PoStnlna pTaSana ▼ erotovfnl KMETSKI LIST Številka 52 Liubliana dne 27. decembra 1939 Leto XXI Z novimi upi v novo leto Ko se leto poslavlja od nas ln se nam bliža novo, si po starem običaju voščimo vso srečo za ta novi čas. Človek pri tem nehote gleda v preteklost in snuje načrte za bodočnost. V teh načrtih živi veliko upov, veliko drznega poleta za delo prihodnjih dni. Iz teh upov in načrtov črpamo moč za na-daljno delo. Kakor doslej, bomo tudi v bodoče šli vedno in dosledno po poti, ki smo si jo izbrali pred več ko dvajsetimi leti in jo spoznali tekom dela in borb za najbolj pravo in pošteno. Vse svoje sile bomo zastavili v napore, da priborimo veljavo in priznanje vasi in kmetskemu stanu, temu mozgu vsakega naroda, ki hoče ostati zdrav in res sposoben za življenje. V slogi ie moi Vsako delo je uspešno le tedaj, ako ga vršimo v slogi in s polno zavestjo odgovornosti za uspeh. Treba je veliko žrtev, treba je železne vztrajnosti ln stalne čuječnosti. Noben neuspeh nas ne sme potreti, nikdar pa tudi ne noben uspeh zazibati v tako za-dovoljnost, da bi deli roke križem in odnehali. Življenje se razvija z bliskovito naglico in vsak zamujeni trenutek je za vedno izgubljen. Naše prizadevanje pojde z nezmanjšano silo tudi v bodoče za tem, da priborimo veljavo kmetski kulturi na vseh poljih. Hočemo, da družba prizna kmetskemu človeku pravico do lastne dejavnosti v takem smislu, da bo smel in mogel sam odločati o vseh onih važnih vprašanjih, ki so in ostanejo zanj življenjskega pomena. Demokratiia Te svoje cilje smo doslej hoteli doseči na podlagi demokracije. Z vsemi poštenimi ljudmi vred smo verjeli, da je človek res že toliko kulturen in tako plemenit, da postanemo ljudje v življenjski borbi drug drugemu lahko pošteni in odkriti tovariši. Kot najpreprostejše smo pač upravičeno pričakovali, da na demokratični podlagi dosežemo priznanje svoje politične eksistence in hkratu priznanje vseh pravic, ki iz tega izvirajo. Značilno za bolehnost in razkrojenost sedanje dobe je destvo, da smo bili v tem pričakovanju razočarani. Družba je v svojem jedru bolna — ali pa so nje vrhovi tam, odkoder bi moralo izžarevati zdravje, tako trhli, da širijo le mrke sence, ki razmah in napredek ovirajo, namesto da bi ga pospeševali in gojili. Maš bol To dejstvo seveda ne more zlomiti naše volje do življenja. Kmetsko gibanje je tu in hoče ostati kot izraz življenjske volje najbolj zdravih narodovih plasti. Kakor vemo, da sonce sveti tudi tedaj, ko je nebo polno oblakov in divjajo najbolj srditi viharji, tako se zavedamo, da kmetsko gibanje živi, raste in se širi, četudi se temne sile prizadevajo, da bi ga z zatajevanjem, preziranjem in omalovaževanjem zatrle. Tej svoji zavesti hočemo v bodoče dati še vse več vidnega izraza in poudarka kakor doslej. Da nam bo to omogočeno, moramo trenutno odložiti nekaj svoje borbe za politično stanovske interese, s čimer pa nikakor ne odlagamo njih upravičenosti. Nasprotno se zavedamo, da ni več daleč čas, ko bomo prav te interese lahko zastopali in branili z vse večjo odločnostjo in trdnejšimi uspehi kakor kdaj koli doslej. Trenutno pa je naloga kmetskega gibanja, da pri nas posveti svoje sile borbi za politične pravice slovenske vasi in kmetskega stanu. Zlasti je to važno za bližnjo bodočnost, ki nam napoveduje notranjo preureditev države in novo preoblikovanje cele vrste družabnih ustanov in tvorb. Ta preosnova utegne za dolgo dobo biti odločilna za naše življenje, za stopnjo in višino pravic, ki jih bo v novih razmerah užival slovenski kmet. In prav zato moramo v danih razmerah položiti vso težo ln tehtnost svoje borbe v zahtevo, da ne sme o nas nihče odločati brez nas ali celo proti naši volji. Svoj dom moramo graditi mi, ako družba hoče, da bo ta dom res trden in zdrav. Kmetska zavest To ni klic posameznika, ampak odločna zahteva vedno bolj naraščajoče napredne kmetske zavesti, ki se širi in poglablja ter zajema danes že najbolj skrito slovensko vas. Dan za dnem in teden za tednom daje narod novih potrdil o tej rastoči napredni kmetski zavesti in s tem novega priznanja našemu delu in naporom. S tem priznanjem gremo z veseljem in zaupanjem v novo leto. Prepričani smo, da se bo zvestoba, ta svetla vrlina slovenskega kmeta tudi v bodoče izkazala kot najtrdnejša obramba proti vsem napadom, ki se pripravljajo ali se bodo pripravljali na nas. Ako bomo vsi strnjeni in v delu zvesti, se bomo ob letu lahko s ponosom veselili uspehov in z radostjo čez leto osorej gledali ob bogati žetvi na trde dni oranja in setve. Politični zaključek preteklega leta Jugoslovanska zgodovina že zdavnaj ni bila tako bogata dogodkov kakor v letu 1939. Sestavni deli, ki tvorijo državo, so zašli v gibanja, ki jim prave razrešitve še ne vidimo, katerim pa prave vzroke mnogo bolje poznamo. Najvažnejše dejanje ali vsaj uvod v najvažnejšo vrsto dejanj kaže vsekakor ustavni zapis hrvatskih zahtev. Temu zapisu mnogi nadevljejo ime sporazum. Do neke mere je tako imenovanje upravičeno; v kolikor namreč se sprejete hrvatske zahteve krijejo z onimi, ki so jih