odlične v Flavtistke Glasbene šote STRAN 17 ponosnih let delovanja PGD Luče v službi bližnjega STRAN 11 ŠDIMLCS&2Ž/ Čestitke, Oglasi Dobimo senafržnicKg COo// 0OHAČEV TOP L AR V NAZARJAH V soboto, 7. julija 2012, ob 9 00 uri vas prijazno vabimo v Bohačev toplar v Nazarjah na PREDSTAVITVENO DELAVNICO IZDELAVE VITRAŽA - TIFFANY TEH NIKA Vit raz - barvno steklo sestavljeno po posebnem postopku v čudovite izdelke, ki vam polepšajo dom, razveselijo prijatelje, ženske pa se z njim rade okitimo. Predstavitveno delavnico izdelave teh izdelkov v tiffany tehniki bo vodila Alenka Lever. Prisrčno vabljeni! EK RP ] nlad za raw) podere! "t^ss^momes Savinja^ aicmuriijiirjE „i™ r.T - ,„... t. Evropski kmeij.ski s^lad za razvoj podere^ Evrope inveslir? v podeželje Savinjske novice št. 27, 6. julij 2012 Tretja stran Turistov vse več, večji tudi zaslužek? Čeprav naj bi veljalo, da je turizem gospodarska panoga, ki je zelo občutljiva na aktualne trende v družbi, v Sloveniji letos kljub vse bolj zaostreni ekonomski situaciji beležimo zelo dobre rezultate. Po podatkih statističnega urada so v maju v turističnih nastanitvenih objektih zabeležili za 12 odstotkov več prihodov in za 16 odstotkov več prenočitev turistov kot v maju 2011. Tuji turisti so ustvarili za 18 % več prihodov in za 22 % več prenočitev kot v maju lanskega leta. Tuji turisti so pri nas v maju ustvarili 63 % turističnih prenočitev. Največji delež so prispevali gosti iz Avstrije (16 %), Nemčije (15 %) in Italije (11 %), veliko (8 %) jih je prišlo tudi iz Ruske federacije (8 %). Medtem ko se je število prenočitev slednjih v primerjavi z majem 2011 bistveno povečalo (+ 43 %), večje je bilo tudi število prenočitev turistov iz Nemčije (+ 33 %) in Avstrije (+ 23 %), se je v istem obdobju število prenočitev gostov iz Italije zmanjšalo za dva odstotka. Na prvem mestu po številu prenočitev turistov so bile v maju zdraviliške občine, kjer so zabeležili 32 % vseh prenočitev ali za 13 % več kot v maju 2011. V obmorskih občinah je bilo 21 % vseh prenočitev turistov ali za 10 % več kot maja lani, v gorskih občinah pa je bilo v maju zabeleženih 21 % vseh prenočitev turistov ali za 25 % več kot maja 2011. Največ prihodov turistov je bilo v maju zabeleženih v gorskih občinah, in sicer 25 % ali za 19 % več kot v maju 2011. V maju je bilo največ prenočitev turistov v hotelih (65 %). Na drugem mestu so kampi z 11 %, v apartmajskih in počitniških naseljih pa je bilo 5 % prenočitev. Število prenočitev turistov v hotelih je bilo v letošnjem maju v primerjavi z lanskim višje za 9 %, v kampih za 20 % in v apartmajskih ter počitniških naseljih za 31 %. Številke so zelo zgovorne in presenetljivo spodbudne. Da bi jih lahko dejansko ovrednotili, nam manjkajo podatki o izvenpenzionski porabi turistov, saj je v teoriji bolje imeti manj turistov, ki porabijo več, kot obratno. Toda v krizi še hudič muhe žre, zato bi morali razmišljati ne samo o tem, kako privabiti čim več obiskovalcev, pač pa tudi o tem, kako tistim, ki pridejo, ponuditi (ter na koncu tudi prodati) čim več stvari (izdelkov in storitev), ki bi zadovoljile ali presegle njihova pričakovanja. Minuli konec tedna sem preživel v Kopru. V nedeljo je v tamkajšnji luki pristala ladja križarka, s katere so se po mestnih ulicah razlile večje in manjše skupine angleško govorečih turistov. Pri srkanju ledene kave v enem izmed lokalov s pokrito teraso sem iz blagodejne sence opazoval, kako so tujci nemo skomigali z rameni pred vrati večine trgovin; le par jih je bilo odprtih tudi na »gospodov dan«. Vprašal sem se: »Kaj pa lahko turist kupi na nedeljo v Zgornji Savinjski dolini?« IZ VSEBINE: 27 Tema tedna: Turisti imajo kaj videti, le usmeriti jih je treba (2) . Zakon o motornih vozilih: Upravna enota ima tudi pristojnosti prekrškovnega organa ......................................... 6 Regijska štipendijska shema: Sredstev dovolj, zanimanja zanje premalo ... 6 Občina Mozirje: Bo v kraj prišel še en trgovec?...........................8 Zgornja Savinjska dolina: Popusti za 2.800 upokojencev naše doline....................................8 Rečica ob Savinji: Podelili potrdila o kakovosti zgornjesavinjskega želodca ........................... 10 Črna kronika: Štirje poškodovani v čelnem trčenju . ..22 4 ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 27, 6. julij 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 27, 6. julij 2012 ID Tema tedna kaj ponuja poletje v zgornji savinjski dolini? Turisti imajo kaj videti, le usmeriti jih je treba (2) Pasje vroči dnevi so zajeli tudi Zgornjo Savinjsko dolino, zato je bila v teh dneh tako domačinom kot turistom še najbolj privlačna osvežujoča voda rek Savinje in Drete. Turiste v našo dolino privabljajo predvsem naravne lepote, kar so opazili tudi sodelavci Svetovnega turističnega portala Lonely Planet in na drugo mesto med top destinaci-jami v Sloveniji postavili Logarsko dolino. Vsi, ki jih bo takšno odlično priznanje pritegnilo v dolino na Solčavskem, se lahko na poti tja ustavijo še v katerikoli zgornjesavinjski občini. V tokratnem članku predstavljamo turistične adute Mozirja z Goltmi, Luč, Gornjega Grada in seveda Logarske doline. LOGARSKA DOLINA NA VISOKEM DRUGEM MESTU »Najlepša alpska dolina s prostranimi livadami, obrobljenimi s skalnatimi vrhovi«, kot so Logarsko dolino poimenovali na portalu Lonely Planet, je turistom najbolj privlačen del območja, kjer živimo Zgornjesavinjčani. Na izboru »TOP 12 destinacij« v Sloveniji zaseda visoko drugo mesto, pred njo je le Bohinjsko jezero. Takšna reklama bo gotovo številne tujce spodbudila k iskanju informacij o dolini in te bodo brez težav našli na spletnem portalu www.logarska-dolina.si, ki skrbi za turistično informacijsko dejavnost v Logarski dolini. Portal bo podjetje Logarska dolina, d.o.o., katerega direktor je Marko Lenarčič, v kratkem povsem posodobilo. Z ELEKTRIČNIM KOLESOM ALI V TEMPU NORDIJSKE HOJE Sicer pa so v Logarski dolini že minulo soboto privabljali turiste z 2. Dnem mehke mobilnosti, ki je bil namenjen preizkušanju transfer-jev z električnimi vozili. Poleg tega bodo skozi vso sezono za najem na voljo štiri električna kolesa. V okviru solčavskih dni bo prižgana oglarska kopa na Poti po Logarski dolini, v avgustu pa bo organiziran 2. Dan nordijske hoje v Sloveniji. SENZORIČNA POT PO PRAVLJIČNEM GOZDU V Logarsko dolino predvsem mlade družine privablja Pravljični gozd, ki se nahaja ob penzionu Na razpotju. Penzion pripravlja novosti, saj so se s projektom Senzorič-na pot po pravljičnem gozdu prijavili na letošnji razpis sredstev Leader, ki ga je razpisal LAS - Društvo za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline. Njihov projekt je bil od vseh najbolje ocenjen, zato obiskovalce v prihodnje gotovo čakajo zanimive novosti. V MOZIRJE MED CVETNE DOLE IN VRHOVE Mozirje ima dva bisera v svoji turistični ponudbi, in sicer Golte ter Mozirski gaj. Golte se letos že ponašajo z nazivom Najboljše slo- motive na temo olimpijskih iger. Septembra bo v gaju tradicionalna razstava buč, na trgu pa prireditev Poletna zgodba v Mozirju. Prireditev bo organiziralo Turistično društvo Mozirje ob svoji 120. obletnici delovanja. Omogočeno bo vodenje po Muzejski zbirki Mozirje in Mozir-jani ter skozi trško jedro. V lanskem letu je Mozirje prejelo kar dve priznanji v sklopu akcije Moja dežela, lepa in urejena, ki jo organizira Turistična zveza Slovenije, in sicer priznanji za prvo mesto med trškimi jedri in drugo mesto med izletniškimi kraji. A kljub temu, da se Mozirje lahko pohvali kot Bo visoka ocena turističnega portala Lonely planet v Logarsko dolino privabila še več turistov? (Foto: Tatiana Golob) vensko smučišče, vendar turiste vabijo tudi med poletno sezono. Planota Golte ponuja številne možnosti za poletno raziskovanje in sprostitev. Pohodniške poti omogočajo izziv izkušenim planincem kot tudi družinam z otroki. Leto- šnja novost v ponudbi Golt je »zip line«. Gre za jekleno vrv, ki adrenalina željne popelje po 200-metrski liniji iz nadmorske višine 1.455 m na 1.430 m s hitrostjo 30 km/h. Na Golteh ponujajo tudi turistične aranžmaje, katerih vsebino lahko krojijo turisti sami. MOZIRSKI GAJ V ZNAMENJU OLIMPIJADE V Mozirskem gaju so se odločili popestriti vsakoletno poletno razstavo cvetja in skladno z letošnjimi olimpijskimi igrami pripraviti cvetlično olimpijado in šov pitonov od 14. do 19. avgusta. Vrtnarji in cvetličarji bodo poskrbeli za cvetlične izvrstna turistična točka s pestro ponudbo, tujci težko pridejo do informacij o tej ponudbi, saj turistično informacijski center (TIC) v Mozirju miruje. V LUČAH PONUJAJO NEVSAKDANJE NASTANITVENE ZMOŽNOSTI Turistična ponudba v Lučah je prav tako pestra, vse informacije so na voljo v TlC-u, ki je odprt skozi vse leto. Delavci TlC-a skušajo tako do- mačim kot tujim gostom posredovati čim več kakovostnih informacij, ki zagotavljajo zanimivo in udobno preživljanje počitnic v Lučah. Turisti se v poletnih mesecih lahko udeležijo tradicionalne prireditve Lučki dan. Tam lahko vidijo prikaz starih kmečkih opravil, številne stare lučke običaje, razstave, razne kulturne in športne prireditve. Pomembna novost v tamkajšnji ponudbi je turistična agencija Dolina avantur, ki ponuja outdoor turizem. Po vzoru doline Soče organizirajo aktivne počitnice, pohodni-ške ture, spust s kajakom, raftom, soteskanje, kolesarske ture, zimske avanture in osvajanje plezalnih smeri. Luče se ponašajo s še eno novostjo, ki je nastala v okviru nastanitvenih možnosti Hiše Raduha. To so hiške na drevesu, ki so postavljene ob avtohtonih drevesih (jere-bika, lipa in macesen) in razvajajo z zanimivo arhitekturo ter udobjem. V GORNJI GRAD NA OGLED KATEDRALE IN MUZEJSKIH ZBIRK Letošnje poletje bo v znamenju razvoja turizma tudi v Gornjem Gradu. V začetku junija je v okviru turističnega društva in občine svoja vrata odprl turistično informacijski center, ki bo pripomogel k večji prepoznavnosti Gornjega Grada na turistični sceni. V okviru TICa bodo Gornjegrajci turistom ponujali tudi doma pridelano hrano in izdelke domače obrti. Za ustvarjanje boljše povezave s turisti pa bo ponudnikom izdelkov in storitev na voljo tudi možnost oglaševanja na panojih in jumbo plakatih. Turiste bo gotovo zanimala njihova mogočna katedrala, ki je največja po prostornini v Sloveniji, poleg tega jim bodo na ogled zanimive muzejske zbirke. Sicer pa v juliju turiste vabi tradicionalni Čebelar- Marko Lenarčič, direktor podjetja Logarska dolina d.o.o.: »Glede promocije Logarske doline lahko kot letošnjo novost navedem predstavitev osrednje Poti po Logarski dolini v novem katalogu Pohodni-štvo po Sloveniji in njene zanimivosti. Celotno traso je mogoče naložiti preko QR kode v pametne mobilnike. V letošnjem poletju sicer upamo na podoben obisk, kot je bil v lanski sezoni, je pa obisk turistov vedno v veliki meri odvisen od vremena. Na vstopnini je bila do konca lanskega poletja zabeležena desetodstotna rast obiska, ki se je nato zaradi lepega vremena v septembru in oktobru povečala še za pet odstotkov.« 4 Savinjske novice št. 27, 6. julij 2012 C Tema tedna ski praznik, kjer bo posebna pozornost namenjena pomenu čebelarstva in sadjarstva, na ogled bodo tudi nastopi ljudskih pevcev in folklornih skupin. K UGLEDU DOLINE VELIKO PRIPOMOREJO TURISTIČNE KMETIJE Pomembno vlogo v turistični dejavnosti naše doline igrajo turistične kmetije, ki s prikazom tradicionalnega podeželskega življenja, ponudbo domače kulinarike in prijaznim sprejemom pomagajo k ugledu doline v Sloveniji in izven. Verjetno največja zahvala za prihod turistov gre naravi, njenim lepim planinam in svežim kotičkom ob rekah Savinji in Dreti. Ravno naši še precej čisti reki sta »krivi« tudi za vse bolj uspešen ribiški turizem, ki k nam privablja ribiče iz Slovenije in tujine. IZVRSTNA INFRASTRUKTURA ZA RAZVOJ SAKRALNEGA TURIZMA Zgornja Savinjska dolina se poleg naravnih znamenitosti ponaša z bogato kulturno dediščino in vrsto sakralnih spomenikov. Prav to je odlična podlaga za tako imenovani sakralni turizem. Turiste, ki najdejo naš košček raja poleg lepe narave, običajno zanimajo tudi lokalne sakralne znamenitosti. Na voljo imajo nazarsko samostansko knjižnico, gornjegrajsko katedralo, radmirsko zakladnico, romarsko cerkev v Novi Štifti, cerkev sv. Duha v Podolševi, cerkev Marije Snežne v Solčavi, kapelo Kristusa Kralja v Logarski dolini. Vse skupaj tvori pravo bogastvo. IZPOLNJENI SO VSI POGOJI ZA TRAJNOSTNI TURIZEM Slovenska turistična organizacija je pripravila strategijo turističnega razvoja, ki temelji na trajno-stnem turizmu. Po tej strategiji bo Slovenija razvijala zeleni turizem z visoko dodano vrednostjo za dejavne ljudi, ki jih zanimajo lokalne znamenitosti. Zgornja Savinjski dolina ima vse danosti za razvoj traj-nostnega turizma. Je zelena, ra- znolika in butična destinacija, ki lahko ponudi kakovostne storitve. To so že ugotovili pri popotniški bibliji Lonely planet, ki izpostavlja tudi Logarsko dolino. Množica naravnih in kulturnih znamenitosti ponuja možnosti kakovostnega oddiha. Prireditve in novosti v ponudbi so dovolj mamljive za turiste, vendar se prepogosto zgodi, da le-ti niso dovolj seznanjeni z dogajanjem. Tu še obstajajo rezerve, ki se jih da premostiti s kakovostno