Občinski proračun za prvo polletje Občinska skupščina je na zadnji seji pred letnimi dopusti razpravljala tudi o uresničitvi proračuna v prvih 6 mesecih letos. Ugotovila je, da dohodki ne odstopajo v večjem obsegu od predvidevanj na podlagi proračuna, sprejetega v začetku leta. V prvem polletju je bilo od 1 milijarde in 80 milijonov S dinarjev predvidenih dohodkov za vse leto 1967 doseženih 488 milijonov S dinarjev, kar predstavlja 45.2 % letne realizacije. To pomeni, da so bili dohodki občinskega proračuna v letošnjem polletju višji za 11,5% proti istem obdobju lanskega leta. Posamezne vrste dohodkov so bile realizirane takole: prispevki 46,2 % davki 39,1 % takse 52,4 %, razni drugi dohodki 24,8 %. Pri prispevkih iz osebnega dohodka v gospodarstvu in izven gospodarstva je bilo doseženih lo za 2,5 % manj dohodka, kot je bilo predvideno, vendar kaže, da bo v prihodnjih 6 mesecih ta izpad nadoknađen. Prispevki od kmetijstva so bili realizirani za 44,6 % odnosno za 5,4 % manj, kot Iz območja občine Kamnik se šola na šolah II. stopnje 394 dijakov in dijakinj. Mnogo se je že pisalo o težavah financiranja šol II. stopnje. 2e v lanskem letu je Kamniški občan prinesel prispevek, vendar je prav, da letos ponovno zapišemo, kakšen korak smo v tem pogledu storili v letu 1967 in ali smo lahko zadovoljni ali ne. Za leto 1967 velja Statern financiranja strokovnih šol II. stopnje, kot je veljal v letu 1966, čeprav jo bilo mišljeno, da bi s 1. julijem 1967 spremenili ta sistem. Republiška skupščina je v zvezni skupščini že sprožila vprašanje obveznega predpisa o financiranju, zato upamo, da bo v letu 1968 predpis tudi sprejet. S tem bi bilo delovnim organizacijam naloženo, da 1 % sredstev od bruto osebnih dohodkov namenijo za financiranje šol II. stopnje. Do predpisa mora priti predvsem zaradi tega, ker delovne organizacije ne Izpolnjujejo obveznosti po priporočilu republiške skupščine in skupščine občin. V naši občini dolgujejo še za leto 1966 3.958.000 S dinarjev naslednja: podjetja: Svilanit, Graditelj, Ljubljana-transport in Pelrol. Za leto 1967 sklad za financiranje šol II. stopnje bremeni našo ohiiao % U0 milijoni obveznosti. je bilo predvideno. V primerjavi z letom 1966 pa je ta dohodek višji za 11 %. Največja razlika glede na planirane dohodke je pri prispevkih od obrti in druge dejavnosti. Ti prispevki so bili .realizirani v povprečju le v višini 37,2 %, kar predstavlja izpad za 12,8 %. Zanimiva ugotovitev je, da je Treba je reči, in to so poudarili tudi odborniki na seji, da Titana niso izbrali zato, ker je do 31/7 1967 pa je plačano 25.933.381 S dinarjev. Bremenitev za našo občino je večja, kot predstavlja 1 % bruto osebnega dohodka, kajti 1 % od bruto osebnega dohodka znaša za občino Kamnik z vsemi delovnimi organizacijami tudi tistim, ki Imajo sedež izven občine, 76,500.000 S dinarjev. To obveznost je skupščina eni izmed svojih sej, ker je namireč že 3-krat. razpravljala o financiranju šol II. stopnje, sklenila v letošnjem letu v celoti poravnali. Polog tega financira skupščina iz proračuna v višini 39.500.000 S dinarjev gimnazijo Kamnik in v višini 8.600.000 S dinarjev dijaški dom. Skupno bomo torej z območja naše občine s pomočjo delovnih organizacij in iz proračuna financirali šole II. stopnje v višini preko 124.000.000 S dinarjev. Skupščina ie poslala pismo vsem delovnim organizacijam, da po 1/12 poravnajo svoje obveznosti. Rezultat je ugoden, saj so vse delovne organizacije i/, območja naše občine, razen Menine in Usluge, podpisale pogodbo o tem prispevku, vendar so do 31. VII. 1967 izpolnile le 38,3% pogodbenih obveznosti. Medtem ko nekatere delovna organizaaija radna iapolnjujeja izpad pri davku prometa blaga na drobno manjši, kot je bil lani in so zato ti dohodki letos višji za 6 %. Kot je bilo že rečeno bo prispevek od osebnega dohodka do konca leta predvidoma dosegel planirano višino, medtem ko plan dohodkov od davka na promet blaga na drobno, če se prodaja ta kolektiv ravno v tem času imel določene težave v gospodarjenju in da bi zaradi tega kogarkoli po- e izpolnjujejo šol II. stopnje svoje obveznosti. jih TITAN, SVIT, TOVARNA USNJA, GRADITELJ, MENINA in USLUGA v letošnjem letu sploh niso poravnali. Zaradi tega je v I. poli. občina