pri-poznale v narodu zasidrane srbijanske stranke, v toliko obstoji dejansko soglasje med obema narodnima skupinama. Vse jugoslovanske stranke pozdravljajo ustanovitev široke samouprave banovine Hrvatske kot akt uvidevnosti, pravičnosti in kot dejanje, ki je služilo ohranitvi skupne države. Toda velika veČina naroda, zastopana po nekaterih teh strank, stremi še dalje, stremi k uresničenju onih zahtev, ki se tičejo vsakega državljana in upravljanje cele države. Narod sam ne vidi prvenstvene potrebe v organizacijskih oblikah samih. Vidi jih v vprašanjih, ki so prav gotovo bila očitna tudi hrvatskemu vprašanju. To so stvari, ki posegajo v celotno gručo odno-šajev med posameznikom in državno skupnostjo ter med poedinci samimi. Kateri svrhi služi država? Sama sebi vsekakor ni namen. Toda še manj more imeti namen služiti majhnim ali velikim skupinam. V bistvu oblasti je, da jo vsak ujen nosilec ?eli obdržati za vedno; da stori vse, da bi jo ojačalj da zlasti polem, ko jo dobi po enem potu, nima pomislekov, vzdržati se na njej tudi z drugimi sredstvi. Diktatorske vladavine prihajajo z nasiljem; čas jih sili, da ga stopnjujejo ali manjšajo, vselej iščoč načine, po katerih naj bi se tudi narod pokazal kot odobrujoči činitelj. Zaključek dobe 1929—1933 nam glasno spri-čuje brezupnost in nevarno usodnost takih poskusov. Demokracijo smo imeli. Zamenjali smo jo z drugim načinom vladanja. Blodnja desetih let nas spet vodi nazaj v čase, ko je vsak državljan v večji meri vplival na tok državnega življenja in na svojo usodo samo. Tako vplivanje ne more biti nikoli popolno in izčrpno, toda more biti mnogo večje kot je danes. Čim več imam pri kakšni stvari pravic, tembolj sem povezan z njo, tembolj postajam njen del. Čim manj imam pravic, če sem do nje samo dolžnik, izgubljam smisel zanjo, vez postane samo vnanja spona. Tako postanem in ostajam član zajednice potom gole sile, ne po svobodnem pristanku la pristajanju. Trajnost takih odnošajev mora končno oslabiti vse. Celoto, ker jo deli čutijo kol sovražnico, posameznike, ker v celoti nimajo opore in zaslombe. Zrelost države in zrelost državljanov nista dve različni stvari. Vsakokratnim potrebam države morejo biti kos le vsakokratni njeni člani, taki kakršni pač so. Zato ni nikoli dopustno od-sfranjati jih od udeležbe na njenih poslih. Gleda na prilike je le dopustno spreminjati način te udeležbe. Obsojamo družine, kfer delo ne poteka v skladnem sodelovanju njenih udov. Kaj pa ne bi obsojali takSneaa upravljanja večjih, za vse družine skupnih zajednic? Vsakorau delu grt neko plačilo, vsaki odgovornosti neka udeležba pri upravi skupnih stvari. Pristanek na hrvatske zahteve pomenja prelom med enim in drugim načelom. To je izhodna točka za prestanek onih gesel in njih nosilcev, ki so menili, da se dajo ljudje zajed-nice upravljati in vzdrževati z brezdušnim odrekanjem besede narodu. Nič brez naroda, to je temeljni pridobitek, ki ga je sprožila Hrvatska. Sprožila pa ga ni le zase, sprožila ga je za nas vse. Če bi ga le zase, bi kmalu spet utonila v obkroža jočem jo morju preteklosti. Bodočnost ostalih pokrajin je tudi njena. Hrvatska je bila zgodovinski začetek za odvzemanje svoboščin. Nanjo so kazali kakor točko, ki državi ne dovoli normalnega razvoja. Danes je Hrvatska spet zgodovinski začetek obratnega pota; nanjo gledamo kakor točko, iz katere se ponovno širi svoboda na celo državno področje. Pojem svobode ni enak pojmu svojevoljno-sti. Treznemu človeku človeku ne gre za to, da bi počel kar koli. Saj to, da nekateri počenjajo kar koli, ustvarja brezpravnost za ogromno večino ostalih, ki tako ne morejo ali nočejo. Treznemu človeku gre zato, da so mu za trajno zagotovljene pravice svobode mišljenja in vesti, svoboda govora in pisanju in svoboda prostega izbiranja zaupnikov, v čijih roke spravlja skrb za pravično vladanje. Tej svobodi odpira stežaje največji naš notranji dogodek letošnjega leta. Polek dejstev, ki Spremembe zakona e nepesrednlfa davkih Vlada je sprejela na seji, ki se je vršila pred božičnimi prazniki, več uredb, s katerimi se spreminjajo davčni in taksni zakoni. Z uredbo o spremembi zakona o neposrednih davkih so oproščeni državnega davka zem-Ijarine vsi tisti mali kmetje, čijih Čisti katastrski dohodek ne presega din 1000 —. Po časopisnih vesteh bo deležno teh olajšav okoli tri milijone malih kmetov. Od čistega katastrskega dohodka se plačajo po navadi 10%> zemljiškega davka. Vsakoletni finančni zakon določi odstotek zemljiškega davka od čistega katastrskega dohodka. Ta odstotek se je gibal v Jugoslaviji med 8 in 12%>. Na osnovni državni zemljiški davek se pribijajo nato samoupravne doklade občin, cestnih odborov, banovine, vodnih zadrug, kmetijskih zbornic itd. Ali bodo mali kmetje oproščeni tudi samoupravnih doklad se še ne ve. To vprašanje je seveda od velike važnosti, ker kmetje dobro vedo, da državni zemljiški davek ni tako hudo pretiran pač pa so razne doklade tiste, ki silno obremenjujejo našega kmeta. Ne glede na to pa smatramo, da bi se morale davčne olajšave raztegniti