promocijo in povezovanjem. Kot pravi Lonely planet, največji zaklad Slovenije so kar Slovenci sami, kar velja tudi za našo dolino. Roman Mežnar, Tatiana Golob kamp menina varpolje Po adrenalin v novi pustolovski park Med najbolj zaslužnimi za obisk tujih turistov v Zgornji Savinjski dolini je tudi kamp Menina, ki se nahaja v Varpoljah na privlačni lokaciji ob reki Savinji. Gostom, med katerimi so v veliki večini turisti iz zahodne Evrope, tudi letos ponujajo nove aktivnosti, med katerimi bo gotovo največ zanimanja požel nov pustolovski park, odprt pred enim tednom. Kljub temu da je kamp nosilec visokih mednarodnih ocen, njegova lastnika Jure in Katja Ko-lenc ne počivata in s svojo ekipo neutrudno širita ponudbo kampa. Mednarodna spletna stran Zoo-ver, ki deluje na področju recenzij turističnih lokacij po vsem svetu, že dve leti zapored kamp Menino postavlja na mesto najboljšega kampa v Sloveniji. Lepo priznanje je v lanskem letu prejel tudi s strani Turistične zveze Slovenije, ki je v okviru akcije Moja dežela, lepa in urejena, kampu Menina podelila drugo najboljšo oceno v kategoriji velikih kampov. Kamp, ki je bil do nedavnega v vlogi spalne enote, postaja pravi turistični resort. To je območje namenjeno turizmu, kjer je v prostor vključenih vsaj deset ponujenih aktivnosti. Kamp tako ni več namenjen le nočitvam gostov, ampak jim ponuja tudi pestro gostinsko ponudbo, animacijski program, večere degustacij lokalne kulina-rike in številne vodene športne aktivnosti. Najnovejša v ponudbi slednjih je pustolovski park, ki je namenjen tako otrokom kot odraslim. Takšna adrenalinska aktivnost bo zagotovo zaživela, seveda pod upravljanjem v ta namen usposobljene ekipe. Kaj menijo tujci o naši dolini, Kolenc vedno izve iz prve roke: »Zgornjesavinjčani nekako mislimo, da nimamo nič, kar bi lahko Pustolovski park je namenjen tako otrokom kot odraslim. V poletnem času bodo na jezero v kampu postavili napihljiva igrala. ponudili turistom, pa imamo pravzaprav vse, a vrat turistom še ne znamo na široko odpreti. Naših naravnih bogastev ne ponujamo na pravi način, zanimive zbirke so prepogosto zaprte, napisi, ki vabijo, so le v slovenščini. Izkušnje gostov kažejo, da v dolini živimo prijazni in gostoljubni ljudje, saj se tuji gostje med nami zelo dobro počutijo. Žal gostje opažajo, da v letih, ko prihajajo k nam, ni opaziti nobenih večjih sprememb v in- frastrukturi. Premalo izkoriščamo teren, ki nam je na voljo, tudi kolesarske steze niso označene. Kar se tiče planinskih poti, so po mnenju mojih gostov dobro označene, precej pa potarnajo glede izhodiščnih točk, te le stežka najdejo. Dolina bo povsem turistično usmerjena šele takrat, ko bomo vsi njeni prebivalci in institucije o turizmu in gostih tudi razmišljali in se temu posvečali.« Tekst in foto: Tatiana Golob V Evropi je kamp Menina visoko cenjen, številne velike turistične agencije ga vključujejo v svojo ponudbo, kar seveda kaže struktura gostov. Le-te kar v 97-tih odstotkih sestavljajo tuji gostje, predvsem Nizozemci, Belgijci in Nemci, Slovencev je le za vzorec. Kot pove Kolenc, so izven glavne sezone z dodatno ponudbo organizacije piknikov in t.i. teambuildingov za podjetja in zaključene skupine že pričeli aktivneje privabljati domače goste. Med njihovimi strankami so tudi uspešna slovenska podjetja, kot sta Pipistrel iz Ajdovščine in Termotehnika iz Braslovč. Savinjske novice št. 27, 6. julij 2012 ID Iz upravne enote, Gospodarstvo, Politika, Organizacije zakon o motornih vozilih Upravna enota s pristojnostmi prekrškovnega organa Na podlagi Zakona o motornih vozilih so v letošnjem letu upravne enote dobile novo pristojnost kot prekr-škovni organ. Postale so pristojne za vodenje prekrškovnih postopkov in v skladu s tem za izrekanje glob. Načelnica mozirske upravne enote Milena Cigale je predstavila nekatere določbe zakona o motornih vozilih (ZMV), ki določajo kršitve in globe, za katere je sedaj pristojna UE. Gre za prekrške v zvezi s prijavo spremembe lastnišlva motornega vozila, prenehanja veljavnosti zavarovalne police in zaradi poteka veljavnosti prometnega dovoljenja. Zakon določa, da mora novi lastnik vozilo registrirati na svoje ime najpozneje v petnajstih dneh od nakupa ali pa podati izjavo o lokaciji vozila. »Kršitev te dolžnosti predstavlja prekršek, za katerega se izreče globa v znesku 250 evrov za fizično osebo, 2.000 evrov za pravno ose- bo ali samostojnega podjetnika ter 250 evrov za njuno odgovorno osebo,« je pojasnil načelnica. Če je med veljavnostjo prometnega dovoljenja prenehala veljati zavarovalna polica, je lastnik registriranega vozila dolžan vozilo odjaviti iz prometa in vrniti registrske tablice. Če lastnik tudi po pozivu od upravne enote ne izpolni svoje obveznosti, upravni organ vozilo odjavi po uradni dolžnosti in o tem obvesti pristojno policijsko postajo, ki registrske tablice odvzame na lastnikove stroške, če je vozilo udeleženo v cestnem prometu ali je na javni cesti, na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, ali drugi javni površini. Globe za ta prekršek so podobne naštetim v prejšnjem odstavku. Če je potekla veljavnost prometnega dovoljenja pred več kot 30 dnevi, je lastnik dolžan vrniti tablice in odjaviti vozilo iz prometa. Za nekatera vozila, kot so na primer mopedi, motorna kolesa, bivalna vozila in starodobniki, pa v roku enega leta. Če lastnik tega ne stori in se ne odzove niti na poziv upravne enote, ta vozilo odjavi po uradni dolžnosti, o zadevi obvesti pristojno policijsko postaja, ki ukrepa dalje in na stro- V 24. številki Savinjskih novic smo predstavili rezultate volitev v svet zbornice in svete območnih enot, ki jih je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) predstavila za prvo skupino volivcev, to je fizičnih oseb. V svet KGZS pa so volile tudi pravne osebe oziroma tako ške lastnika odvzame registrske tablice. Sledi še izrek globe. »Vsem lastnikom motornih vozil priporočamo, da pravočasno poskrbijo za registracijo oziroma odjavo svojih vozil. S tem se bodo izognili težavam in plačilu glob,« je še dejala načelnica Milena Cigale. Marija Lebar imenovana druga skupina. Na predlog Župnije Mozirje je bil v tej skupini kandidiran dekan in župnik z Ljub-nega ob Savinji Martin Pušenjak, ki je bil izvoljen. Tako bo v 56-član-skem svetu zbornice tudi zastopnik iz Zgornje Savinjske doline. Marija Lebar volitve v kmetijsko gozdarsko zbornico slovenije V svetu zbornice tudi Martin Pušenjak regijska štipendijska shema poenotena cena prevozov Sredstev dovolj, zanimanja zanje premalo Na Razvojni agenciji Savinjske regije (RASR) so konec junija predstavili regijsko štipendijsko shemo za šolsko in študijsko leto 2012-2013. Po aktualnih podatkih podjetij, ki bi se prijavila za sofinanciranje štipendij, ni dovolj, da bi počrpali vsa evropska sredstva, ki so na voljo za ta namen v naši regiji. Kaj odvrača gospodarstvenike, da ne razpišejo štipendij za usposabljanje lastnega kadra, saj je zanimanje študentov in dijakov veliko in so potem, ko imajo zagotovljen denar za šolanje ali študij, zelo zadovoljni? Kot pravi direktor RASR Janez Jazbec, je v sedanjih kriznih časih ena od ovir obveza, da štipendist štipenditorja zaposli za tako dolgo, kolikor je ta prejemal denar. To je obveza, ki si je podjetja v teh negotovih časih ne želijo. Regijska štipendijska shema, Se bodo dijaki in študentje vozili za 15 evrov mesečno? ko del stroškov štipendiranja nosi delodajalec, del pa se pokriva iz evropskega sklada, je lani v našo regijo prinesla okoli 1,7 milijona evrov, prav toliko pa prispevajo delodajalci. Približno enake so bile številke v letu 2010. »Lani smo bili pri črpanju evropskih sredstev zelo uspešni, saj smo si med vsemi regijami zagotovili največ evropskega denarja. Podpisali smo 84 pogodb o štipendiranju. Letošnji rok je 20. julij in upamo, da bomo vsaj dosegli to številko,« je povedal Jazbec. Dodal je še, da se je letos v shemo štipendiranja vključilo že tudi 16 občin. Med njimi je Občina Nazarje, ki je razpisala sofinanciranje dveh štipendij, in sicer eno štipendijo za dijaka lesarske smeri in eno za študenta medicinske fakultete. Marija Lebar Vlada je pretekli teden na seji obravnavala Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu, ki naj bi olajšal dostopnost do izobraževanja. Osnovni namen zakona je, da se celotna sredstva, namenjena subvencioniranju prevozov dijakov in študentov, zaradi preglednosti in optimizacije prenesejo na enega upravljavca, ministrstvo za infrastrukturo in prostor, in da se zaradi zagotavljanja dostopnosti do izobraževanja vsem dijakom in študentom v Sloveniji omogoči nakup mesečne vozovnice po enotni ceni 15 evrov. Subvencioniranje se bo izvajalo na podlagi poenotenega sistema, ki bo omogočal večji nadzor in transparentnost nad porabo javnih sredstev S to obliko subvencioniranja prevoza želi omenjeno ministrslvo, ki je pristojno za promet, povečati uporabo javnega potniškega prome- ta in s tem vzpostaviti pozitivni učinek na okolje in hkrati olajšati dostopnost do izobraževanja. Subvencija je namenjena upravičencem, ki bodo prevoz dejansko uporabljali. Vlada predlaga nujni postopek, ker gre za nujne spremembe in dopolnitve zakona pri uveljavljanju novega načina subvencioniranja prevoza dijakov in študentov z novim šolskim in študijskim letom. V kolikor bodo spremembe zakona šle skozi parlamentarno sito, bo to za spremembo ukrep, ki se ga bodo tako starši kot dijaki in študentje razveselili, še posebej mladoletni dijaki, ki so z novim letom ostali brez štipendij, a z dragimi mesečnimi vozovnicami. Ne glede na spremembe, ki se obetajo, morajo vozači vlogo za subvencioniran prevoz oddati na centru za socialno delo in ne več prevozniku. Štefka Sem 51 27 Savinjske novice št. 25, 22. junij 2012 Organizacije savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (sšgz) Oddelek Visoke šole za računovodstvo tudi v Velenju? Dekan VŠR doc. dr. Branko Mayr (v sredini) je slikovito opisal način študija na njihovi šoli. (Foto: Marija Lebar) Zaradi nekaterih pobud, da bi v Velenju organizirali dislocirani oddelek, so v sodelovanju z Visoko šolo za računovodstvo (VŠR) na Sa-vinjsko-šaleški gospodarski zbornici pripravili 27. junija predstavitev izobraževalnih programov te šole in dejavnost Inštituta za poslovodno računovodstvo (IPR), ki deluje pri omenjeni visokošolski ustanovi. Zanimanje za dogodek je bilo precejšnje. Če bi bil študij omogočen v Velenju, bi tako tukajšnji študenti prihranili precejšnja sredstva in tudi čas, »za katerega pa vemo, da je denar«, je med drugim dejal dekan VŠR doc. dr. Branko Mayr. Visokošolski strokovni program računovodja je po njegovih besedah naravnan tako, da je v ospredju praktično delo in da so diplomanti sposobni dobro opravljati svoje delo. Poudaril je pomembnost računovodje v podjetjih. To ni samo knji-govodenje, pač pa veliko več, je re- kel. V nekaterih razvitih zahodnih državah ima računovodja kom-petence, da lahko mimo direktorja kontaktira z lastniki kapitala in jim poroča o finančnem stanju gospodarske družbe. Usposobljen knjigovodja mora glede na analizo stanja znati podati tudi predloge za pomembne poslovne odloči- tve. Dober računovodja je iskan tudi pri nas, saj je še zlasti v kriznih časih tudi od njega odvisen poslovni uspeh podjetja. Dekan Mayr je spregovoril še o certifikatnem izobraževanju na njihovi šoli. Izvajajo dva programa, po končanem študiju udeleženec dobi certifikat CPR. Ob tem je ome- nil zelo aktualno smer v računovodstvu, to je tako imenovano fo-renzično računovodstvo, nekoč imenovano preiskovalno računovodstvo, za katerega se je mogoče usposobiti na njihovi šoli. Direktor Inštituta za poslovno računovodstvo mag. Dejan Petkovič je ob tej priložnosti predstavil dejavnost omenjenega inštituta, ki se med drugim ukvarja z znanstveno raziskovalno dejavnostjo, založništvom strokovne literature, organizacijo seminarjev in poslovnih izobraževalnih konferenc. Marija Lebar Svojo dejavnost nameravata tako šola kot inštitut v sodelovanju s Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico predstaviti še na dnevu odprtih vrat. Ta naj bi bil v Velenju meseca septembra. poslovno-komercialna šola celje Mednarodni simpozij potekal v naši dolini Nedavno se je na povabilo Po-slovno-komercialne šole Celje, Višje strokovne šole in Fakultete za turizem v Sloveniji mudila skupina predstavnikov različnih šol in organizacij, ki se ukvarjajo s turizmom s področja bivše Jugoslavije. Tretji dan obiska in simpozija so se mudili tudi v Logarski dolini in v Centru Rinka v Solčavi. Po besedah predstavnice celjske šole Zdenke Grlica je sodelovanje s podobno šolo v Leskov-cu v Srbiji že dolgoletno in zelo uspešno. Letos so se odločili za štiridnevni simpozij. »Osnovni namen simpozija, ki ima tendenco postati tradicionalen, je spoznati, videti in doživeti dobre prakse v turizmu, najprej v Sloveniji, drugič v Srbiji, Makedoniji ali Rusiji. V vseh teh deželah imata celjski izobraževalni ustanovi izjemne prijatelje,« je povedal mag. Bojan Sešel, ravnatelj višje strokovne šole, ki v okviru svojih študijskih programov ponuja tudi študijsko smer turizem. Tretji dan obiska so se gostje mudili v Logarski dolini, v Solčavi pa so imeli v Rinki seminar, na katerem so svoja spoznanja izmenjali tako gostje kot gostitelji. Gorski turizem je predstavil direktor centra Marko Slapnik, potem ko so si gostje že ogledali primere dobre prakse na terenu. Tekst in foto: Marija Lebar Med obiskovalci, ki so se poleg Solčave mudili še na Brežiškem in v okolici Dobrne, je bil tudi dr. Pere Aslimo-ski, ki predava na Fakulteti za turizem v Ohridu. »Prvič sem v Sloveniji,« nam je povedal. »Seveda sem pričakoval visok standard in razvit turizem. A to, kar sem v resnici srečal tukaj, me je povsem prevzelo; od lepot pokrajine, do neokrnjene narave, zlasti pa traj-nostno naravnano razmišljanje številnih posameznikov, ki se ukvarjajo s turizmom. Še posebej sem navdušen nad obiskom Zgornje Savinjske doline. V kratkem bom praznoval življenjski jubilej 50-letnico. Sklenil sem, da ob tej priložnosti presenetim svojo družino in jih pripeljem v vaše kraje, da se naužijejo lepot, hkrati pa spoznajo povsem drugačno mišljenje in gledanje na turizem.