Kamnik ena najslabših občin v izpolnjevanju obveznosti do sklada za financiranje šol II. stopnje, oz. temeljna izobraževalna skupnost občine Kamnik, ki je prevzela s 1. julijem obveznosti do teh šol. Družbenojx>litične organizacije, zlasti sindikat in odborniki ter samoupravni organi morajo v podjetjih pregledati, zakaj njihovi kolektivi ne izpopolnjujejo svojih obveznosti do 394 dijakov in dijakinj naše občine, ki se šolajo na šolah II. stopnje. To so naši bodoči proizvajalci, naši bodočj samoupravljale! v najšiir-šem smislu besede in prav je, da se končno vsi skupaj zavedamo odgovorne naloge, ki jo imamo do šolstva, zlasti pa še v sedanjem času do šolstva II. stopnje. V mesecu juliju je bil priliv sredstev boljši kot prejšnje mesece, kar pomeni, da so subjek.ivne sile v delovnih organizacijah po-krenile akcijo iz česar lahko sklepamo, da bomo do konca letošnjega leta svoje obveznosti v višini 76,500.000 S dinarjev tudi v caloti poravnali. v sezoni ne bo povečala, ne bo v celoti uresničen. Ker ni bilo ustreznih dohodkov v celotj zagotovljenih, so se tudi izdatki gibali pod predvidenim nivojem. Dosegli so 46,15% planiranih. Pri tem pa je moral proračun vzeti 9,9 milijonov S din iz rezervnega sklada. kovanega orodja stavljali na zatožno klop. Zbor je na podlagi predloženega gradiva in obrazložitve predstavnikov Titana zelo realno in objektivno ocenjeval položaj, v katerem se nahajata trenutno ta delovna organizacija, in poudaril, da ni opravičila za kakršnokoli paniko in nepremišljeno ukrepanje. V takem položaju se prei ali slej lahko znajde sleherna delovna organizacija, zato je treba stvari preudarno lin načrtno reševati. Kolektiv sam se je še lotil reševanja problemov in ugotovil, da je vzrok trenunemu položaju predvsem iskati v znižanju dohodka zaradi povečanega izvoza. Ker je bUo podjetje zaradi kreditov obvezano v večji meri usmeriti prodajo na zunanje tržišče, se je delež izvoza v skupni vrednosti proizvodnje povečal od 8 "/„ v letu 1964 na 40% v preteklem letu. Povečanemu izvozu pa je sledil precejšen padec cen na zunanjih tržiščih, kar je zmanjšalo dohodek podjetja za okoli 180 milijonov S dinarjev. Na formiranje sredstev za sklade pa so vplivali tudi osebni dohodki, ki so rasli hitreje, kot se je dvigala dosežena proizvodnja. Računajo, da so upravičeno vsoto presegli, za okrog 100 milijonov S dinarjev. Z realizacijo malega investicijskega programa je podjetje povečalo vrednost osnovnih sredstev za okoli 1 milijardo S dinarjev, oziroma skoraj za 46%. Vredne*!, novozgrajenih objektov je znašala le 45 milijonov S dinarjev, torej le 5 % celotne vrednosti investicij, kar je vsekakor izredno pozitivno. Medtem ko je leta 1962 vrednost delovnih priprav znašala 62,8 %, se je ta delež v letu 1965 povečal že na 74 % glede na celotna aktivna osnovna sredstva. Med vzroki za nastale težave je vsekakor tudi odnos med porabljenimi sredstvi in netto produktom. Predvidevali so, da bodo ta napram netto produkta v razmerju 45 : 55. dejansko pa so bila v letu 1966 v razmerju 50,8 : 42,2. Deloma gre to povečanje materialnih stro- (Nadaljavanje na 2. strani) Vse delovne organizacije n obveznosti do financiranja Gospodarjenje v Titanu in Tovarni Na seji delovnih skupnosti občinske skupščine Zbor delovnih skupnosti občinske skupščine si je v svojem programu zadal nalogo v prihodnje sistematično obravnavati gospodarjenje in aklualnc probleme v posameznih delovnih organizacijah. Za prvi dve delovni organizaciji so si odborniki tega zbora izbrali Titan jn Tovarno kovanega orodja ter jima v začetku julija posvetili posebno sejo. Gospodarjenje v Titanu in Tovarni kovanega orodja < ■o m o i—< m t—* Z < (Nadaljevanje s 1. strani) škov na račun večje amortizacije, prav tako pa so porasla tudi plačila uslug in izredni stroški. Rezultat tega je premalo sredstev za sklade. Za poslovni sklad je namreč ostalo le okoli 100 milijonov dinarjev, čeprav so obveznosti za najeta posojila samo za osnovna sredstva v letošnjem letu znašala preko 356 milijonov starih dinarjev. Spričo take situacije so se v Titanu že odločili za nekatere ukrepe, ki naj bi izboljšali položaj. Ukinili so nadomestila za dopuste, potem so odpisali nekuranten material, ki ne prihaja v poštev