še na vse srednje kmetije, ki životarijo večkrat v mnogo težjih gospodarskih razmerah, kakor pa mali kmetje, ki so poleg tega še zaposleni v kaki obrti, industriji ali na železnici, kjer dobivajo vsaj pičlo mezdo kot redni tedenski dohodek. Tudi manjši obrtniki bodo deležni davčnih olajšav s tem, da se jim bo pridobnina pavša-lirala. Istočasno z zgoraj navedenimi davčnimi olaj-Savami so bile povečane razne prenosne in pa sodne takse. Volilni zakon Pred božičnimi prazniki je odbor ministrov, ki je bil poverjen s sestavo političnih zakonov, končal z razpravami o zakonu o volitvah narodnih poslancev. Dr. VI. Maček je izjavil, da bo o tem načrtu razpravljala vlada v prvi polovici meseca januarja in da bo zakon tudi v tem mesecu uveljavljen. Po mnenju, ki vlada v hrvat-fekih političnih krogih, se bodo vršile volitve pričetkom prihodnje spomladi, ako bodo mednarodne razmere dopuščale. A Srečno novo leto svojim zvestim naročnikom, Inserentom In poslovnim prijateljem želita UREDNIŠTVO IN UPRAVA nam to stan je približujejo, se nam sicer zdi počasen. Ravno, ker vse krog nas besni požar, zato ne smejo biti zatajena načela, ki so bila vodnica Hrvatom in ki morajo voditi vso državno skupnost. Zatiranje revežev naj bo nadomeščeno z zatiranjem revščine; brezpravna poslušnost s širokogrudnimi svoboščinami; brezmejno izrabljanje po močnih naj odstopi mesto trdni in premišljeni zavesti slabih. Socialni mir ima kore-niko v socialni pravičnosti; političen mir izvira iz političnih pravic, ne politične brezpravnosti in gospodarsko sožitje je najzdravejše, če se bolj spoštuje pa bolje nagradi delo, ki ga vrše milijoni rok naših ljudi. V letu 1939 započeta gibanja naj najdejo skorajšnjo zadovoljitev v letu 1940. Da si podamo roke kakor ljudje, da bomo živeli v slogi, da se bomo skupno žrtvovali za velike cilje, ki so še pred nami. Da bomo med seboj kakor bratje in da bo država dragoceno ogrodje naših stremljenj — to naj bo nadaljevanje bogatega daru, ki ga nam je položilo v jasli preteklo leto! Odbor ministrov je načelno razpravljal tudi že o ostalih političnih zakonih, ki bodo prišli na vrsto po novem letu. r v Pefer Zivhovič in delo »Ivanke Pretekli teden se je vršil v Beogradu sestanek članov beograjske organizacije JNS, na kateri je govoril strankin predsednik gosp. Peter Živkovič. V svojem govoru je rekel med drugim: Sedanji položaj bi zahteval, da se ustavijo strankarske agitacije in medsebojna borba, toda JNS sama nikakor ne more mirno gledati na to akcijo, zlasti ker stojimo pred možnostjo volitev v narodno skupščino. Za tem je Zivkovič pozval strankine organizacije na delo med narodom. Akcija dr. £axarja ftlarkoviča Minister pravde dr. Lazar Markovič je pred dnevi sklical v Beograd sestanek vseh sreskih organizacij iz cele države, kjer naj bi se odobril njegov vstop v vlado in izvolil poseben odbor za združitev vseh radikalov. Sestanek se je vršil in prišlo je okrog 450 mož. Tudi vstop dr. Markoviča v sedanjo vlado je sestanek odobril in na kraju izvolil poseben odbor za združitev vseh radikalov, ki je štel 80 mož. Toda že drugi dan so se pričeli oglašati nekateri, ki so bili izvoljeni v ta odbor, da niso bili navzoči in da izvolitve ne sprejmejo. Cela vrsta najuglednejših radikalov se je javila in izjavila, da priznavajo za svojega šefa samo Aco Stanojeviča in da odklanjajo sodelovanje v akciji dr. Markoviča. Pomočnik ministra za socialno -politiko Za pomočnika ministra za socialno politiko in narodno zdravje je bil imenovan g. dr. Gojko Stojanovič, višji uradnik socialnega oddelka hrvatske banovine. Novi pomočnik bo vodil upravne posle socialnega ministrstva, tako da se bo mogel minister g. dr. Srdjan Budisavljevič bolj posvetiti političnemu delu. Profi flecedežem Inž. Košutič in dr. Juraj Krnjevič sta ostro nastopila proti hujskačem in razdiraleem, ki rujejo proti redu in miru na Hrvatskem ter se-jejo nezadovoljstvo proti HSS in njenemu vod- stvu. V svojih govorih sta omenjala, da so se združili proti HSS skrajni levičarji in skrajni desničarji, to je komunisti in frankovci, s katerimi bo pa hrvatski narod temeljito obračunal. Ako ne bodo prenehali s svojim razdiralnim delom, bodo nosili vse posledice ukrepov, ki bodo proti njim izvedenk V božičnem pismu hrvatskemu narodu je dejal sam dr. VI. Maček, da so se vrgli na mlado hrvatsko domovino razni Herodeži, ki bi jo hoteli uničiti in udušfti njeno svobodo. Kakor ni uspelo svetopisemskemu Herodu uničiti Božje dete, tako ne bodo uspeli niti sedanji Herodeži z majčico Hrvatsko, ker jo čuva složen hrvatski narod. / "Banovina Srbija Priprave za ustanovitev banovine Srbije in Slovenije se bližajo koncu kakor poročajo beograjski listi. Banovina Srbija se bo razdelila na Županije s sedeži sedanjih banovin, in sicer v Cetinju, Sarajevu, Banja Luki, Skoplju, Nišu in Novem Sadu. 0r. Jvica Frank V Budimpešti je umrl dr. Iviea Frank, sin znanega hrvatskega političarja Franka, ki je ustanovil hrvatsko pravaško stranko. Dr. Ivi« Frank je kmalu po ustanovitvi naše države odšel in se nastanil v Budimpešti. Po