« Gorski turizem je predstavil direktor Centra Rinka Marko Slapnik (levo). Savinjske novice št. 27, 6. julij 2012 7 Iz občin, Organizacije, Gospodarstvo projekt rekonstrukcije in novogradnje letošč Podpisovanje pogodb v občini Nazarje V četrtek, 28. junija, je županja Majda Podkrižnik sklicala sestanek, na katerem so bili prisotni sodelavci občinske uprave in predsedniki krajevnih odborov Šmartno ob Dreti, Kokarje in Nazarje. Na sestanku so pregledali dosedanje aktivnosti glede pridobivanja soglasij za uporabo zemljišč pri rekonstrukciji vodovoda Letošč in dorekli rokovnik in nadaljnje postopke pridobivanja soglasij. Predstavitev projekta Letošč občanom je potekala po krajevnih skupnostih 18., 20. in 22. junija. Sodelovali so projektanti, občinska uprava, odvetnik Božidar Blagovič, notar Marko Salmič in predstavniki JP Komunala Mozirje. Podkrižnikova je povedala: »Vodovod je star prek 40 let, ima vse pogostejše okvare, 35 odstotkov vodne izgube in še 22 odstotkov azbestnih cevi, torej je nujen za rekonstrukcijo. Za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je pogoj za prijavo na razpis sofinancerskih evropskih sredstev, je potrebno pridobiti soglasja za uporabo zemljišč tako zasebnikov kot neka- terih podjetij. Na prvih sestankih je pogodbe nekaj občanov podpisalo in notarsko overilo takoj, nekaj pa si jih je želelo vzeti za to še malo časa«. »Rezultat je zadovoljiv,« je na četrtkovem sestanku menila županja. »Doslej je pogodbe dvignilo okoli 100 občanov, polovica od teh je notarsko overjenih in že rešenih. Vseh pogodb skupaj je okoli 210.« Pogodbe oziroma soglasja potrebujejo občine še letos, če želijo pridobiti gradbeno dovoljenje in se najkasneje konec leta 2013 potegovati za evropska sredstva, ki bi prinesla do 85 odstotkov nepovratnega denarja. Ker je voda dobrina, ki bo čedalje bolj dragocena in mora biti dostopna vsakomur, bodo z občine poslali dopise še tistim, ki pogodb še niso dvignili, predsedniki krajevnih odborov pa so se zavezali, da bodo skupaj z odborniki obiskali nekatere posamezne lastnike zemljišč in jih skušali pridobiti za podpis in overovitev pri notarju. Marija Lebar za olajšanje gmotnega položaja upokojencev Popusti za 2.800 upokojencev naše doline V četrtek, 21. junija, je bila v prostorih nazarskega kulturnega doma predstavitev novega skupnega projekta društev upokojencev Zgornje Savinjske doline (DU ZSD) o popustih ob nakupu blaga in koriščenju storitev za člane društva. Tiskovno konferenco sta sklicala pooblaščena predstavnika koordinacije vseh društev Vera Pečnik in Župan občine Mozirje Ivan Su-hoveršnik je svetnike seznanil s pobudo trgovskega podjetja Lidl, da v Mozirju zgradi trgovski center. Trgovec namerava kupiti zemljišče od zasebnega lastnika pred Mozir-skim gajem, težava pa je dostop, saj bi morala občina urediti cesto do trgovskega centra. Suhoveršnik je omenil, da je gradnja petkrakega krožišča pri avtobusni postaji planirana za leti 2013 in 2014, investicija bo občino stala 400.000 evrov. Trgovca gradnja ceste ne bremeni, bi pa nekaj prinesel v občinski proračun komunalni prispevek, ki bi ga plačali. Svetniki pretiranega navdušenja nad »škatla-stim« trgovskim centrom niso pokazali. Zemljišča pred Gajem naj bi bila namenjena turizmu in postavitev še ene trgovine bi le pokvarila izgled vodja koordinacije Toni Rifelj. Na predstavitvi sta povedala, da so društva pred tremi meseci ustanovila zastopstvo z namenom skupnega nastopanja na različnih področjih. Prvi projekt iz načrtovanih nalog in usmeritev, ki so ga izvedli, je pridobitev ugodnosti (popustov) za članstvo. Tako so podpisali že 60 pogodb s partnerji s področja ob vhodu v park, so menili. Strinjali so se s finančnim učinkom, a hkrati nasprotovali sistemu gradnje in izgledu teh trgovin. Končna odločitev je bila, da trgovec predloži načrt gradnje, katerega bodo svetniki preučili na eni prihodnjih sej. Ker so že pred časom obravnavali tudi gradnjo samopostrežnega bencinskega servisa, ki naj bi ga na parkirišču svojega centra gradil Hofer, je svetnike zanimalo, kaj se dogaja na tem področju. Ob načrtih za gradnjo konkurenčnega bencinskega servisa je bilo povedano, da so se na Petrolu odločili za prenovo servisa. Ker vse kaže, da novega bencinskega servisa v Mozirju še ne bo kmalu, če sploh bo, so načrti o prenovi potihnili tudi pri obstoječem ponudniku. Štefka Sem prodaje blaga in storitev. Popusti od 5 do 50 odstotkov bodo omogočeni vsem članom vseh upokojenskih društev v dolini, ki se bodo izkazali z veljavno člansko izkaznico in plačano članarino za tekoče leto. Večina upokojenih občanov se giblje pretežno na območju doline, zato bodo popusti ob nakupih in koriščenih obrtnih in podjetniških storitvah zagotovo dobrodošli. Cilj tega projekta, ki je terjal od odbora številne stike in poslovne razgovore, je, da se ljudem, ki morajo v tem času še kako obračati skromne pokojnine, omogoči vsaj nekaj prihrankov in ne nazadnje tudi nove vključitve v društva, ki organizirajo številne druge koristne aktivnosti. Ob tem bo, sta menila sogovor- nika, kar nekaj denarja ostalo v dolini, obrtnikom in podjetnikom pa bo to dobrodošlo povečanje prihodkov. Izdali bodo posebno tiskano brošuro za vse članice in člane društev upokojencev z navodili ter seznamom pogodbenih članov, ki bodo udejanjali popuste. Želja vseh predsednikov in vodstev DU ZSD je večje sodelovanje v lokalnih skupnostih in različnih organizacijah, saj je med članstvom velik potencial znanja, izkušenj ter tudi potreb po zagotavljanju storitev in oskrbe z dobrinami, kar želijo pobudniki uveljavljati tudi v korist mlajši generaciji. Akcija bo stekla sredi poletja, ko bodo svoje članstvo seznanili z vsem potrebnim. Jože Miklavc bsh hišni aparati nazarje d. o. o. Ponovna uvrstitev na nacionalni nivo Iz Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) so sporočili, da je Gospodarska zbornica Slovenije zaradi visoke kakovosti inovacije sprejela na državno ocenjevanje še četrti predlog iz SAŠA regije. Gre za aparat za pripravo toplih napitkov Tassimo Chassis 5 iz na-zarske družbe BSH Hišni aparati, ki je na regijskem nivoju osvojil zlato priznanje. Trije predlogi so se na nacionalno preverjanje glede na kvoto prispelih inovacij komisiji pri SŠGZ uvrstili neposredno. S četrtim predlogom bodo Nazarčani ponovno v konkurenci najboljših inovatorjev. Gospodarska zbornica Slovenije bo pripravila slovesno razglasitev rezultatov ocenjevanja inovacij za leto 2011 predvidoma septembra. Marija Lebar občina mozirje Bo v kraj prišel še en trgovec? 8 Savinjske novice št. 27, 6. julij 2012 Ljudje in dogodki, Kultura, Organizacije pogovor berta savodnika z aleksandrom videcnikom Delo, Videčnikova strast in recept proti dolgočasju Aleksander Videčnik (levo) je v pogovoru z Bertom Savodnikom zaupal številne prigode iz svojega življenja. (Foto: Marija Šukalo) Kulturno-umetniško drušlvo Utrip z Rečice ob Savinji je ob praznovanju občinskega praznika pripravilo Pogovor Berta Savodnika s prijatelji. Tokrat je Savodnik pred občinstvo v avlo osnovne šole povabil publicista Aleksandra Videčnika Videčnik je spisal 32 samostojnih knjig, nad 5.000 strokovnih člankov o ljudeh in običajih, zgodovinskih dogodkih, domačem zdravilstvu, denarništvu in bančni-šivu, gozdarjih, furmanih, splavar-jih, obrtnikih in kulturnikih, pripravil več razstav, predavanj in posvetov, zbral številne listine, fotografije, dokumente in zgodovinske predmete, ki jih hranita muzejska zbirka v Mozirju in Zgodovinski arhiv Celje. V tokratnem večeru sta se govorca dotaknila Videčnikovega zgodnjega otroštva, ki ga je preživel v Celju, in njegovega dela v Mohorjevi družbi. Razmišljala sta o času, ki ga je preživel kot vojak nemške vojske v Avstriji. Spregovorila sta o obdobju, ko se je učil vinarstva pri svojem tastu, in o vinarskih izkušnjah, ki jih je s pridom slovensko društvo hospic Kako živeti z izgubo? Članice društva Hospic, Območnega odbora Velenje, so v prostorih mozirske galerije organizirale predstavitveno delavnico, namenjeno vsem, ki so v zadnjem ča- su izgubili katerega izmed svojcev. Zbralo se je dvajset udeležencev, ki so med sabo podelili žalostne zgodbe o izgubah svojih najdražjih. Izguba ljubljene osebe je največja človekova izguba, hkrati pa čustven udarec, ki ga je nemogoče pozdraviti. Najlažje to ve tisti, ki se je kdaj s takšnim primerom že soočil. Svojci umrlih ob tem zelo trpijo, po drugi strani pa so nerazumljeni in mnogokrat napačno sprejeti. O tem, kako se lotiti sprejemanja izgube, odnosa do sedanjosti in prihodnosti, so na tej delavnici spregovorile prostovoljke Slovenskega društva Hospic. Poudarile so, kako pomembno je poslušati osebo, ki žaluje, sprejemati njeno žalost in jo ob tem podpirati. V veliko pomoč žalujočim so ravno skupine, v katerih so združeni podobno misleči in ljudje s podobnimi kmetija dobrovc v poljanah zgodbami. Takšne skupine Hospic organizira širom Slovenije, v njih pa poskuša žalujočim lažje sprejeti izgubo in jim pomagati v nadaljnjem življenju. Kako živeti z izgubo, je namreč temeljno vprašanje, ki se poraja v vsakem človeku in s katerim se slej ko prej vsakdo sreča. Velika udeležba na tej predstavitveni delavnici je dala prostovoljkam vedeti, da je smiselno v jesenskem času v Mozirju organizirati dvomesečno delavnico. Oseb, ki bi se je želele udeležiti, je veliko. Pomen, ki ga bo imela skupina za njihovo soočenje in sprejemanje izgube, pa je lahko pomemben mejnik pri gradnji nadaljnjega življenja. Benjamin Kanjir uporabljal ob delu na Kozjanskem. Upokojitev je Videčnik dočakal kot direktor Celjske mestne hranilnice. Tudi na obdobje hranilništva ima veliko lepih spominov, ki jih je razgrnil pred številnim občinstvom. Po upokojitvi se je zaradi zdravstvenih razlogov preselil v Mozirje, kjer njegova delovna vnema ni presahnila. Tu se je vključil v mo-zirsko turistično društvo in bil eden od nosilcev priprav in del za ureditev parka cvetja. Kot dolgoletni urednik našega časopisa se je lotil raziskovanja in zapisovanja zgodovine našega območja. Tako se je srečeval z domačini, spremljal različne kulturne in druge prireditve ter dogajanja. Poldruga ura druženja z naro-dopiscem, pisateljem in predavateljem je bila prekratka, da bi lahko predstavil celotno življenjsko zgodbo, ki je pestra in zapolnjena s številnimi dejavnostmi. Še danes, kljub častitljivim 92 letom, je namreč delo njegova strast in recept proti dolgočasju. Marija Šukalo Mladi predstavili francoskega pesnika Sara Štorgel, Anže Korenjak, Mojca Kuhar, Sara Ermenc in Blanka Štorgel (od leve) so z zanimivo interpretacijo različnih pesmi francoskega pesnika Jacquesa Preverta navdušili občinstvo. (Foto: Marija Šukalo) Gimnazijci, člani društva KUD Utrip z Rečice ob Savinji, so ob občinskem prazniku pripravili zanimiv recital pod naslovom Najkrajše pesmi. Tega so občinstvu predstavili na domačiji Dobrovc v Poljanah. Občinstvu so se predstavili Blanka Štorgel, Sara Ermenc, Mojca Kuhar, Anže Korenjak in Sara Štorgel. Predstavili so Jacquesa Preverta, najbolj priljubljenega francoskega pesnika 20. stoletja. Značilnost njegove poezije sta po besedah moderatorke Blanke Štorgel kri in ptica. Na preprost način spregovori o zapletenih stvareh, kot sta življenje in ljubezen. »Poezija ima več življenj, prvo najbolj pravo v jeziku, v katerem se zasnuje in rodi - v izvirniku. Pesnik ji je dal svoj enkratni pečat, jo za zmeraj vkoval v oseben preplet pomena in zvena, a poezija živi tudi zunaj zibeli avtorjevega rodnega jezika, v prevodih,« je ob predstavitvi kratkih Prevertovih pesmi izpostavila Blanka Štorgel. Obenem je poudarila, da te ohranjajo sporočilo, zvonkost, lepoto in vrtoglavost pesniških podob. In vse to je uspelo tudi mladim recitatorjem, ki so na svojstven način predstavili pesmi iz njegovih zbirk Dež in Lepo vreme, Besede. Marija Šukalo Savinjske novice št. 27, 6. julij 2012 9 Kultura, Organizacije, Ljudje in dogodki društvo upokojencev gornji grad Med starejšimi je kultura močno priljubljena Praznovanju občine Gornji Grad so se z več dogodki pridružili tudi člani tamkajšnjega društva upokojencev. V soboto, 23. junija, so v avli domačega kulturnega doma pripravili kulturni večer članov društva. Prireditve se je udeležil