niti za proizvodnjo niti za prodajo; predvidevajo tudi znižanje cen zalogam izgotovljenih izdelkov. Kljub temu pa podjetje za enkrat še ni sposobno kriti vseh obveznosti, k; nastajajo zaradi odplačila posojil za osnovna in obratna sredstva. V letošnjem letu znašajo obveznosti za odplačevanje kreditov za osnovna in obratna sredstva 575 milijonov S din. Kot nadaljnji ukrep za zboljšanje situacije so v Titanu zmanjšali število zaposlenih. Medtem ko je bilo konec decembra 1966 zaposlenih okoli 1191 delavcev. Je bilo konec letošnjega junija v podjetju še 1105 delavcev. S prvim aprilom letos je namreč podjetje opustilo svoj obrat v Lub-nem. ker se je pokazal, da je treba zmanjšati proizvodnjo obešank in cilindričnih ključavnic. Poleg zmanjšanja števila zaposlenih pa so močno znižali tudi osebne dohodke. Ti so znašali v povprečju letošnjega aprila le 69 % v primerjavi s povprečnim dohodkom v lanskem aprilu. To znižanje je dokaj občutno, vendar pa sedanje stanje kaže, da tega v bodoče ne bo več, če bo prodaja ostala nespremenjena. To pa pomeni, da s; ob povečani prodaji lahko obetajo tudi večje osebne dohodke. Odborniki zbora delovnih skupnosti so temeljito obravnavali to problematiko in pozitivno ocenili prizadevanje delovnega kolektiva Titan za zboljšanje gospodarjenja, predvsem pa dejstvo, da so v kolektivu že izoblikovali program, na podlagi katerega bodo sistematično rešili nastale probleme in stabilizirali gospodarjenje v podjetju. Zbor delovne skupnosti je predvsem poudaril, da se bo moral kolektiv še bolj zavzeti za proučevanje tržišča, tako domačega kot zunanjega, in povečati izbiro svojih izdelkov. Nekateri odborniki so bili tudi mnenja, da bi vsako zmanjševanje obsega proizvodnje negativno vplivalo na gospodarske rezultate. Treba je vložiti vse napore, da bodo vložena sredstva v rekonstrukcijo tovarne čimprej dale tisti efekt, ki ga je bilo pričakovati ob zastavljenem načrtu. Med problemi, ki tarejo delovni kolektiv Tovarne kovanega orodja, je bilo v gradivu, ki so ga prejeli odborniki zbora delovne skupnosti, omenjeno predvsem naslednje: slaba tehnična opremljenost, velika izrabljenost strojnih naprav, pomanjkanje obratnih sredstev ter iz tega izvirajoča stalna plačilna nesposobnost ter slaba notranja organizacija, napake v poslovnih odločitvah in nizki osebni dohodki ter fluktuacija delovne sile. Z vrednostjo 10.280 N dinarjev delovnih priprav na delavca zaostaja Tovarna kovanega orodja za 28 % za jugoslovanskim in za 23 % slovenskim povprečjem Delovne priprave so močno izrabljene. Strojne naprave so npr. kar 66 % odpisane, transportna sredstva 95 %, veliko orodje 65 % itd. V letu 1966 je to podjetje doseglo najnižji osebni dohodek zaposlenega v industriji naše občine. Povprečni osebni dohodek v višini 62.700 S dinarjev se je lani povečal le za 9,5 % glede na leto 1965. Zaradi tega je iz podjetja odšlo precej delavcev. Zamenjalo se je sokraj 39 % zaposlenih. To pa je imelo negativen vpliv tako na obseg proizvodnje kot na kvaliteto izdelkov. Rezultati prizadevanj kolektiva v letošnjih petih mesecih kažejo, da bi podjetje ob ustalitvi že zaposlene delovne sile ter ob pravilni izbiri proizvodnega programa lahko doseglo solidne rezultate. Zbor delovnih skupnosti je priporočil kolektivu, naj skuša povečati sredstva za obratne namene, izboljšati osebni dohodek zaposlenih delavcev in izboljšati strokovni sestav nekaterih služb v podjetju. Tem ukrepom, ki so izvedljivi v krajšem odbobju, bo treba pridružiti še priprave za rekonstrukcijo strojnega parka, kajti sedanje stanje opreme ne omogoča uspešnega gospodarjenja v prihodnje. — nc Krajevna skupnost Kamnik O tem, kako naj krajevna skupnost Kamnik posluje v bodoče, so člani sveta razpravljali na dosedanjih sejah celotnega sveta in sejah izvršilnega odbora. Člani sveta, ki so bili izvoljeni na zborih volivcev, v celoti soglašajo, da mora Krajevna skupnost delovati le v tesnem sodelovanju z upravnimi organi občinske skupščine in skupščino samo, skladno s statutom krajevni- skupnosti, ki Pa žal po mnenju celotnega članstva sveta ni prilagojen možnostim delovanja v obsegu, ki ga določa. Statut J^tec Stambolič a JCamnlku V soboto. 