njegovem očetu se imenuje na Hrvatskem politična struja, ki se bori za popolno neodvisnost Hrvatske ia nastopajo danes kot odločni nasprotniki dr. VL Mačka in njegove jugoslovanske politike. Današnji voditelj frankovcev je zloglasni dr. Ante Pavelič, ki je vodil vse priprave za umor našega velikega kralja in organiziral v inozemstvu hrvatske ustaše. »Hrvatski dnevnik« je zapisal ob priliki smrti dr. Ivice Franka, da so ga neki režimi vabili v Jugoslavijo, kjer naj bi s svojim političnim delom oviral dr. Mačka in njegovo HSS. Dr. Ivica Frank je odklanjal take ponudbe. Položnice V številki 49. »Kmetskega lista« smo priložili vsem našim cenj. naročnikom poštne položnice s prošnjo, da bi se jih peslužili za poravnavo naročnine še pred novim letom. Ob isti priliki smo prosili vse one naročnike, ki dolgujejo na naročnini še kake zneske za tekoče leto, da te nakažejo po isti položnici skupno z naročnino za leto 1940. • Čc pa kdo od naročnikov slučajno polož- nice v številki 49. ni prejel — dobi to za 25 par na vsaki pošti ter jo izpolni na naslov »Kmetski list«, upravništvo Ljubljana, čekovni račun štev. 14.194. ■ Nesoglasja so se pojavila med nemškim letalskim ministrom Goringoin in zunanjim ministrom Ribbentropom zaradi sodelovanja z Rusijo. Goring je protivnik sovjetov, tako poročajo švicarski listi. ■ Sovjetski diktator Jožef Stalin je obhajal pred božičem svojo šestdesetletnico. Listi trdijo, da Stalin ni bil prvotno za vojsko s Finci, toda njegova okolica je bila tista, ki je zahtevala ostre ukrepe proti Fincem in tej okolici je kasneje Stalin popustil in zapletel Rusijo v vojno, ki ji je na mah odtujila vse prijatelje in razblinila v nič govorice o ruski rdeči armadi in o njeni sposobnosti. Mali finski narod se brani uspešno že mesec dni, čeprav ima proti sebi ogromno premoč v vojaštvu in orožju. Stalin je praznoval 60 letnico v času, ko izgublja simpatije vseh svobodnih narodov. ■ Pogajanja med Rusi in Japonci o ureditvi spornih vprašanj na mandžursko-ruski meji ter o sklenitvi dolgoročne pogodbe o ribolovu na Daljnem vzhodu se bodo pričela sredi januarja. ■ V Romuniji so bili aretirani in obsojeni na stroge kazni trije bivši poslanci, ker so razširjali vznemirljive vesti. Doma in drugod Kaj se godi po svefu Finsko-ruska vojna 'se razvija počasi in z menjajočo se srečo. Na severni fronti so Rusi v ofenzivi prodrli do 50 km globoko proti jugu in do 30 km daleč proti vzhodu v smeri proti Kemijarviju, a je bila ruska ofenziva ob odporu finskih čet 20. t. m. ustavljena. S protiofenzivo so Finci po lastnih poročilih potisnili ruske čete 10 do 15 km nazaj. Boji se še nadaljujejo. Na karelskih frontah je po finskih poročilih položaj v glavnem nespremenjen. Boji se še nadaljujejo. Mannerheimova črta še ni prebita. Finska letala so napravila napad na mur-mansko železnico in jo na več krajih poškodovala. Ruska letala so napadla Helsinke in na več krajih povzročila požare. Zavezniki proti Rusifi Po zadnjih poročilih sta Anglija in Francija baje v načelu sklenili, da prekineta diplomatske odnose z Rusijo. Ta sklep bo izvršen še prej, preden začno zavezniki v večji meri dobavljati Finski vojni material. V zvezi s tem naglašajo italijanska poročila, da se prava vojna prav za prav še niti ni začela in obstoji torej še vedno možnost za mirovna pogajanja. Seveda pa je malo verjetno, da bi v sedanjem ozračju kjerkoli prišlo do mirovnih pogajanj. Pomoč Finski Po švicarskih poročilih so bili finski domobranci šele te dni poklicani pod orožje. Iz tega sklepajo, da Fincem primanjkuje orožja in opreme. Zato menijo, da je sedaj že skrajni čas, da se iiudi Finski izdatno pomoč, kakor je bilo to sklenjeno v Ženevi vprav na predlog Francije in Anglije. v Švedska pomoč Po vesteh iz Stockholma se doslej bori v finski vojski že okrog 10.000 švedskih prostovoljcev proti Rusom. Švedi so Finski v pomoč poslali že tudi 87 letal in pilote zanje. Ru«i|a In Turčija Po časopisju pogosto krožijo vesti o napetosti med tema dvema državama.»Večkrat vedo tudi povedati o zbiranju ruskih in turških Čet na meji. Kakor se zdi, so taka poročila precej neutemeljena. To izhaja zlasti iz izjave turškega zunanjega ministra Saradzogla dopisniku velikega švicarskega dnevnika. Turški državnik je izjavil: »Prekinitev pogajanj v Moskvi ni niti najmanj skalila tradicionalnega prijateljstva med Rusijo in Turčijo. V sedanjem trenutku ne obstoje želje, da se ta pogajanja nadaljujejo, toda vrata za ta pogajanja so široko odprta. Turčiji ne preti nobena nevarnost s strani sovjetske Rusije.