo je kupil pred nedavnim.
in wsiavilí dejstva 1er poklicali pi>li cijň, »1-ani jc bil blaten, pa še po bei.cinu jc /audafjal. Vedeli smo. da
Sandi, Emir, Aien: "Mf smo sfíšaff, đa je bita razpisana nagrada," Míso Stevíč: »Izkazalo se je, da je kolo Sandijevo,'
je malo preti tem gorelo naKunla kinic. Kosem kukal v njegfivo lorbi>, sem v njej videl kanister z bencinom ... Nekaj je ponavljal, da ni požigalec. da ni po/ngalec jc pripovedoval Alcn. »Ve se, da jc hohiik. tega zcirav ne more delali,« je zaključil pogovor eden od štirih, ki so domnevnega požigaIca prijeli.
Izjave so podali ludi policiji. Ker so slišali, da je bila za prijetje osum-liencH razpisana nagrada, jih zdaj zanima, če je bila res. In če je bila. jim pripada?
Seznam je dolg ...
Drt s požari, ki d^igajajo v Velenju. nekaj ne -Slinia«, se jc začelo govorili že maja. ko je gorel kit«k za pripravo hitre hrane na Kidri-
čevi. potem se jih je odprla cel^i serija: brunarica balijwrjev pod bazenom. ta je potem gorela šc enkrat; brunarica smučarsko skakalnega kluba p(xl gradom, sodniski stolp skakalnice, kioski ob Šolskem centru, gospodarsko poslopje v Kav-Cah. čebelnjak pri gradu, skladisčc na Ces I i na grič, gosp<xlan^o po slopje v Ibpolsici. gospodarsko po. sUîpjc na Konovem. gospodarsko poslopje v Stari vasi .„
Skupna Skoda, ki je nasUila s požigi» je precejšnja. Večinoma lastniki pož.ganih objektov teh tudi niso imeli zavarovanih. Oh tem pa jc ves čas naslajal sc en sirosek. (ra-itlei so iuieli pri vseh j^ožarili veliko dela. In tudi to, preračunano v ure» gre že v milijone,
Koga moti Kebap paša?
Ni problem v kebapu, problem je v kršiteljih - V okrepčevalnici ne točijo alkohola - Omejevanje obratovalnega časa ni rešitev
Milena KrstiČ - Planine
NeleiOť, 5. oktí»ííra - OkrepčevaV niča Mafis, Kebap paša ob parkirišču /dravsivcncga doma Velenje naj hi bila kriva, ker bližnji stanovalci. sploh tisti iz Ibtn^čeve 10, ne morejo spati, (XJprta je (pre)dolgo, s Čimer privablja tu)čne ptice, te pa delajo hrup po parkirišču.
To, da se kebap pripravlja íjí streže včasih tudi malo dlje. kot je dovo lieno. dovoljeno pa je med tednom do 2.1 ure. čez vikend pa do 24. ure, priznava tudi lastnik Ekdcit Namik. ki je zaradi tega trzni inšpekciji že dvakrat plačal ne prav nizko kazen.
enkrat je šlo za 300,0()() t(ilarjev, drugič za 200.000 tolarjev.
»Nikakor pa nc mcjrcm pristali na to, da je naša okrepčevalnica kriva, da ljudje v bližJni ne morejo spali. Običajno je tako, da za lirup skrbijo ajkoholizirani ljudie. pri nas pa alkohola ne ločimo, Od kebapa in koka-kole si pa težko glasen. Dru^o pa so kršitve na parkirišču. Nadzora nad lom mi nimamo. Siccr pa se mladina pekoči tu zbira že od nekdaj,« pravi Namik. ki bi bil celo pripravljen, kol je rekel, sofuiancirali dva policista, ki bi lam ves čas vzdrževala red. A je pri tem predlogti naredil red kar predsednik sosveta Bojan
Kontič: »Namik, ptilicije ni možno kupiu.«
Da gre za kršitve na parkirišču, jc potrdil tudi stanovalec Tomšičeve 10. ki se je pisno pritožil» lakili, ki so se prit<v:evali ustno, pa naj bi bilo še več: »Fin bel avto clcla hrup. pa en rdeč, pa masa ljudi...«.
Prtxlsednik sosveta za izboljšanje vamcttti občanov Bojan Kontič pa jc jasno in glasno povedal, da jev interesu vseh. da so lokali «xJprti. «lam, kjer ni težav, jc tako ves čas. tam kjer so. pa sc pri vsakem podaljšanju pritožbe upoštevajo. A jc ireba vedeti, da skoraj ni lokala, nad katerim se ne bi kdo pritoževal« jc rekel, Olani
Vse^a naj bi bila kriva okrepčevalnica, v kateri Je možno spiti kokakolo in pojesti kebap.
sosveta so bili mnenja, da lokal sam po sebi ne more bili razlog zh lo.kar se dogaja. L.asiniki tudi okolico redno vzdržujejo. Težave povzročajo listi, ki se zbiraio na parkirnem prostoru. Tudi župan Srećko Meh je
menil, da laki lokali, kot je Kebap paša, kjer ne Itxi'p alkohola, ne morejo bili problematični. »Ljudem, vsaj skupini ljudi, sc je v zadtijih desetih letih spremenil način življenja. Dolgo so zunaj. 2ivijo v noč. Zakaj
ne bi imeli možjiosli, da poní)čÍ tudi kaj pojedo? Najbrž si nihče ne želi. da bi Velenje postalo spalno na&lje. Možno pa je vzdrževati red na parkirišču.*
Slovenski evrokovanci
Novi slovenski cvrokovanci se bodo od drugih razlikovali po besedi Slovcnijji, ki bo izpisana na /u-nanjcn^ robu kovanca.
P<îdobo nacionalno sirani evro-kovancevje obDkoval Miljenko IJ-culo skupaj s sodelavcema Majn l.icul in Janezom Boljkom.
Na kovancili bodo upodobljeni
slavna Slovenca t-rance Prešeren in Primož Trubar. Triglav, lipicanci. parlament po zamisli Jožeta Plečnika. Cîrohatjev Sejalec, knežji kamen in štorklja.
NiJvi slovenski cvrokovanci bodo imeli na zunanjem robu izpisan napis Slovenija, s čimer naj bi dosegli večjo prepoznavnost države.
Podobo novih kovanccv sta pnxJ-slavila fioanèni minister Andrej Bajuk in guverner Banke Slovenija Milja (jaspari. Evrokovaiice bomo začeli v Sloveniji uporabljati s 1. januarjem 2007, drž.ava članica pa laiiko sama določi podobo ene, t. i, nacionalne sirani kovanccv.
Na kovancu za 2 evra bo upodo-
	
A	j A
h' 7	L> A
	r *
\v/-J	
	*/ \ /
	■k/
	
bljen France Prešeren in del nje-gove /dravljice. na kovancu za I evro pa Primož Trubar in napis Stati inu obstali". Kovancc /a 50 ccnov bo nosil podobo Triglava, nad njim pa ozvezdje raka. zodia-kalnega znaka, v katerem je Slovenija postala samostojna. Na kovancu za 20 ccnlov bosta upod<v bljcna dva lipicanca med ign).
Na kovancu za 10 ccnlov bo Plečnikova zamisel slovenskega parlamenta, za pel centov Gro-
harjev sejalec, za dva cenia knežji kamen, na najmanjšem kovancu
za en ceni pa bo upodobljena štorklja.	■