5. avgusta, je obiskal Kamnik član predsedstva CK ZKJ Peter STAMBOLIC v spremstvu podpredsednika izvršnega sveta SRS Vinka HAFNERJA in republiškega sekretarja za gospodarstvo Svetka KOBALA. S pred- stavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij se je pogovarjal o komunalnem sistemu in o gospodarski reformi. Posebej se je zanimal za delovanje krajevnih skupnosti. Zelo pozitivno je ocenil odločitev kra- Peter Stambolič, prevzet od lepote Velike planine in njenih počitniških hišic jevnih skupnosti, da s samoprispevkom rešujejo svoje probleme. Dejal je, da je treba zagotoviti pri odločitvah o tem, kaj reševati s samoprispevkom in s kolikšnim, še večje sodelovanje vseh občanov. Samoprispevek ne more biti davek, pač pa prostovoljni prispevek občana v krajevni skupnosti, ki ga on povsem določno nameni za rešitev določenega problema, Ko je tov. Stambolič govoril o vplivu reforme na gospodarjenje v delovnih organizacijah, je delaj, da je reforma privedla nekatere kolektive v lažjo, druge v nekoliko težji položaj, nikomur pa ne dopusti »spati«. Sleherni mora razmišljati o jutrišnjem dnevu, v svojj perspektivi. Visoki gost je obiskal tudi industrijo pohištva »Stol-« in se pogovarjal s predstavniki kolektiva. Zelo pohvalno se je izrazil o organizaciji dela in prizadevanjih tega kolektiva za učinkovitejše gospodarjenje. Najbolj pa ga je razveselilo to, da v Stolu kljub ugodnim rezulattom še vedno niso zadovoljni in iščejo novih poti v modernizaciji proizvodnje. Samo tak kolektiv ima v sedanjih pogojih možnost uspevati je zaključil tov. Stambolič. Popoldne so se gostje odpeljali na Veliko planino. Tovariš Stambolič je bil tokrat prvič v tem predelu naše domovine, zato "je bil še toliko bolj navdušen nad lepoto naših planin in še posebej nad značilnimi velikoplanin-skimi pastirskimi stani, ki so jih je tudi ogledal. krajevne skupnosti je namreč skoraj enak statutu občinske skupščine, ki obravnava problematiko celotne komune, zato je upravičena želja članov sveta, da pravna služba pri občinski skupščini pomaga prilagoditi dosedanji statut resničnim možnostim in potrebam delovanja krajevne skupnosti. člani sveta menijo, da bodo požrtvovalno pomagali reševati vse tiste naloge, ki bodo v prid volivcem — občanom — ne samo z obljubami, pač pa z dejanji. Da bi bilo to mogoče, morajo krajevno skupnost v njenih težnjah podpirati vsi občani — volivci, seveda ob materialni možnosti za reševanje potrebnih nalog. Samoprispevek, ki ga plačujemo občani, se plačuje samo do maja 1968. Do tedaj bodo občani predvidoma vplačali 147 milijonov S din, od katerih jc bilo do seda.) porabljenih za Kranjsko cesto 80 milijonov. Svet Krajevne skupnosti je odločil, da 10 % celotnih vplačanih sredstev nameni za reševanje manjših problemov na območju krajevne skupnosti, s preostalim denarjem pa bo treba urediti Cankarjevo cesto in del odcepa do kopališča. Med manjše komunalne probleme, ki jih namerava krajevna skupnost v kratkem urediti na upravičeno željo občanov in ob njihovi podpori, so vodovod ob Tunjiški ceste, postavitev nekaj svetilk javne razsvetljave, asfaltiranje Kajuhove ceste in popravilo brvi na Perovcm. Pobudo za asfaltiranje Kajuhove ceste je dal hišni svet z lastnim posebnim prispevkom v višini 350.000 S dinarjev, na sodelovanje, pa sta pristala tudi živilska industrija »ETA« in stanovanjsko podjetje Kamnik. Kajuhovo cesto bodo asfaltirali istočasno, ko bodo asfaltirali Cankarjevo cesto. Krajevna skupnost pa mora še prej najti izvajalca del, ki bi stroške asfaltiranja začasno kreditiral tja do maja 1968. S prenehanjem plačevanja samoprispevka usahne tudi materialna podlaga upravnega poslovanja krajevne skupnosti, zato člani sveta menijo, da bi za nadaljnje poslovanje za leto 1968 občinska skupščina morala prispevati iz proračuna določena sredstva za tajniško delo krajevne skupnosti kakor tudi namenska sredstva, ki jih plačujejo občani in podjetja kot prispevek za uporabo mestnega zem- (Nadaljevanje na 3 strani) Praznovali smo občinski praznik Pester program kulturnih, športnih in zabavnih prireditev je dal praznovanju letošnjega občinskega praznika 27. julija še posebno obeležje. Ker o nekaterih, zlasti športnih prireditvah, govore ostali prispevki, se omejimo le na osrednjo prireditev — množično zborovanje s