« Končno je zunanji minister Saradzoglu še omenil, da so se pred kratkim začela gospodarska pogajanja z Nemčijo. Izselitev juznotlrolsklb Nemcev Pred kratkim je bila v Rimu podpisana italijansko-nemška pogodba o izselitvi južnoti-rolskih Nemcev. Nemci iz okrožij Vidma, Bol-zana. Trenta in Beluna se morajo letos do 31. decembra izjaviti, ali sprejmejo nemško državljanstvo, ali pa žele ohraniti italijansko. Tisti, ki ohranijo italijansko državljanstvo, bodo imeli vse pravice italijanskih državljanov. Oni pa, ki se odločijo za Nemčijo, se bodo morali najkasneje do 31. marca 1940. izseliti v Nemčijo. -v Češkoslovaški nacionalni odbor Bivši predsednik češkoslovaške republike dr. E. Beneš je v posebnem pismu sporočil angleškemu zunanjemu ministru lordu Halifaxu, da je bil ustanovljen češkoslovaški narodni odbor osmih oseb. Ta odbor bo odslej predstavljal narod in v sporazumu z angleško vlado objavljal določbe v zvezi z ustanovitvijo češkoslovaške armade v Franciji. Ta odbor tvorijo: dr. Beneš, general Inger, bivši češkoslovaški poslanik v Parizu dr. Osuski, novinar Ripka, Outrata, mousignor Šramek in Videč. Kdo je osmi Član odbora, poročilo ne navaja. Angleška vlada je sporočila, da priznava ta odbor in mu bo nudila vso podporo za organizacijo češkoslovaške vojske v Franciji. „Severne Dardanelp" Po nemškem mnenju je v Ženevi sklenjena pomoč Finski samo izhodišče za angleško in francosko borbo proti Nemčiji preko skandinavskih držav. V Berlinu sklepajo, da bosta sedaj obe zapadni velesili začeli izvajati pritisk v prvi vrsti na severne evropske države, ker prihaja protirusko stališče v Londonu in Parizu vedno bolj do izraza. V glavnem, tako sodijo v Nemčiji, pa hočeta Anglija in Francija s pomočjo skandinavskih držav ustvariti »Severne Dardanele« in tako povečati pritisk na Nemčijo. Angleško-francoska borba velja torej tudi tam, kjer je na zunaj naperjena proti Rusiji, v glavnem in prvenstveno le Nemčiji. Kova prizadevanja za mir Značilna za sedanji položaj so ponovna prizadevanja za mir, ki prihajajo z različnih strani. Omenimo naj samo taka prizadevanja Zedinjenih držav, Italije in Vatikana. Ne more biti dvoma o tem, da so bili često resno mišljena. Hkratu nam prav mirovna prizadevanja odličnih državnikov pričajo, da utegnejo grozote bodoče vojne, ki se šele začenja, prekašati vse, kar je človeštvo pretrpelo doslej. Sedaj zopet poročajo, da je Mussolini o priliki podpisa nemško-italijanske pogodbe o vprašanju izselitve južnotirolskih Nemcev po nemškem odposlancu Himmlerju poslal Hitlerju posebno poslanico s posredovalno ponudbo za mir. Baje bi bil Hitler — tako naglašajo zadnje vesti — pripravljen na pogajanja. Popustil bi v svojih zahtevah glede Poljske, ako bi Anglija in Francija popustili v svojih zahtevah glede obnovitve Češkoslovaške in Avstrije. Z druge strani poročajo o istočasni izjavi nemškega propagandnega ministra Gobbelsa, ki pravi, da Nemčija ne bo nikoli več klonila. Ob takih nasprotujočih si vesteh je treba sprejeti vesti o morebitnem miru z veliko previdnostjo. Zdi se nam, da se bodo v kratkem izkazale le kot izraz božične čustvenosti. Težko si je misliti takšno zbližanje obeh nasprotujočih stališč, da bi res bili omogočeni razgovori o miru. Veliko bolj verjetno je, da bo celo prihodnji božič svet obhajal v ropotu orožja. Za neudeležene bo velika sreča, ako bodo vse leto kot neudeleženi nevtralci lahko ohranili svojo neodvisnost in vsaj mir na svojem ozemlju. Oba tabora si namreč na vso moč prizadevata, da bi čim največ nevtralcev pritegnila v svoj strašni vrtinec. Letošnji božični dar Kakšne darove prejmejo narodi letos za božič? O miru ni sledu. Niti zarje tistega dne, ki bo svetu vrnil mir, še ne vidimo. Medtem govori statistika. Vojskujoče države so izgubile v prvih treh mesecih vojne 232 trgovinskih ladij z 893.000 tonami. ..Kmetski list11 boste prejemali lahko brezplačno! Vsak naročnik dobro ve, da je treba ob novem letu plačati naročnino, ki znaša letne 30 dinarjev, katere pa je v današnji dobi pomanjkanja težko prislužiti. Ce pa prido« bite Kmetskemu listu med sosedi, znanci in prijatelji do novega leta vsaj 6 novih naročnikov, potem Vam za ta denar ni treba skrbeti, ker Vam bo uprava za nagrado oziroma protiuslugo pošiljala Kmetski list cel* leto 1940. popolnoma brezplačno! Izgube so porazdeljene takole: Nevtralne države 80 ladij z 264.000 tonami, Anglija 120 ladij z 456.000 tonami. Francija 11 ladij z 49.000 tonami in Nemčija 21 ladij z 124.000 tonami Pri tem je treba omeniti, da izgube zadnjih dni sploh še niso upoštevane. Vračunane tudi niso izgube vojnih ladij raznih držav. — Tak je torej letošen božični dar. Kdo ga more biti vesel? Rusko poročilo o bojih na Finskem Tik pred božičem je štab leningrajskega vojnega okrožja podal pregled o rusko-finskih bojih v prvih treh tednih po izbruhu vojne. Po tem poročilu so sovjetske čete na finskem severu dosegle prav resne stvarne uspehe. Čete, ki so 1. decembra zavzele pristanišče Pečengo, so prodrle 130 km globoko v notranjost Finske. Povprečno so v tem odseku prodirale 6. km na dan. V smeri proti Uleaborgu so prodrle 150 km daleč in so prodirale po 7 ia pol km na dan. V smeri proti Serdobolu so prodrle 80 km daleč ali povprečno po 4 km dnevno. V smeri proti Viborgu so prodrle sovjetske čete 64 km daleč, kar pomeni dnevno povprečno 3 km 20 metrov. ! Na vseh frontah so ujele te čete v omenjenem Času 18 nasprotnikovih oficirjev, 105 pod« oficirjev in 1302 vojaka, zaplenile pa so 35 topov, 300 strojnic, 3000 pušk, 21 metalcev min, 220 možnarjev in 7 oklopnih