tudi gornjegrajski župan Stanko Ogradi. Dogajanje je povezoval kar predsednik društva upokojencev Toni Rifelj. Naštel je dogodke, ki so jih pripravili v okviru občinskega praznovanja in se nato osredotočil na eno izmed dejavnosti, ki se jim upokojenci z veseljem posvečajo, to je kulturnemu delovanju. Sam je uvodoma prebral pismo neke babice, ki bi lahko bila katerokoli babi- rečica ob savinji Pevki Darinka Vodušek (levo) in Francka Romšak sta ubrano zapeli v duetu. (Foto: Marija Lebar) ca, ki se ji odtujuje lastna družina uglašen na bolj vesele strune. Nein vnuki. Žalostna, a žal pogosto re- kateri nastopajoči so predstavili la-snična zgodba današnjih dni. stne stvaritve, nekateri so poustva-Ostali program je bil večinoma rili pesmi naših vidnih pesnikov. Ta- ko je Vika Venišnik občuteno povedala Minattijeno Nekoga moraš imeti rad, Lojzka Jeromel pa lastno pesem matere o sinovih, ki so padli v partizanih. Med nastopajočimi so bile tudi pevke. Slišali smo upokojensko himno o vedno manjši penziji, ženski duet je zapel še nekaj domačih. Tudi moški so dobri recitatorji, že kar pravi igralci. Poleg recitacij so zaigrali na harmoniko in za nameček povedali nekaj aktualnih šal. Vsi nastopajoči so bili za svoj trud nagrajeni z iskrenimi aplavzi. Razšli so se z obljubo, da je treba s kulturnim delovanjem v društvu in nastopanjem nadaljevati. Marija Lebar Podelili potrdila o kakovosti zgornjesavinjskega želodca Sredi junija so na Rečici ob Savinji na sedežu Združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca podelili potrdila o kvaliteti »zgornjesavinjski želodec z geografsko označbo«. Tega je za su- cesta ljubno - luče homesnato specialiteto v obdobju 2011/2012 izdelovalcem Francu Mikeku iz Bočne, Branku Petku iz Podvolovljeka in Marjanu Golični-ku iz Šmihela podelila predsednica združenja Vida Orlovic. Bolj varno vključevanje Po zaslugi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki deluje v občini Ljubno ob Savinji, sta bili ob glavni cesti Ljubno-Luče ob mostu pri Apnenšku postavljeni dve ogledali, ki pomenita pomemben prispevek pri povečanju prometne varnosti na tem cestnem odseku. Vključevanje na omenjeno ce- sto s tega mostu je bilo včasih zelo tvegano, saj je bila vidljivost na obe strani ceste zelo slaba. Ogledali to pomanjkljivost v celoti odpravljata in omogočata večjo varnost udeležencem v prometu na tem delu zgornjesavinjske magistralne ceste. Franjo Atelšek Vida Orlovic je izročila letošnje certifikate izdelovalcem suhomesnate specialitete naše doline. (Foto: Marija Šukalo) V uvodu srečanja je Orloviceva vanju in poudarila, da so ključnega predstavila aktivnosti notranjega in zunanjega nadzora, ki so ga vršili tako pooblaščena certificiranca združenja, Silvo Zdolšek in Bernarda Brezovnik, kot predstavniki mariborskega Inštituta za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Kon-cert. Brezovnikova je podala oceno o senzoričnem ocenje- pomena tudi kemijske analize. Slednje so potrdile dobro delo izdelovalcev suhomesnatih specialitet naše doline. Jože Tlaker je predstavil finančno konstrukcijo stroškov, ki so nastali, in poudaril, da bo visok znesek preko dva tisoč evrov delno pokrilo združenje. Marija Šukalo Srebrna maša mag. Janeza Potočnika Ogledali ob cesti Ljubno-Luče (Foto: Franjo Atelšek) Savinjske novice št. 27, 6. julij 2012 V nedeljo, 8. julija, bo ob 10. uri v gornjegrajski katedrali sv. Mohorja in Fortunata slovesno praznovanje srebrne maše domačina, salezijan-ca mag. Janeza Potočnika. Potoč- nik je na slovesni praznik Marije, Pomočnice kristjanov, 24. maja, prevzel službo kot 13. inšpektor Inšpektorje sv. Cirila in Metoda - Ljubljana. ŠS Kultura, Organizacije, Ljudje in dogodki praznovanje prostovoljnega gasilskega društva luce Sto ponosnih let delovanja v službi bližnjega S slovensko himno in minuto spomina na preminule gasilce so člani Prostovoljnega gasilskega društva Luče pričeli slovesnost v počastitev svoje stoletnice. V soboto, 30. junija, so pripravili slavnostno sejo, nato pa še parado in predajo gasilskega vozila. Najzaslužnejšim so bila ob tej priložnosti predana visoka priznanja in odlikovanja. SLAVNOSTNA SEJA Pozdravni nagovor je pripadel predsedniku društva Antonu Pečovniku. Zgodovino delovanja društva so predstavili učenci Osnovne šole Blaža Arniča, za lepo pesem pa so poskrbeli člani Moškega zbora Luče. Kako zelo je povezano gasilstvo z ostalimi dejavnostmi v občini, je bilo razbrati iz slovesnega nagovora župana Cirila Rosca. »Tokrat praznujemo sploh prvi tako visok jubilej katerega od društev v naši občini. Zelo sem ponosen na vas gasilce, ki ste v stoletju svojega delovanja opravili izjemno delo v dobrobit številnih generacij Lučanov. Številne intervencije pri požarih, poplavah in drugih nesrečah so dokazale, da ste gasilci vedno pripravljeni pomagati v stiski. Ravno te solidarnosti, požrtvovalnosti, plemenitosti, humanitarnosti in pomoči bližnjim pa konec koncev tudi druženja in iskrenega tovarištva, ki ga premorete gasilci, v sodobni potrošniški družbi vse preveč manjka,« je med drugim povedal župan. Zbrane je nagovoril tudi predsednik Gasilske zveze Zgornje Lučki gasilci so v soboto obeležili sto let svoje organizacije. Ključe novega gasilskega vozila je poveljniku Tomažu Funtku predal župan Ciril Rosc. Savinjske doline Janko Žuntar, v imenu Gasilske zveze Slovenije je jubilantom čestital član upravnega odbora zveze in poveljnik Sa-vinjsko-šaleške regije Nikolaj Vihar. »Gasilstvo na Slovenskem ima več kot 140-letno tradicijo, in vaša 100-letnica kaže na to, da tudi vi niste dosti zaostajali,« je med drugim dejal. Gasilska organizacija je bila prvotno namenjena gašenju požarov, ti pa v zdajšnjem številu intervencij predstavljajo le 20 odstotkov, je še povedal. Sledile so podelitve priznanj gasilskega društva Luče, Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline in Gasilske zveze Slovenije. Po končanem programu so si udeleženci ogledali razstavo, ki priča o častitljivi zgodovini društva. PARADA IN PREDAJA AVTOMOBILA Sledila je gasilska parada, ki so se je udeležili številni domači gasilci in njihovi gostje. Mimohod parade s prapori in gasilskimi vozili mimo slavnostne tribune je pospremila Godba Zgornje Savinjske doline. Na prireditvenem prostoru je potekalo nadaljevanje slavja. Številnim lepim besedam in podelitvi priznanj je sledil slavnostni trenutek; predaja novega gasilskega vozila. Ključe je poveljniku Tomažu Funtku predal župan Ciril Rosc, ta pa jih je izročil vozniku avtomobila. Vozilo je blagoslovil župnik Viki Košec, poveljnik pa ga je krstil s šampanjcem. Gasilci so se zadržali v tova-riškem klepetu in prijaznem druženju na veselici s srečelovom. Tekst in foto: Marija Lebar zlata poroka zakoncev speh iz bočne Popolnoma drugačna, a vendar popolna skupaj Spoznala sta se, ko je ona opravljala svojo službeno dolžnost. Bila je babica - tako se je takrat reklo medicinskim sestram, ki so hodile od hiše do hiše in pomagale rojevati otroke, on pa je delal v Gornjem Gradu na Smreki. Že takrat sta rada priskočila na pomoč prijateljem in sorodnikom v stiski in enako je tudi danes, saj jima ob vseh obveznostih ostane komaj kaj prostega časa. Ljubezen do ljudi je nekaj, kar ju druži, v glavnem pa sta kot plus in minus, popolnoma drugačna, a vendar popolna skupaj. Zofija in Jakob Speh sta točno po petdesetih letih še enkrat potrdila svojo ljubezen in zvestobo. (Foto: DŠ) Kljub dvema različnima karak- drug za drugega. Poročila sta se terjema sta Zofija in Jakob Špeh 23. junija 1962 in točno po pet-kmalu ugotovila, da sta usojena desetih letih, v soboto, 23. junija 2012, sta svojo ljubezen še enkrat potrdila pred bogom v cerkvi sv. Petra in Pavla v Bočni. Ob tej slovesnosti so ju spremljali bratje in sestre ter najožja družina, v vlogi prič pa sta bila kar njuna hčerka in sin. Čeprav malce manj čila in zdrava kot pred pol stoletja, a še vedno zelo vitalna, sta se že pred cerkvijo zavrtela v zvokih harmonike, kasneje pa se s svati do poznih večernih ur veselila in rajala v bližnjem lokalu. Poroka je bila skromna, lepa in iskrena - točno takšna, kakršna sta Jaka in Zofi. DŠ Savinjske novice št. 27, 6. julij 2012 v zvonik cerkvice v rovtu pod menino so obesili nov zvon Zvon, cerkev in množico blagoslovil celjski škof Lipovšek Nedelja, 24. junija, je bila za farane iz Smar-tnega ob Dreti, še zlasti za krajane Rovta pod Menino ter Vologa, poseben praznik. Po večletnih naporih, zbiranju sredstev, udarniškem delu ter vzajemnosti ob obnovi cerkvice sv. Gervazija in Protazija so kronali človeško dobroto z blagoslovom in otvoritvijo cerkvice. V zvonik so povlekli nov, 246 kg težak in več kot 6.000 evrov vreden zvon, ki so ga izdelali v žalskem Feniksu. Obnovljeno cerkev, oltar in zvon je posvetil celjski škof, monsignor dr. Stanislav Lipovšek. Krajani Rovta so dokončno obnovili cerkvico, oltar in kupili nov zvon. 54 kmetov in zasebnikov je več kot 500 dni prenavljalo arhitekturni in etnografski biser z vso skrbnostjo in velikim entuziazmom vse od leta 1998. Investicijska dela so se srečno iztekla ravno sredi globoke gospodarske in krize odnosov, kar je lahko zgled in krona uspešnega sožitja ljudi v Rovtu in okolici. Ob prazniku dveh mučenikov, zavetnikov košnje sena iz Milana, sv. Gervazija in Protazija, je škof Lipovšek v družbi somašni- kov daroval slovesno mašo in opravil blagoslov ter posvetitev cerkve. Množica ljudi, ki je spremljala dogodek, je pri- Fotografija za spomin ob novem zvonu (Foto: Jože Miklavc) sluhnila domačemu župniku Ivanu Selihu, domačinu Borisu Sporinu in koordinatorju del in investicije Srečku Štruklju. Našteti so opisali prizadevanja, fizične napore ter plemenitost ljudi ob obnovi te, poslej še bolj znamenite cerkve na skrajno zahodnem pobočju Črete. Govorniki so se zahvalili za plemenito delo in denarne prispevke, tudi Občini Nazarje, ki je prispevala znaten delež. Po posvetitvi cerkve, novega oltarja in zvona v čast blaženemu Antonu Martinu Slomšku, so krepki možje povlekli zvon vrh zvonika in ga namestili na nosilne sani. Ko se je ob potegih vrvi prvič zaslišal glas posvečenega brona, sta v nebo poletela dva goloba, ki sta ju simbolično izpustila Sporin in Strukelj. Ljudje so se v lepem poletnem vremenu posvetili druženju in zabavnim zvokom domačih muzikantov. Jože Miklavc mozirje Nekdanji sošolci po treh desetletjih spet skupaj Minilo je 30 let, odkar so se sošolci razredov A, B, C, Č, letnikov 1966/67, poslovili od šolskih klopi mozirske osnovne šole. Obletnico je proslavilo 64 nekdanjih učencev. Ob dobri večerji in glasbi so se po tolikih letih najbolj razveselili drug drugega. Nekateri se vse do tega trenutka niso videli, zato je bilo snidenje toliko slajše. Slavja se je udeležila tudi razredničarka 8. b razreda Ivica Kovačič. Veselili in zabavali so se vse do jutranjih ur. Bojana Trogar Bivši učenci mozirske osnovne šole letnikov 1966/67 ponovno skupaj 12 Savinjske novice št. 27, 6. julij 2012 Zgodovina in narodopisje Domači zdravilci in njihovo ravnanje (6) Piše: Aleksander Videčnik NEKAJ KLEMENŠKOVIH ZAPISOV Znano je, da je bil Rok Klemenšek iskani za-dravilec. Solčavskemu kronistu in zapisovalcu Valentu Vidru gre zahvala, da je pred požarom na Klemenškovem iz Knjige življenja izpisal del vsebine in nam tako ohranil vsaj delček Klemen-škove modrosti. Zagovor za prisad: »O ti luftni prisad + bodi ogenj ali voda + pojdi iz tega mesa in kosti v divji kraj, kir bo življenja bitje pred teboj varno.« To je treba izgovoriti trikrat in z desno roko gibati nad otokom ali prisadom. Besedilo se govori trikrat in se zaključi: »Prisad bejži kir te preganjam v najsvetejšem imeni Boga + Očeta + Sina + Svetega duha + Amen.« Za bramor (bolna noga živine): »Naj bo bra-mor ali bramorica, ti črv te zemlje si mislil eno rano naredit'. Jaz te zarotim pri živem Bogu, da ne napraviš rane v imenu sv. Petra in Pavla, v imenu Marije prečiste Device, ker nam je rodila Kristusa, jaz (ime zagovarjalca) te zarotim pri živem Bogu posuši se do nebeškega sonca.« Ta zagovor so trikrat ponovili v spomin sv. Trojice in trikrat z žebljem okoli zarisali, potem pa podkev zabili v zemljo. Da krava ne žaluje za teletom, se vzame teletu z leve zadnje noge blata in nekaj dlake. To se da kravi požreti. Tako ne bo treba poslušati dre-tja krave brez nehanja. Da se živinče lahko žene, se mora dvajset korakov od hleva nesti, potem trikrat okoli proti soncu zasukati, za maul prijeti, not k sebi tišat' pa tako en čas gnat', bojda se poda. Žauba za celjenje ran - se nardi - vzame se 4 lote voska, 4 lote žajfe in 4 lote hojeve smole in pol lota magneta (verjetno magnezija). Jodovo tinkturo se uporablja za volčič (verjetno bolezen kože) in za otekline. Za »opklino« - se vzame za 2 krajcerja žajfe, pol frakelna repnega semena, pol frakelna laškega olja, maselc novonamolženega mleka, to enkrat zalit. (Tu gre verjetno za zapeko in ne opekline). Da teleta zida in lesa ne jedo - vzame se ena cunja jo namočit iz brinovim ali črnim oljem in s to cunjo maulne, les in zid naribat koder trgajo. Bojda jim zlo smrdi. Živina trga neužitne reči - in to tud je, se dobi veliko mravljišče in ga zažgati, pepel pobrati, presjat in ga pri soli dodajat, pa še če se dobi od možnarja pulfer v cerkvi, iz lampe olje in žegna- na voda, pa po maši trikrat iti okol oltarja in molit pet očenašev in češčenih Marij, pa trikrat dati tega živini in Bog bo pomagal. Teletom kuhati - pekočih kopriv korenine, gru-šovo listje, terpotecov perje in korenine in to rumeno grzovnico po osem dni vsakemu polič na dan, vkup to kuhano pa z mastjo zabeljeno pomaga pri krčih. Kadar žival na krvi peša - se slabo redi, vzemi polič vinskega kisa, deni noter 4 glave česna in dva lota črne sabotilje. Žavba za lomljene ude - dobi 4 lote gabeza, 4 lote lužko korena, 8 lotov jelenovga loja in to zmešaj na masti. Zagovor za ogenj panat: »Ogenj, jaz te zaro-tim v imenu svete Trojice, v imenu Boga očeta, Sina in Svetega duha. Ogenj ti moraš tako hitro pogasit, kakor te jaz pokropim (vrže pest prsti v ogenj,ob tem se govori: »Lige, Levi, Goljat.