podelitvijo domicila kamniško-zasavskemu odredu, ki je bilo 29. julija pred spomenikom revolucije v Kamniku. Program sobotnih prireditev se je začel pravzaprav že ob 6. uri popoldne s svečano otvoritvijo ce- V skrbi za svoje ljudi V našem listu se sekcija vojaških vojnih invalidov, ki se je pred časom tako kot zveza rezervnih oficirjev in podoficirjev vključila v skupno organizacijo Zveze borcev, le redko oglasila, četudi bil najboljši borec, aktivist, vendar ni tako. Se posebej so vesele obiska mamico padlih borcev. Tudi izletov, ki jih vsako leto organizira občinska organizacija ZB NOV, se njihovi člani udcle- , - ste KAMNIK — MOSTE — KOMENDA. Po krajšem programu ob sodelovanju kamniške godbe je predsednik občinske skupščine Vinko GOBEC pri spodnji železniški postaji v Kamniku prerezal trak in izročil obnovljeno ces'o svojemu namenu. V svojem nagovoru je predsednik opozoril na prizadevanja krajevnih skupnosti Kamnika, Podgorja, Križa. Most in Komende, ki so največji delež sredstev, zbranih iz samoprispevka, to je okrog 140 milijonov S dim, namenile za asfaltiranje te ceste: S tem je Kamnik dobil šele pravo povezavo z ostalo Gorenjsko. Zato je ta cesta izredno pomembna tudi za razvoj turističnega prometa v naši občini. Hkrati pa je pomembna tudi ureditev ceste skozi mesto Kamnik in asfaltiranje dela ceste proti žičnici na Veliko planino, ki je bilo prav tako opravljena v teh dneh. Po 'otvoritvi ceste se je kolona okrašenih avtomobilov v organizaciji kamniškega avto-moto društva potegnila proti Mostam in Komendi. Med tem časom se je pri spomeniku revolucije zbrala množica občanov, da bi prisostvovala zaključni prireditvi ob občinskem prazniku množičnemu zborovanju. prvoborci kamniško- zasavskega odreda s svojo bojno zastavo. Mednje je prišel tudi nekdanji politični komisar tega odreda ge-neralmajor BERKOPEC Josip — Mišelj. Spregovoril je zbrani množici o številnih akcijah in podvigih te enote. Orisal je pot kamniško-zasavskega odreda od njegove ustanovitve do zmage. Predsednik občinske skupščine je prebral odlok o podelitvi domicila kamniško-zasavskemu odredu in pripel spominski trak na njegovo bojno zastavo. Za podelitev domicila se je zahvalil Tone POLJANSEK — Branko, ki je prevzel tudi spominsko listino. Mrak se je že spustil na mesto, ko je po kulturnem programu, v katerem so sodelovali pevski zbor Svobode z Duplice, kamniška godba in reciitatorji, pod osvetljenim spomenikom inlternacio^ nala oznanila zaključek slovesnosti. Na Titovem trgu pa je bilo že vse pripravljeno za tradicionalni miting, za veselo zabavno prireditev, s katero vsako leto zaključimo praznovanje lega dne. S starega gradu so se vsuli šopi pisanih raket din bližnji ter daljni okolici naznanili, da ljudje pod kamniškimi planinami praznujejo in so dobre volje. Prvič po nekaj letih je bilo zaključni Na izletu pred počitniškim domom v Strunjanu njeni člani delujejo na raznih področjin družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa na področju socialnega varstva. Organizacija kot, celota ima dobro povezavo z občinsko skupščino, ki ji, kolikor le more, nudi svojo pomoč. Sekcija vojaških vojnih invalidov že vrsto let obiskuje svoje slarejše. bolne in socialno šibke člane-invalide. Taki obiski so nujno potrebni, saj s tem utrjujejo vozi med članstvom in organizacijo, ki skrbi za vsakega svojega člana. Marsikdaj kaže, kot bi na koga pozabili, čeprav je (Nadaljevanje z 2. strani) Ijišča. za reševanje pogreb komunalnih in drugih ureditev. Nadalje so člani sveta s posebnim poudarkom razpravljali o o d-govornosti posameznih s'užb pri občinski skupščini pri nadzoru vseh javnih del. ki so jih plačili občani ali pa podjetja v katerikoli obliki t. j., da je delo pravilno nadzorovano in kvalitetno izvršeno, ne kot se dogaja sedaj. Menimo, da mora vsakdo odgovarjati za svoje delo, posebno kadar gre za sredstva, last vseh občanov. Svet krajevne skupnosti želi tudi bolje in tesneje sodelovanje, s Komunalnim podjetjem, da bi leto bolj prisluhnilo zahtevam, željam in naročilom krajevne skupnosti, saj menimo, da bo le tako sodelovanje v prid vsem občanom mesta Kamnik. O. G. že v lepem številu, saj jih popeljejo v kraje, ki so zapisani na straneh slave naše zgodovinske preteklosti, in