avtomobilov. Izgube sovjetskih čet so znašale 1823 mrtvih in okrog 7000 ranjenih. Izgube Fincev so znašale 2200 mrtvih, kolikor so jih Rusi našli na zasedenem ozemlju, pri čemer seveda niso vračunani oni padli finski bojevniki, ki so postali žrtev sovjetskega topniškega in strojniškega ognja ter so jih finske čete odpeljale v zaledje. Število ranjenih Fincev znaša po podatkih leningrajskega vojnega okrožja okrog 10.000 mož. V nadaljnjem poročilo opisuje terenske težkoče pri vojskovanju na Finskem, omenja različne naravne in umetne ovire ter primerja ru-sko-finske meje z onimi med angleškimi-fran-coskimi in nemškimi četami na zapadu. Ob tej primerjavi ugotavlja, da so ruske čete na Man-nerheimovi črti, ki je enakovredna Siegfriedovi, dosegle stvarne uspehe, medtem ko francoske in angleške čete na Siegfriedovi Črti doslej še nimajo nobenih uspehov. Štab sovjetskega baltiškega vojnega brodov-ja označuje vsa poročila o tem, da je finsko obalno topništvo potopilo rusko bojno ladjo »Oktjabrska revolucija« za navadno izmišljotino. ■ Finci požigajo za seboj vsa mesta in vasi, ki jih morajo prepuščati prodirajoči sovjetski armadi. Zažgali so tudi mesto Salvvijervi, ki leži blizu norveške meje. Ruska vojska je prodrla do norveške meje pod mestom Petsamo. Velike rudnike nikla na severu Finske so zasedle sovjetske čete. Umikajoči Finci so rudniške naprave razstrelili. ■ Več železarn v Luksemburgu je moralo ustaviti Obrate, ker ne dobivajo koksa iz Nemčije. Mirovna prizadevanja Kaj se vse pripravlja v ozadju svetovne politike Zdi se, da ves svet živi v nekem doslej neznanem strahu. Zgodilo se je v zadnjih letih že marsikaj, države so izginjale deloma ob velikem prelivanju krvi, deloma tudi brez tega, vendar kljub vsemu temu ni svet poznal take zagonetne bojazni, kakršna vedno bolj prevladuje sedaj. Odkod izvira ta bojazen, bi bilo v današnjih razmerah prezgodaj razpravljati. 2e dejstvo samo pa, da obstoja, nam da misliti in dovoljuje različne razlage. Ključ do vsega nudi pogled na zemljevid. Kdor bo torej razmišljal o vseh teh vprašanjih, naj razgrne zemljevid pred seboj, pa mu bo marsikaj jasno, česar z golim razmišljanjem brez take opore ne bi mogel raz-vozljati. Ameriški predsednik Roosevelt je poslal za božič pisma poglavarjem treh cerkev, med njimi tudi papežu Piju XII. V pismu rimskemu papežu pravi prezident med drugim: V sedanjem času ne more noben duhovni poglavar predložiti nobeni vladi določenega načrta za zaključitev rušilne akcije in obnovo sveta. Ko bo napočil čas vzpostavitve svetovnega miru na varnejših osnovali, bo za človeštvo in vero največjega pomena, da pridejo skupni ideali do enotnega izraza, tem bolj, ker se bodo pojavili veliki praktični problemi za vse nas, ko bo nastal ta srečni dan. Milijoni ljudi vseh plemen, vseh narodnosti in vseh ver bodo mogli ponovno urediti svoje življenje s preselitvijo V nove dežele ali z ureditvijo novega doma. — Prepričan sem, da bodo vse cerkve n?t svetu, ki verujejo v enega in istega Boga, uporabile svoj vpliv v prid za to delo. Papež Pij XII. je imel na sveti večer govor, ki je v njem obsodil politiko nasilja. Po daljšem uvodu je papež orisal smernice za pravičen mednarodni mir. Zagotoviti je treba pravico do življenja in neodvisnost vsem narodom. Volja kakega naroda za življenje ne sme nikdar izvirati iz smrtne obsodbe kakega drugega naroda. Da bi mogel tako določen red ostati kar najbolj dolgotrajen, bi se morali narodi osvoboditi suženjstva, v kakršno jih tlači tekma v oboroževanju. Nadalje omenja papež razorožitev in mednarodno pomirjenje, pri čemer bi morale biti upoštevane vse grenke skušnje preteklosti. Govori o pravicah narodov in narodnostnih manjšin. Končno pravi: Toda tudi najboljše pogodbe bi bile nepopolne in obsojene na neuspeh, če bi oni, ki vodijo narode, in narodi sami ne dopustili, da jih navdahne duh odgovornosti, ki odmerja člove-Žanske odnose po enostavnih in neizpremenlji-vih določbah božje pravice. Nazadnje je papež v svojem govoru naglasil, da mu niso neznane velike težkoče, ki se postavljajo za dosego pravičnega mednarodnega miru. .....— Irska za mir Predsednik Irske, de Valera, je poslal ameriški vladi spomenico, kjer zahteva nujno sklicanje mednarodne konference, ki naj bi skušala mirno rešiti vsa današnja sporna vprašanja. De Valera smatra, da bi bilo za vse narode boljše doseči sporazum z dobro voljo, kakor pa čakati, da jih stiska prisili k pogajanjem. Predsednik Irske v svoji poslanici nasrlaša, da se mora po končani vojni itak sestati kon- ferenca. Zdrav razum zahteva, da se konferenca skliče prej, preden vojna utegne uničiti vsako dobro voljo. Vsi ti glasovi pričajo o resnosti položaja in o tem, da živimo v prelomu, iz katerega človeštvo mukoma išče izhoda. Prepričani smo, da ga bo končno tudi našlo, vendar pa se nam vse bolj vsiljuje misel, da bo moralo marsikaj gnilega in trhlega končno in za vedno v grob, pre- den bodo mogla taka mirovna prizadevanja roditi kaj uspeha. Dokler se to ne zgodi, bo človeštvo pokopano v trpljenju kakor kralj Matjaž v