« (Slednje so čarovniške besede iz knjige Kolomonov žegen). Za črve: Najprej je treba bolni prst prijeti in to s tremi prsti in pričeti z zagovorom: »Jaz ti zapovem v imenu Boga očeta, Sina in sv. Duha, v imenu sv. Pavla, da moraš v tej kosti poginit, da bo prst prav tako zdrav, kot je bil poprej.« Hkrati molijo vero in po tri očenaše in češčene Marije. Za zvine pri živini: Zmoliti je treba v čast sv. Martinu in sv. Lenartu vero in po tri očenaše in češčene Marije, ob koncu zagovora je treba reči: »Verjem in verjamem v imenu križa-nega Jezusa, da bo zagotovo pomagalo.« In za zaključek je treba narediti še tri križe (prekrižati se). Klemenčičeva Knjiga življenja je nosila na naslovnici letnici 1887-1899. Veliko izrazov je sta- rih in danes slabo razumljenih. Seveda je posredi tudi narečje tistega časa. Kljub temu velja ohraniti podatke. ŠE NEKAJ MALEGA O IZRAZJU Če je bil nekdo »počen«, je imel kilo; »asla« so imenovali razna vnetja; »šlom, žlajm« je bila sluz; »pšen« je bila flegmona; »hudi luft« je bila driska; če je koga napenjalo so rekli, da ima »vse slabe lufte«; otekle genitalije so imenovali »čudna bolezen«; »bramor« je bila bolezen v grlu; »mraki« so prišli nad otroka, če je imel zeleno blato in ni spal; »trganje v glidih« so bile bolečine v nogah in rokah; »žilnik« je bil želodčni krč in hudi črevesnim vetrovom; zaprtje in krče v trebuhu so imenovali »modron«; če je bil nekdo »vrden«, je imel gnojne bule; kolika je bila »klanje po črevesih«; »oskrumbe« so rekli kožnemu ekcemu; »koširce« v grlu je bila angina; »flus in fajhti« - pomen ni razčiščen; listi rastline so bili »pereti«; »icna bolezen« je pomenilo vročično stanje; ženske bolezenske pojave so imenovali »babja bolezen«; »šroki črvi« je bil izraz za trakuljo; »spiža« je bila hrana; »šajn« je bil šen; »pruntn« je bil človek ob gangreni; pri ugotavljanju bolezni na temelju pregledu urina so poznali izraz »cirkl«, krogi na vodi; bulam so rekli »gumpe«; za zlatenico so poznali izraze »misarba, mišerbast«; zbadanju v telesu so rekli »bodne«; za »poštajno« je veljalo, da gre za bolezen; otekline so bile »natek«; razjedam so rekli »vgnide«; ponekod so poznali za zlatenico tudi izraz »žifta«; sluznico so imenovali »žle-mna koža«; če je izpadla maternica, temu so rekli »trod«; zlata žila je bila »žilnik«; tudi neko zelišče se tako imenuje. Nadaljevanje prihodnjič. Iščemo stare fotografije V Smartnem ob Paki so leta 1930 igrali igro Legionarji. Tedaj je spadalo Šmartno še pod okraj Gornji Grad. Savinjske novice št. 27, 6. julij 2012 113) Ljudje in dogodki s prostovoljci v hišo eksperimentov Do uspešnosti vodijo mnoge poti Udeleženci nedeljskega izleta pred hišo, v kateri je učenje zabavno po načelu: Naredil sem in znam. (Foto: Brezovnik) V Hišo eksperimentov v slovenski prestolnici so se 17. junija odpravili sodelujoči v projektu Učenje s prostovoljci in njihovi prijatelji. Eden od namenov zaključnega izleta - tako kot učenja med šolskim letom - je bil vzeti si čas za drugega v skupno zadovoljstvo. Nedeljsko popoldne se je začelo pred OŠ Mozirje. Radovedne in veselo razpoložene druščine je bilo za cel avtobus. Pot jo je s krajšim postankom vodila naravnost v Ljubljano v ustanovo, v kateri lahko ne glede na leta raziskuješ, poskušaš in opazuješ. V dobri uri in pol so se lahko učenci, očetje in mame, mentorji prostovoljci in njihovi prijatelji preizkusili v več kot štiridesetih interaktivnih preizkusih z različnih področij znanosti. Na pragu prve sobe je bil npr. eksperiment, ki je pokazal, da težji zvenijo višje. V eni od sob so šli mimo »podobe, ki se obrača za teboj«, se v drugi ulegli na bodičasto fakirsko posteljo in v tretji skušali v milni mehurček ujeti mimoidočega ... Obisk Hiše eksperimentov je bil zabavno-poučen konec celoletnega druženja učencev in njihovih mentorjev prostovoljcev. Ideja o or- ganizirani brezplačni učni pomoči predvsem učencem iz socialno ogroženega okolja se je porodila v skupini za dobrodelnost pri Medž-upnijskem pastoralnem svetu Mozirje-Šmihel. Uresničili sta jo Alenka Brezovnik in Andreja Gumzej, koordinatorici projekta, v katerega se je v šolskem letu 2011/12 vključilo 13 učencev mozirske osnovne šole in prav toliko mentorjev prostovoljcev. AG podružnična sola bočna Spontano in sproščeno ustvarjali v vrtčevskem peskovniku Otroci so bili v dnevih pred počitnicami navdušeni ustvarjalci. Zunaj je končno zadišalo po poletju, otroci so že uredili vse zadolžitve v šoli glede testov, govornih nastopov, spraševanja, petja, skratka ocen ter res že z veliko nestrpnostjo pričakujejo dooolgo vroče in brezskrbno poletje. V podružnični šoli Bočna smo v podaljšanem bivanju takole spontano in sproščeno ustvarjali v vrtčevskem peskovniku. Mene so otroci spominjali na graditelje gradov pod Peco pozimi iz snega ... Idej jim ni zmanjkalo, čas pa nam je prehitro minil. Uživali so kot že dolgo ne. Renata Stenšak osnovna šola nazarje Srečanje z rojaki v Švici, Lichtensteinu in na Predarlskem V času od 6. do 10. junija je 20 učencev OŠ Nazarje v spremstvu učiteljic Ksenije Fanrich in Maje Volk aktivno sodelovalo v projektu Kako živijo Slovenci v Švici. Prvi dan 6. junija smo se izpred šole ob 19. uri odpravili na pot z avtobusom in v jutranjih urah naslednjega dne prispeli na cilj, v Flawil, kjer nas je pričakala Anja Do-brovc. Ob 8.30 smo imeli dogovorjen ogled čokola- dnice Maestrani. Videli smo, kakšni so kakavo-vi orehi in kaj skrivajo v jedru, sledili drobitvi ka-kavovega prahu, ki je osnovna sestavina za rjavo čokolado. Postopek izdelave čokolade je bil za vse nas posebno doživetje. Kromirani stroji, tekoči trak poln čokoladnih polizdelkov, robot, ki zlaga palete čokolade drugo na drugo, delavci v belih haljah in z zaščitnimi kapami na glavah, kontrolna točka, kjer odvijajo čokolado ter pre- verjajo kakovost in natančnost omota ... in nazadnje okus, ki smo ga bili deležni - sveža čokolada. S potjo smo nadaljevali do Appenzella, kjer smo si ogledali sirarno. Izvedeli smo vse o kakovostni pridelavi mleka in postopku predelave le-tega v mlečne dobrote. Kako imajo Švicarji radi svoje krave! Ponosni so na svoj način kravjereje, višinske pašnike, sveže dišeče mleko. In to je ze- C41 Savinjske novice št. 27, 6. julij 2012 Ljudje in dogodki, Oglasi lo pomembno, saj brez dobrega mleka ne more biti okusnega sira. V sirarni smo si privoščili tudi kosilo, ki ga je dopolnil zanimiv okus »mlečnega soka« - pijače, ki je narejena iz mleka, videz in okus pa sta podobna bistremu jabolčnemu soku. Nadaljevali smo z vožnjo do centra Appenzella in si ogledali tipično švicarsko mestece z vsemi zvončki, zastavami, reko, okoliškimi hribi in snežnimi gorami. Potem smo se odpravili našim gostiteljem naproti; otroci so se srečali z njimi v St. Gallenu, Winterthuru, Kempthalu Izvedbo projekta sta s finančnim prispevkom omogočila Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podjetje BSH Hišni aparati, Nazarje. in Wuerenlosu. Srečanja so bila prisrčna in otroci so brez strahu odšli z novimi znanci. 8. junij so otroci preživeli pri sovrstnikih in spoznavali njihov način življenja, učiteljice pa smo pripravljale tudi dvorano za prireditev. 9. junija so si otroci z gostiteljsko družino ogledali bližnje znamenitosti (šola, živalski vrt, mesto), popoldne ob 15. uri pa smo se srečali na pripravah za nastop na prireditvi Slovenski otroci vabijo, ki jo tradicionalno v Švici organizira Združenje staršev Martin Krpan v sodelovanju z učiteljicami dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, Lichtensteinu in Predarlskem. Prireditev se je začela ob 16. uri. Po uvodnem nagovoru in pozdravu navzočih, med katerimi je bil tudi veleposlanik mag. Bojan Gro-bovšek s soprogo in častni konzul Zvone Petek, so se učenci dopolnilnega pouka predstavili s slovenskimi otroškimi pesmimi in plesom, slovenski gostujoči otroci pa so nastopili s harmoniko ter slovenskimi ponarodelimi pesmimi. Teja Štrukelj je raztegovala meh in Golica je ljudi poslušalce kar privzdignila, baletki Ajda in La- na sta bili zelo ljubki s svojim nastopom, ostala druščina gostujočih otrok pa je z navdušenjem zapela Dan ljubezni, Na planini je živel in Sivo pot. Njihovega zanosa so se nalezli tudi poslušalci, ki so zraven veselo zapeli. Druženje je trajalo do 21. ure, ko je bil čas za odhod proti domu. Slovo je bilo dolgo, znanstva in prijateljstva, ki so se stkala med druženjem, pa se bodo, po pričevanjih otrok, nadaljevala ter poglabljala. 10. junija smo ob 9. uri zjutraj po zaslugi prijaznih voznikov prispeli na cilj - avtobusno postajo pri OŠ Nazarje. Starši so tu prevzeli svoje otroke. Izrazili so hvaležnost ter željo po nadaljevanju takšnih izmenjav oziroma srečanj. Ksenija Fanrich 20 učencev OS Nazarje je aktivno sodelovalo v projektu Kako živijo Slovenci v Švici. zgornjesavinjski zdravstveni dom Tekmovanje V okviru zdravstvene vzgoje poteka v osnovnih šolah tekmovanje v čistosti zob, ki se je s podelitvijo nagrad končalo ob zaključku šolskega leta. Kot je povedala Janja Hribernik, ki v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu skrbi za zobozdravstveno preventivo, so za ustno higieno najbolj skrbeli: 5. a razred OŠ Gornji Grad, 5. a razred OŠ Mozirje ter 5. b razred OŠ Gornji Grad in 5. razred OŠ Nazarje. Učenci so bili za svoj trud nagrajeni s simboličnimi nagradami. NK za čiste zobe Najlepše se zahvaljujemo donator-jem, ki so zopet, tako kot že vrsto let doslej, prispevali nagrade za učence: dr. Patricija Šuler, Veterinarska postaja Mozirje in občine Mozirje, Nazarje ter Luče. Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje kulturno društvo gornji grad Spoznavanje kulture zamejskih Slovencev Člani KD Gornji Grad so v letnem programu zapisali tudi, da se bodo odpravili na izlet. Ta prijetni del letnega programa so izvedli tretjo soboto v juniju. Pot jih je vodila v Furlanijo - Julijsko krajino, natančneje v Rezijo. Spotoma so si ogledali cerkev na hribu, Kostanjevico nad Novo Gorico, kjer so pokopani Burboni. Po ogledu Čedada jih je pot vodila po dolini Rezije. V kraju Ravance so v Rezijanski kulturni hiši z zanimanjem prisluhnili razlagi v narečju te pokrajine. Prvi vtis je bil, da domačin Sandro, ki je predstavil svojo dolino, sploh ne govori slovensko. Ko pa je določene besede razložil, je bilo jasno, da je to res stara slovenščina (iz časov Trubarja), nekateri izrazi pa so celo podobni naši govorici oziroma narečju. V dolini deluje folklorna skupina Val Resia, ki ohranja značilno nošo in plese. V rezijan-skem plesu se je preizkusilo tudi nekaj članov kul- turnega društva. Z ogledom muzeja brusačev ter sprehodom po Pušji vasi, ki slovi po sivki (lavan-di), so kulturniki zaključili ogled Rezijanskega, se ustavili še na večerji v Kranjski Gori in se polni vtisov odpeljali proti domu. Tekst in foto: Karlina Mermal Organizacije, Informacije ljubno ob savinji Ob okrogli obletnici Flosfesta »fešta kot je še ni bilo Letošnji, deseti Flosfest na Ljubnem ob Savinji, bo postregel s pestrim dogajanjem, predvsem pa z eminentnimi glasbenimi gosti. Prvo ime Flosfesta je gotovo skupina iz Sarajeva Plavi orkestar. Na ljubenski oder bodo stopili v soboto, 21. julija. Da je skupina še vedno zelo priljubljena, kaže, da je bilo že doslej v predprodaji prodanih 1.000 vstopnic. Prireditveni prostor bo urejen tako, da bo sprejel do 4.000 ljudi. Ravno zaradi velikih stroškov organizacije in varnostnih ukrepov so se organizatorji, Klub zgornjesavinjskih študentov (KZSŠ), odločili, da prireditev ne bo brezplačna kot doslej. Predskupi-na bodo Kačji pastirji iz Luč, zabavo pa bo zaključila zasedba Fešta band iz Velenja. V petek zvečer bosta obiskovalce zabavali skupini Rope in Kingston. Slednji so na Flosfestu že nastopili pred tremi leti in poskrbe- li za noro zabavo. Sobotni dan bo poleg večerne glasbene poslastice namenjen športnim in zabavnim igram. Ob 9. uri zjutraj se bo na igrišču v Radmirju pričel turnir v odbojki na mivki. Popoldan bo Vrbje v znamenju zabavnih iger, ki jih bodo popestrili sponzorji s podelitvijo raznih nagrad udeležencem. Predsednik KZSŠ Radenko Teša-novic je med najbolj zaslužnimi, da je od skromne študentske zabave v prvem letu popeljal Flosfest med odmevnejše prireditve v Sloveniji. Prireditev je prerasla okvire Zgornje Savinjske doline. Od skromnega študentskega žura je Flosfest pripeljal do točke, ko je postal glasbeni dogodek, na