tudi v naše drugače zanimive in lepo predele domovine. Tako so organizirali izlete k bolnici »Franja« v Cerknem in v Novo Gorico s štirimi in na Plitvička jezera s tremj avtobusi, pred nedavnim pa so člani v dveh avtobusih obiskali Pohorje in tu predvsem, nekdanje prizorišče boja slavnega Pohorskega bataljona. Na tem izletu je bila tudi tovarišica Gaberškova iz Šmartna v Tuhinju, katere sin je bil borec tega bataljona in postal žrtev krutega sovražnika. Poklonili so se spominu vseh padlih in s tem tudi spominu njenega hrabrega sina. Na izletu so se sešlj z izletniki VV.I »Ivan Cankar« iz Maribora, ki so z istim namenom kot člani iz Kamnika 'obiskali zgodovinski kraj. Med njimi je bila tudi tovarišica Lin-ka Ksela — Jasna, preživela borka Pohorskega bataljona. Ob usodnem trenutku spopada bataljona s sovražnikom je bila namreč v štiričlanski patroli izven taborišča. Tolmačila je našim/ iz Kamnika potek te nepozabne tragedije. Med potjo so si ogledali spomenik s'otim žrtvam fašizma v Frankolovem, Ptujski grad. galerijo starih umetnin in hidrocentralo pri Ptuju, ki je v zadnji fazi dograditve. S temi izleti so sj člani utešili željo videti mnoge izmed krajev, ki bi jih bilo treba v čim večjem številu obiskovati in s tem obnavljati spomine na nekdanje težke dni fašističnega nasilja in padle junake za svobodo. F. T. Predsednik občinske skupščine Kamnik tov. Vinko Gobec izroča prometu cesto Kamnik — Moste — Komenda Pred spomenik so prispeli zastavonoše s sindikalnimi prapori, beli rudarji iz Crne v tradicionalnih uniformah, pevci z Duplice, godba im številni občani. Pod okriljem monumentalnega spomenika revolucije so se zbrali prireditvi naklonjeno tudi vreme, da se razpoloženim občanom, ki so zasedli prav vsa mesta na Titovem trgu ter obsežno teraso pri kavarni pod Malim gradom ni bilo treba umikati pred dežjem. (-U) 568 KAKO JE Z GRADNJO ZA TRG V Zabricah nas ob ljubljanski cesti zaustavi precej velika napisna tabla Naše bralec prav gotovo zanima, kako je s to vrsto gradnje; marsikdo bi se odločil za nakup stanovanja, če bi vedel, na kakšen način in pod kakšnimi pogoji bi lahko prišel do lastnega stanovanja. Iz uredništva »Kamniškega občana« smo se namenili stopiti h »Graditelju« v Kamniku po nekaj odgovorov na vprašanja, ki so zanimiva za vsakogar, ki si ima namen ustvariti lastno ognjišče. Direktorja gradbenega podjetja ing. FRANCETA MARTINCA smo našli za njegovo delovno mizo, ker smo ga za razgovor posebej naprosili, sicer pa je največkrat na tem ali onem gradbišču. Vprašanje: »Kaj je vodilo gradbeno podjetje »Graditelj« iz Kamnika, da ,jc začelo z gradnjo za trg ali. kot smo temu včasih rekli, z gradnjo do izročitve ključev?« Odgovor: Skušali smo pravočasno in kar najbolje prisluhniti gospodarski in stanovanjski reformi, kj terja veliko več gradnje za trg. Dočim je prej financiral gradnje predvsem stanovanjski sklad, so sedaj finančna sredstva za gradnje precej razdrobljena in z njimi upravljajo ter jih uporabljajo njihovi ustvarjalci sami, to so gospodarske organizacije, ki ne gredo več v taki meri kot doslej v gradnjo lastnih objektov. Zato postaja gradnja za trg interesantnejša za kupce stanovanj in naše gradbeno podjetje. Po pičlem letu uvedbe stanovanjske reforme so se že pojavili prvi interesenti za nakup s anovanj in jih tudi kupili. Vprašanje: »Kdaj ste začeli graditi stanovanja za trg?« Odgovor: S to vrsto gradnje, oziroma bolje povedano, s pripravami smo začeli že novembra 1965, zaradi nedovršene in še neurejene ur- . Vprašanje: »Naše potrošnike bo zanimalo, kakšna trgovina bo v teh lokalih, sicer bi to natančneje zvedeli pri -Kočni«, pa vendar lahko postre-žete z nekaj pojasnili, saj ste morali lokale namenu primerno zgraditi?