gori. Nič ne pomaga, če se vzdrami posameznik. Prebuditi se mora človeštvo! Prej ni rešitve in ne miru. Sedanja bojazen razodeva, da mnogi vodilni možje to resnico slutijo. Od tega, v kakšni meri se je bodo oklenili in jo brez pridržka izpovedali v dejanjih, ki naj popravijo tudi pogreške in zablode iz preteklosti, je v znatni meri odvisna bližnja bodočnost človeštva. Zadružna tovarna za modro galico Odkar so leta 1930. s pogodbo med tovarno Zorka in državo določeni pogoji za proizvodnjo in ceno doma izdelane modre galice, ter je v zaščito te proizvodnje država predpisala posebno carino za inozemsko galico, so se kmetovalci vedno pritoževali, da je galica predraga in da omenjena tovarna preveč zasluži. Potom raznih anket in kalkulacij proizvodnih stroškov so kmetijske organizacije vedno znova dokazovale državnim oblastem, da se pogodba med državo in tovarno Zorka pogrešno tolmači v škodo kmeta, toda vedno se je našel tudi izgovor, češ da pogodba tako glasi in se pred potekom 10 let, dokler je pogodba veljavna ne more nič spremeniti. Kmetijske organizacije so vedno mislile na samopomoč, predvsem na uvoz tuje galice, toda dokler sta carina in pristransko tolmačenje pogodbe ščitila tovarno, ni bilo izgleda, da se na ta način doseže odpomoč. Ravno tako se tako dolgo, dokler v državi nismo proizvajali baker v dovoljni čistoči in bi ga morali uvažati iz inozemstva, ni moglo misliti na to, da bi si ustanovile kmetijske organizacije lastno tovarno, ter bi mogle na ta način uspešno konkurirati tozadevni industriji. Prihodnje leto z 81. januarjem poteče pogodba med državo in tovarno Zorko in sedaj smatrajo kmetijske organizacije, da je napočil pravi čas, da se tudi to vprašanje reši v korist kmeta. Pobudo za to je dala kmetijska zbornica dunavske banovine, ki je na prvi sestanek z dne 20. septembra t. 1. pozvala vse druge kmetijske zbornice in pa razne kmetijske gospodarske organizacije, da se glede rešitve tega perečega vprašanja dogovore. 2e ta konferenca je sklenila zahtevati od države novo tolmačenje pogodbe med tovarno Zorka in državo, kakor tudi to, da se kmetijske gospodarske organizacije pozovejo, da pristopijo k fabrikaciji galice v lastni tovarni, ker se je pokazalo, da so papirnati protesti brezuspešni. Dne 6. t. m. so se sestale zopet na pobudo kmetijske zbornice dunavske banovine, vse zainteresirane gospodarske organizacije v državi predvsem zadružništvo in sklenile, da je cilj njihove akcije, da se doseže takšna cena za galico, ki bo odgovarjala faktičnim stroškom proizvodnje in kupni moči potrošnikov. Akcija, ki se bo v tem pogledu podvzela, se deli v tri spo-redne pobude. Prvo naj se izdela načrt uredbe in predloži kmetijskemu ministrstvu, ki ima za cilj, da se še v letu 1940., za katero še praktično velja po-stoječa pogodba med državo in tovarno Zorka, doseže znižanje cene na ono višino, ki odgovarja faktičnim proizvodnim stroškom in pravičnemu zaslužku industrije. Znano je namreč, da so se tovarne s potrebnim bakrom oskrbele že takrat, ko še cena ni dosegla sedanjo izredno višino, tako da je neopravičljivo, če se danes ponekod prodaja galica že po din 10'— za kg, odnosno ako bi tovarne ceno zvišale upoštevajoč ceno bakra, kadar bo nastopila sezija potrošnje galice, kot so to bile navajene do sedaj storiti. Naslednja akcija skuša doseči, da država v bodoče ne sklene več take pogodbe z industrijo, kot jo je sklenila leta 1930. Načrt pogodbe, ako bi bila iz drugih obzirov ipak potrebna, naj se pred odobritvijo predloži zainteresiranim gospo- darskim organizacijam kmetov, da bodo mogle ščititi interese kmetijstva. Ne sme se več zgoditi, da bi pogodbo sklenila samo trgovsko in finančno ministrstvo brez sodelovanja kmetijskega ministra ali zainteresiranih kmetijskih gospodarskih organizacij, kot je to bil slučaj leta 1930. Tretja akcija pa gre za tem, da kmetijske gospodarske organizacije same vzamejo v svoje roke izdelavo galice in še eventuelno nekaterih drugih kmetijskih potrebščin (umetnih gnojil in drugih zaščitnih sredstev), ker se je pokazalo, da je lastna proizvodnja najbolj učinkovito samoobrambno sredstvo. Gospodarske organizacije se pri tem popolnoma zavedajo, da je sedanja industrija sposobna galico proizvajati v dovoljni količini (imamo tri tovarne s kapaciteto 2800 vagonov letno, izdelujejo pa le okoli 1100 vagonov, kolikor sedanja potrošnja znaša), da so potrebna za to velika denarna sredstva (investicije in obratni kapital okoli 30 milijonov dinarjev za tovarno s kapaciteto 500 vagonov, kolikor znaša sedanja zadružna potrošnja) in da ta sredstva brez pomoči države ne bodo zmogle, vendar se bodo te organizacije lotile tudi tega, če bo to neobhodno, samo da se naša kmetijska, proizvodnja pospeši in obvaruje izkoriščanja. Ta akcija se bo izvedla v sporazumu z vsemi v vpoštev prihajajočimi gospodarskimi in državnimi faktorji, ker njen cilj ni rušiti našo mlado industrijo, temveč le zaščititi interese kmetijstva. Potrebno razumevanje za vse te akcije so kmetijske gospodarske organizacije že našle pri g. kmetijskemu