katerega obiskovalci prihajajo z vse Slovenije. Že peto leto skrbi za organizacijo. Velik preskok je naredil, ko je prvo leto privabil v goste skupino Riblja Čorba. Med gosti prireditve so bili tudi Pe- Organizatorji priporočajo nakup vstopnic v predprodaji, saj bo cena na dan dogodka precej višja. Karte za koncert Plavega orkestra lahko kupite v pisarni KZSŠ v času uradnih ur ob petkih in sobotah, na Petrolu in na ostalih Eventimovih prodajnih mestih. Še več informacij o dogodku lahko najdete na spletni strani www. flosfest.si. knjiga za vso družino v knjižnici mozirje Carola von Kessel: Otroške in družinske igre Dolge poletne počitnice so tukaj, zato bo knjiga Otroške in družinske igre, ki je polna idej o preživljanju prostega časa zunaj ali v hiši, v pomoč marsikateremu staršu, ki želi preživeti nekaj kvalitetnega časa s svojimi otroci. Več kot 70 opisov tradicionalnih in novejših iger bo k zabavnem preživljanju poletja spodbudilo celotno družino. Nekatere izmed predstavljenih so se igrali že naši dedki in babice, druge so povsem sveže in pripravljene, da jih preizkusite. Opisane igre so namenjene igranju kjerkoli, in kar je najboljše, zanje ni potrebe po nikakršni dragi opremi. ro Lovšin, Siti hlapci, Vlado Kreslin, Mambo kings, Big foot mama, Or-leki, Kingston, MI2, Pop design in Zaklonišče prepeva. Družbo uveljavljenim glasbenikom vedno delajo mlade in nadobudne skupine ter Kačji pastirji, brez katerih v zadnjih letih ni Flosfesta. »Deseti rojstni dan Flosfesta je velika prelomnica. Začeli smo sredi tedna z malim študentskim žurom, nadaljevali v dvorani kulturnega doma in po sedmih letih iz sobo- savinjsko gozdarsko društvo tne prireditve prešli na dvodnevni dogodek. Rastemo skupaj s prireditvijo in letošnja bo najodmevnejša, kot se spodobi za okroglo obletnico. Takšnega števila obiskovalcev, kot ga pričakujemo letos, še ni bilo, zato je celotna organizacija še večji zalogaj kot doslej. Trudili se bomo, da bomo vsem pripravili dva nepozabna dneva, nastopa se veselijo tudi naši osrednji gostje Plavi orkestar,« je dejal Tešanovic. Štefka Sem Odkrivali lepote Portugalske V mesecu juniju se je skupina članov Savinjskega gozdarskega društva odpravila na potovanje po Portugalski. V društvu namreč vsako leto izberejo destinacijo v tujini, kjer si ogledajo nekaj s področja gozdarstva in tudi druge zanimivosti obiskane dežele. Na Portugalskem, ki ni ravno gozdnata dežela, so si ogledali večja mesta Lizbono, Porto, slikovito Sintro, romantični Obidos, ribiško mestece Nazare, Alcobaco s slavno opatijo, študentsko mestece Coim-bra ter portugalske Benetke - mestece Aveiro. Obiskali so skrajni zahodni rt Evrope Cabo da Roca, s širnim razgledom na Atlantik. Ogledali so si tudi nacionalni park Peneda-Ge- res. V tistih krajih ljudje živijo še po starem, obiskovalci so srečali značilno portugalsko govedo z dolgimi rogovi in avtohtono pasmo portugalskega pastirskega psa. Pokrajino zaznamujejo pašniki, gozdovi in alpske vasice z nekaterimi zanimivimi arhitekturnimi posebnostmi. Poleg vseh ostalih portugalskih znamenitosti so se ustavili tudi v božjepotnem središču Fatima. Poskušali so lokalne kulinarične dobrote in seveda vino portovec, če-šnjev liker ginjinha, ki ga domačini ponudijo v čokoladni skodelici, ogledali so si vinsko klet in prisluhnili otožni portugalski glasbi imenovani fado. Štefka Sem Udeleženci med ogledom samostana Sv. Jeronimo v Lizboni. (Foto: Toni Breznik) 16 Savinjske novice št. 27, 6. julij 2012 Kultura, Ljudje in dogodki glasbena šola nazarje Odlični rezultati flavtistk na mednarodnem tekmovanju Učenke nazarske glasbene šole Manja Pančur (levo), Larisa Kotnik (na sredi) in Nika Zgojznik so se skupaj z ravnateljem Jernejem Marinškom veselile uspehov v Italiji. (Foto: Sebastjan Kotnik) Čeprav so učenci že veselo zakorakali v počitnice, iz Glasbene šole Nazarje prihaja še zadnja razveseljiva novica v pravkar minulem šolskem letu. Vsem ljubiteljem glasbe sporočajo odlične rezultate treh učenk flavte na mednarodnem tekmovanju v Italiji. Flavtistke Larisa Kotnik, Manja Pančur in Ni-ka Zgojznik, vse pod mentorstvom Jerneja Marinška, so domov prinesle visoka priznanja, v barvi zlata in srebra. V soboto, 23. junija, so se omenjene učenke flavte udeležile mednarodnega tekmovanja v Udinah, kjer jih je čakala preizkušnja v konkurenci iz vse Evrope. Larisa Kotnik je s 95,6 osvojene točke od 100 možnih za sabo pustila vse konkurente, kar 52 na različnih instrumentih jih je bilo, in si ob klavirski spremljavi Tonija Acmana priigrala 1. mesto in 1. nagrado v svoji kategoriji. Tudi v kategoriji B je slavila učenka GŠ Nazarje, in sicer Manja Pančur s 93,4 točke, osvojila pa je 2. nagrado. Prve nagrade komisija namreč ni podelila. Le mesto za njo je s 91,32 točke pripadlo Niki Zgojznik. Tudi Manjo in Niko je na klavirju spremljal Toni Acman. Vse tri so seveda več kot razveselile njihovega mentorja Jerneja Marinška, sicer ravnatelja GŠ Nazarje. Ta je ob tej priliki poudaril, da »blesteče točke naših učenk v konkurenci iz vse Evrope zopet dokazujejo, da imamo v dolini odlične mlade glasbenike, ki lahko pod mentorstvom učiteljev GŠ Nazarje konkurirajo tudi na širši mednarodni glasbeni sceni«. TG polnitev in blagoslov alojzijevega vina v mozirskem gaju ■ I • • I • W I v • I v • Vinski izkupiček za pomoč socialno ogroženim Potem ko so v Mozirskem gaju lansko jesen obrali grozdje z dveh Steyerjevih trt dišečega traminca in avtohtone radgonske ranine, ki so jih posadili 23. aprila 2007, je zna- nija, ko praznujejo god Alojzij, je bilo ob maši v kapelici sv. Valentina v Mozirskem gaju, posvečeno spominu na pokojnega kanonika, vino tudi blagoslovljeno. Ivan Suhoveršnik, Danilo Steyer in Danijel Grudnik (od leve) so bili zadovoljni ob napolnitvi sedmih stekleničk novega vina. ni vinar Danilo Steyer vino negoval v svoji kleti v Plitvici, prejšnji teden pa so ga v Steyerjevi vinski kleti v Mozirju napolnili v sedem malih steklenic po 200 ml. Ob polnitvi je bil navzoč tudi župan občine Mozirje Ivan Suhover-šnik, ki se je aktivno vključil v postopek polnitve. Vino so poimenovali Alojzijevo vino po pokojnem mozirskem kanoniku Alojziju Žagarju, ki je bil boter ob posaditvi trte dišeči traminec. V četrtek, 21. ju- ner. Častnemu kanoniku, svojemu vzorniku, ki ga ni pustil na cedilu, ko je on sam potreboval njegov vpliv, je pripisal številne plemenite vrline. Danilo Steyer je izrazil zadovoljstvo, da so trte, vzgojene ob sodelovanju ekipe mozirskega parka, domačih sadjarjev, trškega vini-čarja ter predvsem sodelavca Ste-yerjeve vinske kleti Danija Grudni-ka iz Mozirja, obrodile odličen letnik 2011. Manjša količina, poldrugi liter vina, ki je bila izziv za kletarjenje in negovanje tudi za mojstra enologa in člana evropskega reda vinskih vitezov, Danila Steyerja, je tako doživela še dobrodelni epilog. »Vesel sem ideje, da se izkupiček dobrodelne avkcije nameni Centru za socialno delo Mozirje in tukajšnjim družinam v stiski,« je med drugim povedal Steyer ob slovesnem nagovoru. Za stekleničko so dražitelji prispevali kar 680 evrov, pri čemer je bil najbolj vztrajen znani dobrotnik Miha Kovač iz Ljubije, kateremu je steklenička vina tudi pripadla. Še štiri enake steklenice Alojzijeve-ga vina so prejeli Alojz Plaznik, kot predstavnik društva sadjarjev, župnik Aleksander Koren, župan Ivan Suhoveršnik ter mozirski kletar dišečega traminca Danijel Grudnik. Tekst in foto: Jože Miklavc Ob kulturnem programu, ki so ga prispevali pevci Mozirski kole-dniki, ob dobrodelni dražbi novega Steyerjevega vina, je mozirski župan Ivan Suhoveršnik izrazil željo, da bi to postal vsakoletni praznik v Mozirju. Ob spominjanju na svojega nekdanjega nadrejenega kanonika je kot nekdanji kaplan in župnik izrazil lepe misli in spoštovanje do Alojzija Žagarja. O Žagarju se je pozitivno izrazil tudi sokrajan iz Mozirja Franc Stei- Miha Kovač si je z licitiranjem priboril stekleničko Alojzijevega žlahtnega vina. Savinjske novice št. 277, 6.julij 2012 Ljudje in dogodki, Oglasi mozirski učenci pri županu _ d) .<2 "c N o S > lo E g E o) ._ O N > ro > ra Oh2 c ■O C (D o O (D > r > O W C 0£t ££ OZ £0 cd i 0) « cd gos® t cd -- o — cd .o : cd .cd -o > ~ ro ro £ £ cd cd O) > u w Učenci pohvaljeni in simbolično obdarjeni Župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik vsakič ob koncu šolskega leta povabi na priložnostni sprejem učence, ki so z najboljšim uspehom zaključili šolanje na osnovnošolski ravni. Letos jih je bilo osem, skupaj z razrednikoma pa so župana obiskali 14. junija. Suhoveršnik je učence zelo pohvalil in se jim zahvalil za trud, ki so ga vložili v dosedanje šolanje. Poudaril je pomen znanja, ki jih bo spremljalo vse življenje in ki ga bodo morali vedno znova nadgrajevati. Najprej že v srednjih šolah, na kate- re so se vpisali. Največ izmed letošnjih, kot je to že bolj ali manj običajno, bo šolanje nadaljevalo na različnih gimnazijah, z željo, da nato študij nadaljujejo tudi na visokošolskih zavodih. Poleg župana sta učence nagovorila še razrednika Tanja Pogorevc Novak in Jure Žagar. V nadaljnjem življenju in učenju sta jim zaželela veliko sreče. Da bi si zapomnili dan sprejema, jih je župan obdaril še s knjigami o Mozirju, kraju, kjer so preživeli brezskrbna šolska leta. Benjamin Kanjir Učenci, ki so z najboljšim uspehom zaključili šolanje na osnovnošolski ravni, na obisku pri županu Ivanu Suhoveršniku. (Foto: Benjamin Kanjir) sprejem osnovnošolcev pri županu vinku jeraju Letos polovica razreda z najboljšim uspehom Sredi junija je rečiški župan Vinko Jeraj pripravil sprejem za učence, ki so letos zaključili devetletno šolanje. Tokrat so bili ob ravnatelju Petru Podgoršku in razredničarki Mihaeli Lekše na sprejemu Živa Jurič, Monika Kočar, Pia Marija Oblak, Rok Punčuh, Karin Hriberšek, Monika Golob, Maruša Miklavc in Patricija Bider Reiter, ki so dosegli najboljši učni uspeh v 9. razredu osnovne šole. V prijetnem druženju je župan Jeraj v pozdravnem govoru učencem čestital za doseženi uspeh in izpostavil pomembnost nadaljnjega šolanja. Obenem jim je zaželel, da bi se vedno radi vračali v domači kraj ne glede na svoje bo- doče poklice. V spomin na srečanje jim je izročil knjigo Matevža Lenarčiča Savinja. Sedem deklet in fant so za svoje srednješolsko šolanje izbrali škofijsko gimnazijo v Ljubljani, gimnazijske programe v Celju in zdravstveno ter aranžersko srednjo šolo. V pogovoru so mnogi razkrili, da še nimajo jasnega cilja o svojem poklicu. Za sprejem pri županu se je v imenu osnovnošolcev zahvalil ravnatelj Peter Podgoršek, ki je izpostavil, da je letošnja generacija devetošolcev zelo posebna, saj je skoraj polovica zaključila razred z najboljšim uspehom. Marija Šukalo Spominska fotografija devetošolcev, ki so zaključili šolanje z najboljšim uspehom,v spremstvu razredničarke Mihaele Lekše, ravnatelja Petra Podgorška (desno) in župana Vinka Jeraja pred rečiško občino. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 27, 6. julij 2012 Kultura, Organizacije, Ljudje in dogodki poulično slikanje po rečici z društvom gal Ustvarjali pod mentorstvom akademskega slikarja Ljubiteljski umetniki, združeni v Kulturnem društvu likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal so tretjo nedeljo v juniju izkoristili za slikanje utrinkov Rečice ob Savinji. Motiviko so si poiskali v kraju in ustvarjali v akrilu na platno. Svoja dela so na ogled postavili isti dan pred rečiško osnovno šolo. Tokrat se je Rečičanom in ostalim obiskovalcem predstavilo dvanajst ustvarjalcev, ki so nedeljsko popoldne ustvarjali pod mentorstvom akademskega slikarja Sto-jana Kneževica. Ob oceni del je mentor poudaril, da so amaterski likovniki slikali rečiško arhitekturo, v kateri so izpostavili detajle. Seveda niso izostali niti pokrajinski motivi. Predsednica društva Nada Zager je povedala, da so s pouličnim slikanjem ustvarjalci želeli popestriti dogajanja ob občinskem prazniku. Sodeč po številnih obiskovalcih jim je to tudi uspelo. Marija Šukalo Udeleženci pouličnega slikanja so ustvarjali ob mentorju Stojanu Kneževicu. (Foto: Marija Šukalo) bohačev toplar nazarje Delavnica polstenja privabila udeležence in opazovalce Na kmečki tržnici v nazarskem toplarju je sredi junija potekala delavnica s praktičnim prikazom pol-stenja ali filcanja ovčje volne. Dogodek je privabil zlasti dekleta, ki so se poskusila v tej zanimivi, a zahtevni ročni spretnosti. Delavnico je vodila članica skupine Solčavskih filcark Špela Ore-šnik, ki je v tej obrti postala že prava mojstrica. S seboj je prinesla ves potrebni material skupaj s česano naravno in barvano ovčjo volno. Volna se ročno obdela z milnico in je taka odlična surovina, iz katere je mogoče narediti številne lepe in uporabne predmete. Deklice, ki so se voditeljici pridružile pri ustvarjanju, je najbolj zanimalo oblikovanje manjših predme- tov, kot so denarnice, torbice, ogrlice in podobno. Nekatere od njih so se s to ročnostjo srečale že prej, za Delavnica je zbudila zanimanje predvsem med dekleti. (Foto: Marija Lebar) druge je bilo tokrat prvič. Mentorica jim je rade volje razložila in pokazala postopek. Odgovarjala je na marsikakšno vprašanje mimoidočih, ki so se za nekaj trenutkov ustavili pri filcarkah in opazovali nastajanje izdelkov. Dogodek je bil še eden v vrsti delavnic, ki potekajo v okviru projekta Dobimo se na tržnici. Tega izvajata Občina Nazarje in Zavod Savinja s pomočjo sredstev Leader programa. Marija Lebar katoliško športno društvo orli mozirje Pohodniki od cerkve do cerkve Na tretjo junijsko nedeljo so se pohodniki KŠD Orli podali na tradicionalni pohod od cerkve do cerkve v župnijah Mozirje in Šmihel. Letos jih je spremljalo lepo vreme, zavoljo mnogih dejavnosti, ki so bile organizirane na isti dan, pa so se pohoda tokrat udeležili le štirje. Zbrali so se na župnijskem dvorišču v Mozirju. Pot jih je vodila skozi Žekovec do podružnične cerkve sv. Radegunde. Tu so se udeležili slovesne maše, saj so verniki ravno takrat obhajali lepo nedeljo. Na- Udeleženci pohoda so prehodili lep del mozirske občine. (Foto: Benjamin Kanjir) to so šli do šmihelskega vaškega središča, do župnijske cerkve sv. Mihaela. Sledil je spust proti Lepi Njivi do podružnične cerkve in nato naprej do Ljubije in podružnice sv. Miklavža. Zadnji del poti je sledil vzpon na Rožnik, kjer so pri Rokovi cerkvi zaključili ves dan dolgo druženje. V tem času so prehodili lep del mozirske občine, videli veliko lepot in bili lepo sprejeti s strani domačinov, mimo katerih je vodila njihova pešpot. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 27, 6. julij 2012 K Šport, Ljudje in dogodki turnir odbojki na mivki Zmagovalni pokal odnesli Ljubijčani Na dan pred dnevom državnosti v Mozirju že dolga leta poteka meddruštveni turnir v odbojki na mivki. Letos so se med sabo pomerile mešane ekipe štirih društev, zmagovalci so postali člani ŠD Ljubija. Na igrišču ob Savinji je bil pred-praznični dan peklensko vroč, zato so se organizatorji, člani TD Mozirje in ŠD Mozirje odločili, da se turnir prične kasneje, ne že v zgodnjih popoldanskih urah. Na mivko so stopili člani štirih društev. Poleg ŠD Ljubija še ŠD Gneč, Godba na pihala in KŠD Orli. Boji so bili zanimivi in napeti od začetka do konca vsake igre. Končni seštevek zmag in porazov je pokazal, da so se na najvišje mesta uvrstili mladi iz Ljubije, za njimi Gnečani, na tretjo stopničko pa so ob večerni podelitvi stopili Orli. Benjamin Kanjir kosarkarski maraton v gornjem gradu Zmaga letos ostala doma Ekipa Gornjega Grada je premagala ekipo iz Bočne z rezultatom 614:595. (Fotodokumentacija ŠD Gornji Grad) Takole so se veselili zmage mladi iz Ljubije. (Foto: Benjamin Kanjir) V soboto, 23. junija, je na športnem igrišču v Gornjem Gradu potekal 23. košarkarski maraton med ekipama Gornji Grad in Bočna. Maraton je trajal 12 ur, od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Na njem je sodelovalo 58 igralcev, skupaj z organizatorji tekmovanja in gledalci se je tekom dneva ob in na igrišču zbralo okrog 100 ljudi. Končni rezultat je bil 614:595 za Gornji Grad in zmaga je tako letos pripadla domači ekipi. Najboljši strelec tekmovanja je bil z doseženimi 117-timi točkami Miha Gostečnik iz Bočne, za Gornji Grad je dal največ košev Urh Prelo-žnik, in sicer je dosegel 80 točk. Po koncu tekmovanja se je nadaljevalo prijateljsko druženje med obema ekipama. Ker se ekipi menjata pri organizaciji maratona, je seveda stekla beseda o prihodnjem tekmovanju, ki bo naslednje leto v Bočni. Športna prireditev vsako leto poteka v sklopu praznovanja občinskega praznika. Štefka Sem osnovna sola ljubno ob savinji Zaključni nastop tečaja angleščine in nemščine Vsak dan bolj se zavedamo pomembnosti tujih jezikov. Znanje le-teh je pomembno ne samo za šolo, ampak predvsem za naše življenje v svetu vse večjega povezovanja kultur in narodov. Zaradi vseh teh naštetih dejstev sva se mento- Učenci so pokazali so veliko dobre volje in delavnosti. @ Savinjske novice št. 27, 6. julij 2012 rici odločili predstaviti pomembnost zgodnjega učenja tujih jezikov tudi staršem. Tako smo se zbrali vsi udeleženci tečaja angleščine ter nemščine v četrtek, 14. junija, na OŠ Ljubno ob Savinji na zaključni prireditvi. Udeleženci so predstavili znanje, ki so ga pridobili v tem šolskem letu. Najmlajši so se predstavili skozi igro in s pesmicami. Usvojili so števila, barve in poimenovanje osnovnih predmetov iz vsakdanjega življenja, osnovne fraze pogovora ter orientacijo v prostoru. Starejši učenci so se občinslvu predstavili s priredbo gledališke predstave v nemškem jeziku z naslovom »Rotkäppchen« (Rdeča kapica). Učenci so pripravili vse sami. Pokazali so veliko dobre volje in delavnosti, kar je vodilo k res izvirni izvedbi predstave. Učenci 5-ih razredov so na papir izlili svoje občutke, želje, sanje ter se predstavili z recitacijami svojih lastnih pesmi. Teme so bile povezane s šolo. Ker se tudi izvajalki fakultativnega pouka tujih jezikov zavedava pomembnosti sodelovanja in povezovanja, smo prireditev zaključili s skupno točko, ki smo jo izvedli v treh jezikih - slovenščini, angleščini ter nemščini. Zadovoljni obrazi nastopajočih in staršev so bili lepa nagrada za ves vložen trud. Saša Baloh in Špela Žibert Šport karting tema novi marof Borut Kolar v skupnem seštevku povečal število točk na prvem mestu Četrta tekma letošnjega državnega prvenstva v kartingu, ki je štela tudi za Sport Stil, je mimo. Tekmovalcev je bilo v Novem Ma-rofu na Hrvaškem tokrat nekaj več, tako da je točkovanje za državno prvenstvo potekalo v vseh predpisanih kategorijah. Tekmovanje pred dnevi je bilo tudi dobra popotnica Zgornjesavinjčanu Borutu Kolarju. »Tokrat je šlo brez tehničnih težav, kar mi je omogočilo, da sem se lahko posvetil svoji lastni hitrosti. Zjutraj, na ogrevanju, sem še Borut Kolar (v sredini) je ponovno slavil. (Foto: Mojca Kos) zaostajal za Tomislavom Lovrencem, kar je kazalo na to, da bo spet prehiter. A na kvalifikacijah se je slika obrnila, uspel sem pridobiti nekaj prednosti in tako doseči najhitrejši čas ter osvojiti prvo štartno mesto za pred finalno tekmo. Kasneje nisem ničesar prepuščal naključju in si z dobro vožnjo brez napak privozil zmago tako v pred finalni kot finalni vožnji,« ni skrival zadovoljstva Kolar, saj je s prvim mestom uspel povečati število točk v skupnem seštevku. Marija Šukalo 6. maraton alpe scott Sodelovalo okoli dvajset Zgornjesavinjčanov Za mnoge najlepši, a hkrati najtežji kolesarski maraton v deželi -6. Maraton Alpe Scott je prvi julijski dan kljub izredno visokim temperaturam prevozilo 660 slovenskih in tujih, povečini ljubiteljskih kolesarjev. Maraton sta najhitreje prevozila Primož Roglič (3,42:50) in Teja Gulič (4,06:33). Rogliču sta v cilju sledila Uroš Komac in Matej Lovše, Guličevi pa Valentina Rebec in Špela Škraj-nar. Za odlično izpeljano kolesarsko prireditev so poskrbeli v Kolesarskem drušlvu Alpe iz Kamnika. Na maratonu je sodelovalo okrog dvajset Zgornjesavinjčanov. Najboljši med njimi je bil Aljoša Gričar iz Nazarij, član kluba KD Alpe Scott, bil je 16.. Med ženskami je bila Nina Mermal iz Gornjega Grada deseta, Mateja Mlinar iz Šentjanža pa 18. (obe KD Alpe Scott). Namestnik vodje tekmovanja Luka Pustoslemšek iz Gornjega Grada, tudi sam uspešen kolesar, je po tekmi še posebej pohvalil gasilce iz Solčave, Luč, Ljubnega ob Savinji, Radmirja, Gornjega Grada in Nove Štifte, ki so jim priskočili na pomoč kot redarji in kot osebje na okrepčevalnicah. Še posebej so v spominu tekmovalcev ostali rad-mirski gasilci, ki so tekmovalce med potjo osvežili kar z vodo iz hi-dranta. Vsekakor so se tudi gledalci zelo izkazali, saj jih je bilo ogromno ob trasi maratona, je omenil Najboljši trije na zmagovalnih stopničkah. (Fotodokumentacija KD Alpe) Pustoslemšek. Dodal je še, da je bilo opaziti, da prav s takšnimi prireditvami postaja kultura sožitja med udeleženci v prometu vse večja. Med tistimi, ki je na željo organizatorjev traso prevozil kot promotor kolesarstva, je bil tudi najuspešnejši udeleženec prireditve doslej, Andrej Marovt Helešič z Ljubnega ob Savinji. » Z letošnjim letom sem prenehal z nastopi za tekmovalne kolesarske ekipe, zato sem sklenil, da ustrežem vsako leto ponavljajoči želji organizatorja in sem po navodilih pokrovitelja Scott sodeloval na maratonu izven konkurence, kot promotor. Enaka čast je doletela tudi Tadeja Valjavca,« je po tekmi povedal Heli. Kljub temu da ni tekmoval, se je skozi svoj kraj pripeljal takoj za vodilno skupino tekmovalcev in z navdušenjem pozdravljal gledalce ob progi. Štefka Sem Andrej Marovt Helešič je traso prevozil kot promotor kolesarstva. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 27, 6. julij 2012 21 Šport, Organizacije, Črna kronika, Oglasi strelski klub menina Društvena tekma V četrtek, 21. junija, so se na strelišču v Zagradišu na društveni tekmi v treh kategorijah pomerili strelci domačega in drugih društev. Tekmovali so v streljanju s puško na 100 metrov. V kategoriji puška z velikim kalibrom je zmagal Zdravko Vran-kar (Lovska družina Kamnik), sledila sta mu Dušan Žehelj in Peter Krajnc (oba LD Gornji Grad). V kategoriji malokalibrska puška so prva tri mesta zasedli strelci SD Menina Marjan Hanžekovič, Jože Grudnik in Dominik Sem. V kategoriji standard sta tekmovala le dva tekmovalca, zmagal je Igor Petrin, drugi je bil David Kosmač, oba SD Menina. Štefka Sem Zdravko Vrankar je na tekmo prišel s Kamnika in zmagal. (Foto: ŠS) planinsko društvo in krajevna skupnost nazarje Na tradicionalni pohod peš in s kolesi V nizu dogodkov, ki so jih pripravili ob praznovanju krajevne skupnosti Nazarje, je bil v soorganiza-ciji planinskega društva tudi letos pripravljen tradicionalni pohod. Po-hodniki in kolesarji so se množično odzvali vabilu in se zbrali pred gasilskim domom v Nazarjah. Kolesarji so se popeljali po poteh do koče na Farbanci. Vzpon so nadaljevali preko Črete do Dobro-velj, nato je sledil spust do Vrhovni-ka, kamor so prispeli okoli poldne. Tisti, ki so se namenili pohoda udeležiti peš in so se zbrali pred gasilskim domom, so bili prava pisana druščina, vsaj kar se starosti tiče, saj so bili med njimi že zreli in upo- kojeni ljubitelji hoje, a tudi malčki, ki so jim »noge posodili« njihovi očetje in so svet gledali iz varnih nahrbtnikov. Med ostalimi je pot pod noge vzel tudi predsednik krajevnega odbora Matej Pečovnik. Preko mostu čez Dreto so se po-hodniki po markirani poti podali do Zavodic in naprej proti Bučiji, kjer so se malo oddahnili in se naužili lepot okolice, ki jih nudi lep razgled s te točke. Naslednja postaja je bila pri sv. Urbanu, sledil je še kos poti do Vrhovnika. Tam sta se obe skupini, tako pohodniki kot kolesarji, sešli in se zadržali na prijaznem družabnem srečanju. Marija Lebar (H1 Pohodnikom je bilo naklonjeno tudi vreme. (Foto: Marija Lebar) Savinjske novice št. 27, 6. julij 2012 Č R N A K R O N I K A • VLOM V VIKEND Ljubno ob Savinji: 26. junija so bili policisti Policijske postaje Mozirje obveščeni, da je neznani storilec vlomil v vikend na Ljubnem ob Savinji. Iz notranjosti je ukradel bančne kartice s pripadajočimi PIN kodami ter kasneje opravil več dvigov denarja. • VLOMILEC ODPELJAL KOLESI Kropa: 26. junija so bili policisti obveščeni o vlomu v garažo v Kropi. Neznani storilec je iz garaže odpeljal dve kolesi v vrednosti 1.500 evrov. • OBČAN PRESENETIL VLOMILCE Podvolovljek: 27. junija je občan iz Podvolovljeka obvestil dežurnega policista, da je prišel domov in doma v stanovanjski hiši presenetil dva neznanca. Navedena sta ob njegovem prihodu zbežala z vozilom znamke Audi starejšega modela, v katerem sta se nahajala še dva moška. Opravljen je bil ogled kraja kaznivega dejanja, policisti pa za neznanimi storilci še zbirajo obvestila. • ŠTIRJE POŠKODOVANI V ČELNEM TRČENJU Varpolje: 30. junija popoldan je prišlo do prometne nesreče na regionalni cesti izven naselja Varpolje. 55-letni voznik osebnega avtomobila, ki je vozil iz smeri Grušovelj, je zapeljal na levo smerno vozišče, kjer je čelno trčil v nasproti vozeč osebni avtomobil, ki ga je vozila 76-letna državljanka Nizozemske. Povzročitelj prometne nesreče je v prometni nesreči dobil hudo telesno poškodbo, druga voznica in dva sopotnika v obeh vozilih pa lahke telesne poškodbe, vsi pa so bili z reševalnim vozilom odpeljani v Splošno bolnišnico Celje. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, ki so zavarovali kraj nesreče, s tehničnim posegom rešili ukleščeno osebo, nudili pomoč reševalcem nujne medicinske pomoči iz Mozirja, odklopili akumulatorja na vozilih in z vpojnim sredstvom sanirali razlite motorne tekočine. • PLANINKA DOŽIVELA EPILEPTIČNI NAPAD Okrešelj: 1. julija ob poldan je na poti s pobočja Brane proti Okre-šlju planinka doživela epileptični napad. Posredovali so reševalci celjske postaje Gorske reševalne službe Slovenije in dežurna ekipa GRS z Brnika s policijskim helikopterjem. Planinka je bila odpeljana v Univerzitetni klinični center Ljubljana. • OB AVTOMOBIL ZARADI NENEHNEGA KRŠENJA PREDPISOV V preteklem tednu so mozirski policisti večkratnemu kršitelju cestno prometnih predpisov, ki je vozil pod vplivom alkohola, zasegli osebni avtomobil. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si C Zahvale Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja. Spomin je kot cvet, ki nenehno poganja. Spomin je svetloba, ki dušo obliva. Spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. ZAHVALA Dne 24.6.2012 je prestopil prag večnosti naš ljubi Alojz SELIŠNIK mizarski mojster, mož, oče in dedo, roj. 19.6.1933 Iskreno se zahvaljujemo Zdravstveni službi splošne ambulante na Ljubnem, v Lučah, zdravstvenemu osebju v bolnici Topolšica, vodstvu in osebju Doma starejših občanov v Gornjem Gradu, župniku gospodu Vikiju, gospe Valčki in gospodu Petru Hrastelju za poslovilne besede, pevki gospe Mii Žnidarič in njenemu možu Steveju in gospodu Janezu Podlesniku za odigrano žalostinko. Hvala dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili z nami in ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Hvala pogrebni službi Anubis, Vinku Moličniku in vsem praporščakom; vsem, ki ste se ga spominjali v molitvi, darovali toliko cvetja, sv. maš, za Karitas in gospe Ančki Kumer, ki mu je oplemenitila zadnje dni življenja. Z bolečino v srcu žaluj'emo za teboj' žena Emika, sin Loj'z in hči Martina z družinama, bra^e Tona, Raj^o, Milan, Franček in sestra Fanika z družinami Komu bi ptice pele, če ne jutru, komu bi rožce cvetele, če ne ljubezni, komu bi srca jokala, če ne tebi v slovo. Franc MAROVT 4. julija je minilo 10 let, odkar nas je zapustil mož, oče, stric in dedek. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Naselila seje z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih, vseh, ki sijih ljubila nekoč. (T. Pavček) ZAHVALA Ob izgubi naše drage Fanike PODMENINŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani. Hvala za besede v tolažbo, za vse ljubeče stiske rok in sočutne objeme. Iskrena hvala tistim, ki ste bili in ostali prijatelji. Posebna hvala Cici, Meti in Vidi za vsak trenutek, prijazno besedo in pomoč. Hvala dr. Kočevarju, sestri Maji in Angelci. Zahvaljujemo se tudi vsem tistim, ki ste žrtvovali vaš čas in se udeležili zadnjega slovesa. Neizmerno jo bomo pogrešali. Mož Franc, hčerka Saša z družino in sin Simon Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja! ZAHVALA V 65. letu nas je zapustil dragi mož, ati, dedek, tast in brat Mirko POTOČNIK 7.6.1948 - 19.6.2012 iz Spodnjih Kraš Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom, vaščanom za vašo pomoč, tolažilne besede, izrečena ustna in pisna sožalja, podarjene sveče, cvetje in svete maše. Posebna zahvala gasilcem PGD Šmartno ob Dreti, g. Ivanu Šelihu za lepo opravljen obred, pevcem, g. Jožetu Pustoslemšku, praporščakom, g. Jožetu Zidarnu za besede slovesa in pogrebni službi Morana. Zahvalo izrekamo patronažni sestri Staši, dr. Andreji Podbregar Marš ter medicinskima sestrama Ireni in Simoni. Vsi njegovi Savinjske novice št. 27, 6. julij 2012 1233 Za razvedrilo EBB^SvPSP rnmrnmmm VISEČI SANK SE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI SE NE OBNESE Denis Dolšak, desno viseči adrenalinec: »Po pravici povedano, tale viseči šank se prav nič ne obnese. Pijače nihče ne streže, pa še enega spodobnega senčnika niso postavili. Sem mislil, da MI V LUČAH SMO ODPETI Ko je bil predsednik države dr. Danilo Türk (levo) na obisku pri čebelarjih v Lučah, ga je sprejel domači župan Ciril Rosc. Predsednik si je ob srečanju zapel suknjič in vprašal župana, češ, protokol je pač tak, kako pa v Lučah? Rosc pa: »Ja, že, že ... Če pa skup ne gre, pa je izjemoma lahko tudi odpet.« (»KOT OBIČAJNO,« JE PRIPOMNILA »ČEBELA«, KI JE MIM' PRILETELA PRESS) bo tole druženje z lastnikom kampa kaj pomagalo, pa slabo kaže ... Jaz grem rikverc in dol, ti pa kar vztrajaj, če hočeš!« Jure Kolenc, lastnik kampa Menina in levo viseči adrenalinec: »Pa saj maham in kličem, pa nič ne pomaga. Verjetno me zaradi lebdečega položaja sploh ne prepoznajo, navadno sem z obema nogama trdno na tleh .« (PRAV NIČ ADRENALINSKO RAZPOLOŽENI PRESS) 24 Savinjske novice št. 27, 6. julij 2012 Križanka, Informacije sestavil: peter udir črna snov. ki nastane z žganjem lesa kdor kaj prevaža z brodom. brodnik ameriški igralec (james, 1s81-1sss) 6lsner. branko leskov les akadski bog neba prebivalec vasi pripadnica arijske rase obdelovanje izdelo valeč grebenov za statve vrsta glist iz naddružine lasnic japonska jed iz surove ribe faktor, dejavnik letni gozdni posek cuček, janez kisla sol žveplove kisline sMS učnina (uslar.) dvoživka, salamander stara deželav mezopotamiji zatopek, emil afriška plemenska in ježi kovna skupi na vgr. mit. boginja zemlje, gajia surovina za cigarete del jadrnice nakup umazan človek rjava barva sum kotna funkcija v gr. mit. ljubljenec uosnjfc ree rus. politik (karl) Salu podobna naglavna ruta najsvetlejša zvezdav ozvezdju orla ata. oče (ljubk.) kar je v nasprotju z logiko, nesmisel 17-9 sl. pevka (derenda) ostanek posekanega drevesa mesto v severni italiji maršalov urad dalmatinsko 2. ime perunika sl. pisatelj (josip. kekčeve zgodbe) maja sever frater. brat karl erjavec jemanje v začasno uporabo večji afriški sesalec, podoben žirafi kanadski ročk glasbenik (brvan) v gr. mit. sodnik v podzemlju izdelovalec ret Dežurne službe ZDRAVST VENO DEŽU STVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: ANU - akadski bog neba; LOA - vrsta glist iz naddružine lasnic; RADEK - ruski politik (Kari); Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): PREVLEKA, TETRAGON, AFNA, OST, RAŽA, TI. SEME, ARNIK, KNAP, OSINA, GAMA, RADIALKA, GROF, APALAČI, ZRASTEK, SEK, RAMADAN, ALA, ORATEV, TORTELIN, TELE, ARAVKARIJA, AKER, BRCA, ANAT KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 28. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 27, 6. julij 2012 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ob 9.00. Bohačev toplar v Nazarjah Predstavitvena delavnica izdelave vitraža (tiffany tehnika) ob 9.00. Športni park Ljubno ob Savinji 9. tradicionalni memorial mladih fantov Sobota, 7. julij ob 11.00. Menina planina Spominska slovesnost ob 67. obletnici legendarnega preboja iz sovražnikovega obroča na Menini in 70. obletnici pohoda II. grupe odredov na Štajersko ob 20.30. Rečica ob Savinji Večer pod trško lipo (ansambel Svetlin) Nedelja, 8. julij ob 15.00. Športno igrišče na Rečici ob Savinji Igre med naselji občine Rečica ob Savinji ŽIVALI - PRODAM ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje, bikce in teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim bikca ali teličko, staro do 10 dni, mesni tip; gsm 041/825-896. DRUGO - PRODAM Cisterno za vodo pvc, alu okvir, 1.000 l, prodam; gsm 041/637526. Prodam suha, metrska, bukova drva; gsm 041/226-251. Prodam bukova drva; gsm 051/358-408. Prodam skodle 2.000 kom; gsm 031/798-113. Prodam visoko brejo telico simen-talko in 5 mesecev starega bikca simentalca; gsm 041/787-478. Prodam teličko limuzin, staro deset dni; gsm 041/324-438. Prodam teličko čb - sr, staro 1 teden; gsm 041/783-489. Bika frizijca, starega 1 teden, prodam; gsm 031/314-775. Prodam teličko rjavko, staro 8 dni, ter bikca mešanca, starega 5 dni; gsm 031/416-089. Prodam prašiče, odlične mesnate pasme, za nadaljnjo rejo; gsm 041/619-372. Prodam jagenjčke za zakol ali nadaljnjo rejo; gsm 051/205-402. Prodam nov kopalniški blok, še zapakiran, 70 cm, cena je 295 eur; gsm 041/265-511. Prodam klavir, starinski, delujoč ter rolerje roders, št. 37 - 38; tel. 03/584-14-95 ali 031/419-945. Prodam karto za 2 osebi za letovanje v Turčiji (Antalya), za 8 dni (sep.-dec.2012); gsm 041/596584. Prodam ročni paletni viličar jungheinrich, 2.000 kg, dolžina vilic 150 cm; gsm 031/202-859. DRUGO - KUPIM Odkupujem suho slamo v kockah (od pšenice, ovsa, ječmena); gsm 040/247-899. NEPREMIČNINE Prodam trisobno stanovanje v Gornjem Gradu, Novo naselje 2; gsm 041/444-769. V najem oddam opremljeno garsonjero v okolici Rečice ob S.; gsm 041/411-209. V najem oddam opremljeno stanovanje v bloku na Ljubnem; gsm 031/695-208. V najem vzamem manjše stanovanje v Mozirju; gsm 041/282-573. V najem oddam poslovni prostor bivše pošte v Gornjem Gradu; gsm 041/535-569. MORDA STE ISKALI PRAV TO steklarska delavnica tamse, mozirje Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. Šiviljstvo žana Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. hidravlične gibljive cevi Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. kamnoseštvo podpečan Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. avtovleka bider Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. kmetje, gozdarji Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. montaža satelitskih sistemov - pop tv in a kanal Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. kolesarski center beli zajec mozirje edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com. Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. Ohranjamo Upe Ivmuh Dodatne multimedijske vsebine za bratce Savinjskih novic vsak petek na www. savinjske.com m m špomA imm v zcjomesMNm UOUMI tel.: 05 925 11 46 mail: belizajec.center@gmail.com 26 Savinjske novice št. 27, 6. julij 2012 Ljudje in dogodki, Oglasi kašče včeraj, danes, jutri Nima prav vsaka kašča svoje fotogalerije na spletni strani. Ka-šča, ki že 260 let stoji na gorski kmetiji Hojnik v Savini nad Ljub-nim ob Savinji, jo ima. Najdete jo tako, da v spletni brskalnik vnesete pojem »kmetija Hojnik« in že lahko občudujete niz fotografij, ki prikazujejo obnovo kašče, predvsem prekrivanje strehe z rženo slamo. Tudi preberete si lahko nekaj o tem. Če bi Hojniki oplemenitili stran tudi z opisom prireditve iz leta 2009, ko so na kmetiji prikazali pridelavo in predelavo lanu, bi bila njihova spletna stran še zanimivejša. O visoki starosti kašče pričajo letnica MDCCLII, vrezana na tramu nad vhodnimi vrati, zgradba kašče in njena velikost. Večina kašč, ki stojijo danes, je bila zgrajena po letu 1848, torej po zemljiški odvezi. Tedaj so kmetje postali (če in ko jim je uspelo docela odkupiti kmetijo) pravi gospodarji na svojem in so se temu Hojnikova kašča L .fjáfc^iáiiih š * .i. -i ■ * ZJ- I ■ 'i1'' J - ■ x I ■ ^ . i »jlBP primerno pričeli obnašati. Obnovili so kmetije in povečali kašče, saj je bil od tedaj pridelek ves njihov, zato so kašče, grajene po tem obdobju, načeloma večje od starejših. Hojnikova kašča ni velika. Spodnji del, v katerem hranijo žita in moko, meri v dolžino okoli štiri metre, zgornji del, ki je re- zerviran za sušenje in hranjenje mesnatih dobrot, je za dober meter daljši. Kašča je v celoti lesena, stoji na krepkih kamnitih nogah. Leta 2004 so kritino iz sko-del zamenjali za slamnato streho, kar je bil, glede na okoliščine, kar velik podvig, vendar gospodar Franc Bezovnik meni, da je bilo vredno. Ohranili so nekaj res vrednega, se naučili pozabljenih veščin in še prijetno ter zabavno je bilo. Zlasti na koncu. Kar nekaj stare opreme se je ohranilo, nekaj predmetov so prinesli tudi od drugod. Najvrednejša je originalna lesena ključavnica, take so že redke. Železna, ki jo je zamenjala kasneje, se odkle-pa »na kontro«, torej v nasprotno smer. Zelo verjetno je bil to varovalni ukrep, podobno kot pri današnjih jeklenkah za plin, da v kaščo ni mogel vstopiti »okajen« človek, saj bi lahko naredil veliko škode. Hojnikova kašča ima še majhno skrivnost. Na vhodnih vratih je vrezan (hišni) znak, vendar še nikomur ni uspelo docela razvozlati, kakšen je in kaj predstavlja. Čas je deformiral in prikril reze, zato so možne številne interpretacije tega lesoreza. Kašča je pač stara in hoče nekaj ohraniti tudi sama zase. Marijan Denša — c^ušče cdad rHADIGIJh. KVH L 11 L I A ÍHAJHÜ^I. »LAK 4.ÍLÍKA I.p. GCM* 16 h 3317 fihWhOC* Pil, TatMSSS Ml 607 337 F1U.M8BI Lirtid. JIJÜk, »lHi Hüfc ir**H «>(Vtiucüt.íu í'-cjCT GOiTítóTVQ. Hip fclidjir. x.p. Sankpte In A, Nbskjt ffi sfc t i' p t a tli r tij^ er.nim CERTIFICIRANI TRANSPORTNI BETONI AKCIJSKE CENE BETONOV DO 1.8.2012! PREVOZI Z MIK SER J) IN S ČRPALKO! AKCIJA strešnikov do 1.8.2012 OMEJENE ZALOGE! Strešniki Pol ah E - do 1.8.2012 6 barv • EKSTRA že Od 8,48 EUR/m PRVIH DESET STRANK - PREVOZ GRATIS! KER VAM PRIVOŠČIMO LE NAJBOLJŠE! Vse za streho na enem mestu. Savinjske novice št. 27, 6. julij 2012 27 Z OBLAČILI Branka Kramer z Ljubnega ob Savinji je izzi-valka, ki vam jo tokrat predstavljamo v rubriki Stilski izziv. Postavna mamica dveh malčkov se je z veseljem prepustila našim mojstricam in trenutkom brez obveznosti ter uživala v nekoliko drugače preživetem popoldnevu. Frizerka Urška Zorin iz Frizerskega salona HG tokrat ni imela veliko dela z razmišljanjem o frizuri. Odločila se je glede na obliko obraza in Branki oblikovala kratko, razigrano frizuro blond barve, vse skupaj pa popestrila z vijoličnim pramenom. Vijolična barva se je nadaljevala tudi pri senčenju oči. Vizažistka Natalija Plankl je pri senče- Tudi stilistka Nina Felicijan iz trgovine Baza- rR je imela lahko nalogo, saj se tokratna izzival-ka ponaša z zavidljivo postavo. Zanjo je izbrala dva sloga, elegantnega in mladostno-razigrane-ga, obula pa jo je v čevlje trgovine Jurček. Vsi sodelujoči so bili s končnim rezultatom zelo zadovoljni, kako jim je uspelo, pa si oglejte na fotografijah, ki jih je za vas posnela fotografinja Lucija Rosc. Predvpis na Ljudski univerzi Velenje od 15. 6. 2012 do IG. T. 2012! L-tiDfnJ"H*rt"l MpOhll«. ACUh.JTUlATVIl ¡uiiRniouHoni.il [KOtjDMJUH TEHNIK GASIŠ OttOMJlCI 1 LODliTlCht rtu;, r, VELOJTOl.: CRFDS M-SKIh OTRiH 'li c ,1 iu p.-f dv PIT i i. ni pl.i i; r:i .; = i ioKiint I J._ ' ' . "'. populi j 8 Savinjske novice št. 27, 6. julij 2012