« Odgovor: Trgovsko podjetje »Kočna« iz Kamnika bo imelo v pritličju dve poslovalnici jn sicer »Nova moda« za prodajo konfekcije ifi drugega blaga ter -Merkur", kjer bodo prodajali lažjo železnino vseh vrst, razno okovje, kuhinjsko posodo in drugo. Podrobneje vam o tem, kaj vse bodo nudili kupcem, ne morem povedati. V »Kočni« pravijo, da bodo s tema dvema poslovalnicama in samopostrežno trgovino v Zupančičevi ulici v veliki meri zadostili potrebam potrošnikov južnega dela Kamnika. (Op. uredništva: Ko smo poslali to številko lista v tisk, so lokale že uredili in v njih od 12. avgusta dalje strežejo številnim kupcem.) Vprašanje: »Vrnimo se k stanovanjem. Koliko jih je. kakšna so in kako globoko so oziroma bodo morali kupci seči v žep, da postanejo njihovi Fotografija pove sama banistične dokumentacije pa smo dejansko začeli graditi junija 1966. Prvi tak objekt je dograjeni tr-govsko-stanovanjski blok TSB 1 v Zapričah ob Ljubljanski cesti, ki je bil 17. julija tehnično pregledan in so v njem že prvi stanovalci, »Kočna« pa, ki je kupila vse pritličje, opremlja pravkar svoje lokale. lastniki? Koliko je že prodanih stanovanj in koliko jih je še naprodaj? Odgovor: Stavba je 3-nadstropna in ima 18 stanovanj, od tega so 4 samska, 2 eno-, 2 dvosobna, deset pa je trosobnih stanovanj, ki so opremljena z moderno sanitarno opremo, s predelnimi omarami, z vsemi električnimi telesi in centralnim ogrevanjem ter v kuhinji z električnimi štedilniki in umivalnimi koriti (v kopalnicah smo pustili poseben prostor za priključek pralnega stroja). V kletnih prostorih ima vsak stanovalec na voljo primeren predel za ozimnico in souporabo pralnice ter sušilnice za perilo. Prodajna cena stanovanja je takale: samska s 26,44 m2 neto površino 38.528 N din, enosobna z 28,91 m2 neto površine 47.784 N din, dvosobna s 54,6.3 m2 neto površine 74 tisoč novih dinarjev, trosobna s 63,09 m2 neto površine 85.232 N dinarjev in trgovski lokal s 165,26 kvadratnih metrov neto površine 332.640 novih dinarjev. Ob podpisu kupne pogodbe mora kupec vplačati 30 % celotne kupnine, ostalo pa v obrokih do vselitve. Pri tem je važno poudariti, da ima kupec možnost na podlagi lastnega varčevanja pri Kreditni banki in hranilnici — podružnici v Kamniku pridobiti pravico do najetja kredita. O načinu varčevanja in najetja kredita za stanovanjsko gradnjo pa je pisal eden prejšnjih »Kamniških občanov«. Gornje cene oziroma zneski, vneseni v pogodbe, so dokončni, predstavljajo fiksno višino kupnine, ki se ob vselitvi al j vplačilu zadnjega obroka ne povišajo, torej ne pridejo v poštev nikakršno podražitve. Do sedaj smo prodali od osemnajst petnajst stanovanj in trgovski lokal, 3-sobna stanovanja v prvem nadstropju pa so še naprodaj. Dvoje kritičnih vprašanj: »Stanovalci, ki so se vselili pred nedavnim v bližnje bloke, kritizirajo predvsem francoske balkone (takorekoč samo nakazani balkoni) in mizarska dela. Vrata in podboji v stanovanjih niso povsod v redu. Kako je tu pri teh stanovanjskih zgradbah?« Odgovor: Za te stavbe, ki jih sedaj gradimo, smo sami investitor in izvajalec gradbenih del ter smo zanje naročili tak projekt, ki našemu občanu, kupcu stanovanja, najbolj ustreza. Splošna želja leteti je, da ima stanovanje uporaben balkon, ki ne služi samo pre-zračevanju prostorov kot francoski. Balkoni, ki smo jih napravili pri teh stavbah, celo lepo obogatijo pročelje, posebno, če jih bodo stanovalci okrasili še s cvetlicami. Glede mizarskih del pri malo prej zgrajenih stavbah so bile težave z mizarji. Ta obrtniška dela spadajo med najdelikatnejša. Za nove stavbe so vrata in okna sistema »Liko« serijsko izdelali v tovarni v Borovnici in jih mizarji na stavbi samo popolnijo. Enak sistem uporabljajo skoraj pri vseh gradnjah v Ljubljani. Po mnenju gradbenih strokovnjakov je ta sistem dokaj zanesljiv in, kjerkoli so vgradili taka vrata in okna, se do sedaj niso pokazale napake. Sestavni elementi so izdelani že na zalogi in jih ne delajo za vsako naročilo posebej, kar ustreza pričakovanju, da so iz dovolj suhega lesa. Zato tovarna daje za svoja dela in material 2-letno garancijo. Vprašanje: »Napisno tablo »Gradnja za trg« ste prestavil; na sosednje gradbišče. Kako bo s to stavbo, ko jo boste dogradili?« Odgovor: Tudi ta bo trgovsko-stanovanj-ska stavba. Zgradili jo bomo do vselitve 30. julija 1968, izvedba bo prav takšna kot pri sedaj dograjeni, s prav toliko stanovanji; polovico od teh smo že prodali, za odkup trgovskih lokalov pa se zanimajo trgovska podjetja jz Kamnika, Domžal in Kranja. Cena vsem prostorom je prav takšna, kot sem jo navedel za prejšnjo stavbo. (Pripomba uredništva: Medtem smo zvedeli, da je trgovske lokale že kupilo trgovsko podjetje »Kočna«.) Vprašanje: »Kaže, da bo trikotnik med Ljubljansko in Kranjsko cesto slej ko prej zazidan in lepo urejen z zelenicami, gredicami in parki. Kakšna usoda čaka stavbi sedanjega obrata »Zarja«, Tekstilne eksperimentalne tkalnice in bivšo Rodctovo hišo ob vrhu trikotnika?« Odgovor: Od vseh starih stavb bo ostala le stavba ob razcepišču Ljubljanske in Kranjske ceste, katere pritličje bo preurejeno v arkade z manjšimi trgovskim; prostori, kar še čaka na investitorja. Stavbi, v katerih sta sedaj »Zarja« in eksperimentalna tkalnica, pa bosta porušeni, vendar za sedaj še ni finančnih sredstev za njihov odkup, trej sta tu močno povezani vprašanji financ in časa. Vprašanje: »V novozgrajenih stavbah bo veliko število stanovalcev. Ali ste mislili na garaže za njihove železne konje?« Odgovor: Nismo mislili le na te stanovalce, pač pa na veliko večje potrebe južnega dela Kamnika. Podjetje je že pridobilo lokacijo za gradnjo garažne hiše sistema »triplex" (v treh etažah) blizu bencinske črpalke in jo bo začelo graditi že letos jeseni. 120 boksov (predol-kov) bomo kupcem ponudili v prodajo po 6.800 N din že spomladi naslednjega leta. 30 % kupnine bodo vplačali ob podpisu pogodbe, ostalo pa ob prevzemu. Po številu garažnih boksov bo garažna hiša zadoščala potrebam kupcev čisto gotovo za ves zapriški in perovski okoliš. Vprašanje: -Stanovalcem v stanovanjskih blokih manjka bližnje zelene okolice. Kdaj bo to urejeno?« Odgovor: Za okolico že dograjenega dela zapriških blokov ima v načrtu končno ureditev zelenic in parkov Sklad za urejanje mestnega zemljišča občine Kamnik. Kaže. da bo delo opravil letos jeseni. Bližnjo okolico blokov, ki jih gradimo sedaj, urejamo, kot vidite, sproti, vsa tako imenovana površina za oddih v tem trikotniku pa bo urejena, ko bomo odstranili stare stavbe. In še zadnje vprašanje, na katerega bi skoraj pozabili: (Nadaljevanje na 5 strani) V Šmarci so uspešno dokončali obsežno delo Dan vstaje in praznik kamniške občine so letos v Smarci proslavili še posebej slovesno: končali so prenovitvena dela in odprli obnovljeni kulturni dom. S tem so bile uresničene želje vaščanov, kli že nekaj let slove kot navdušeni igralci in vneti gledalci. Praznovanje samo je bilo razdeljeno na tri dele: v petek, 21. julija, je bila slovesna akademija, v soboto popoldne slavnostna seja upravnega odbora kulturnega društva, po njej pa otvoritev doma in zabava. Na akademiji so sodelovali domači recitatorji, pevci in harmonikar, kot gostje pa pevci Svobode Duplica pod vodstvom Erncsta Kvartiča. V dvorani se je kljub nevihti zbralo veliko ljudi, ki so prisrčno pozdravili svoje kulturnike v novem domu. V uvodnenv nagovoru je Inž. Janez Ilumah, vodja igralske skupine, pozdravil poslušalce in poudaril, da bo novi kulturni dom spet središče različnih dejavnosti: predvsem kulturnih in dejavnosti družbenopolitičnih organizacij. Po njegovih besedah bo to spet kraj, kjer naj se mladi vzgajajo k delavnosti in družabnosti. Se posebej je poudaril vzgojno nalogo kulturnega doma: »Generacije, ki so sodelovale v igralski skupini, izstopajo po pripravljenosti za skupno delo v različnih organizacijah in tudi kot zelo družabni ljudje. Tisti pa, ki so odraščali v kulturnem mrtvilu. Kako je z za trg (Nadaljevanje s 4. strani) Kaj nudite zahtevnejšim kupcem, ki ne žele stanovati v veliki stanovanjski stavbi, pač pa v enodružinskem stanovanju in imeti poleg tega še tako ali drugačno površino zelenjadnega vrta In cvetličnih gred?« Odgovor: Tudi na take kupce smo mislili, nanje je pokazala raziskava zemljišča. Ze gradimo prvi niz vrstnih hiš na zazidalnem območju v Podgorju (pi"i spodnji železniški postaji Kamnik). Posebnost le gradnje je, da smo v Kamniku uporabili prvič ta sistem, ki daje glede na današnjo razmeroma visoko ceno gradbenega jemljišča in komunalnih naprav za individualno stanovanjsko hišo do neke mere sprejemljivo ceno. Cena za vrstno rdio. zglajeno do III. faze s 111,75 m2 noto površine stanovanjskega dela, 16,05 m2 neto površine kleti z garažo in 200 do 500 m2 zemljišča ter vsemi komunalnimi napravami, je okrog 9 milijonov starih dinarjev, ki pa sicer varira glede na velikost zemljišča za stavbo in vrt. — Pogoji za odkup so isti kot prj odkupu stanovanja v blokih, torej 30 odstotkov ob podpisu pog