ministru, kakor je to iz njegove izjave z dne 7. t. m. razvidno. Upati je, da bo tudi zainteresirana industrija pokazala isto razumevanje, da ne bo potrebno poseči po skraj* nem sredstvu samoobrambe. Omeniti bi še bilo, da je na zadnji konferenci izvoljen petčlanski akcijski odbor, v katerem so zastopane tudi slovenske zadružne organizacije in da bo ta odbor v kratkem zopet zasedal, da pretrese finansijski načrt za ustanovitev eventuelne lastne tovarne za modro galico. Gospodarske organizacije namreč žele, da ta tovarna vrže že leta 1942. lastno galico na trg, ako ne bi : bilo to vprašanje rešeno na drug način v korist kmeta. Murmansk je edina ruska luka na severozapadu, ki pozimi ne zamrzne. Pristanišče Arhangelsk na Belem morju je šest mesecev blokiran z ledom. Tudi leningrajska luka je že zamrznjena. Le Murmansko. nekdaj malo ribiško naselje, je vse leto odprto in sposobno za plovbo po Severnem morju in Atlantiku. Med svetovno vojno so zgradili avstrijski in nemški vojni ujetniki železniško progo od Petrograda do Murmanska. Kasneje so zgradili še drugi tir. V Murmansku se je naglo razvila industrija za predelavo morskih rib, ribjega olja in ribje moke. Na polotoka Kola kopljejo tudi rudo za predelavo fosfatnih umetnih gnojil. Murmansk služi sovjetski armadi kot morsko oporišče za napade proti Finski. Vse pada, se podira, se maje in ruši in trepetaje in brezupno čaka človek iz dneva v dan, bolj beden kot je bilje ob poletni suši, kdaj bo za večno v groba mrki hlad pregnan. Vendar ljudje smo vsi otroci iste zemlje, ki nas že tisočletja hrani in z dobrotami poji, kdo naj ji danes s silo to pravico jemlje, da ne bi smela biti mati nam še prav tako prihodnje dni?! uspeši pojav oklopnih divizij. Ako ne takoj na meji, pa na kaki naravni oviri (reka!) ali na umetni obrambni oviri kmalu za mejo Okiopne divizije so izrazito ofenzivno (napadalno sredstvo in mali narodi nimajo vzrokov, da bi zanje razmetavali milijarde. Pač pa morajo organizirali svojo obrambo z nakuno-vanjem sodobnega orožja za dejansko obrambo še v mirnem času, z grajenjem spretnih ovir, z razdiranjem komunikacij (cest itd.), z izkoriščanjem naravnih ovir, kar vse bo onemogočilo udejstvovanje oklopnih divizij. Pri spopadu oklopnih divizij s protioklopno obrambo bo zmagal tisti, čegar duh je močnejši, čegar hrabrost je večja. Za branitelja velja kot vrhovno načelo, da vztraja na svojem položaju in pri svojem orožju do zadnjega izstrelka in do zadnjega diha. Treba je vzdržati in pričakati pehoto; kajti njo morajo branilci zadržati. Dobra protioklopna obramba moralno deluje močneje na napadalca kakor pojav oklopnih divizij na napadenega. Naj malodušni in tisti, ki mislijo, da okiopne enote preskakujejo planine, brodijo čez reko in prehajajo čez močvirja, podcenjujejo protioklopno obrambo kakor bi je ne bilo, ne pozabljajo, da je Karadžorže z bučo smodnika iu bodalom začel boj s silnim turškim imperijem. Naj pomislijo, da naš narod pomni mobilizacijo, ko je eden prejel šajkačo, drugi pas, a tretji coklje; ko je smela baterija izstreliti dnevno največ do a granat v najhujših borbah. Naj pomisli, da je naš narod moral celo zapustiti domovino, ker se je boril vedno z mnogo močnejšim in bogatejšim nasprotnikom, — a je vendar končno vselej ostal zmagovalec. Človek je tudi dandanes najstrašnejše orožje sodobne vojne. To pa seveda človek, ki žari v ljubezni do svojega doma, do zemlje in do domovine. Samo ta velika ljubezen do domovine daje magično moč, da vojak vztraja na svojem položaju do zadnjega izstrelka, do zadnjega človeka in do poslednjega diha. Naj se oboroženi narod zaveda, da ga bode njegovi starešine znali voditi po potih nesmrtne slave y, obrambi naše rodne grudo in našega ve, kdo sluti kje bodočih dni skrivnosti pozna v tem strašnem mrazu pravo pot, — tone ves človeški rod v trpljenju in bridkosti in ni nikogar, ki bi ga pripeljal iz teh zmot?! Kar je doslej še kje rodila kruta sila, bilo je vse spočeto za propast, a kar je mati zemlja sama kdaj rodila, bilo je, bo in je ustvarjeno za večno rast. Zato verujemo, da vekomaj ostalo bo prekleto ime vsakogar, ki grešil bi podlo nad zemljo, zato kljub stiaki voščimo si srečno novo leto in v dan verujemo, ki končno bo pregnal temo. je najstrašnejše orožje V beograjski »Politiki« razpravlja K. L. Ž. o malih in velikih narodih z ozirom na sedanje nemirne dni. Razmišljanja so vsestransko zanimiva, ugotovitve pa za male narode vsekakor tolažilne in v marsikaterem oziru celo bodrilne. Gre za vprašanje o vrednosti tankov in vseeh sorodnih vrst orožja, ki jih člankar označuje kot »motomehanizirane edinice«. Pri tem je zanimivo opozorili na vzporeden psihološki pojav iz preteklosti. Ko so iznašli strojno puško in so ljudje slišali in čitali podatke o brzini in točnosti tega orožja, ki se je tedaj zdelo neprekosljivo strašno, je bila večina ljudi prepričanih, da ob takem orožju vojna — vsaj dolga vojna sploh ni več mogoča, ker bodo strojnice vse pokosile in mora biti v najkrajšem času vse mrtvo in drobno. Ko je potem leta 1914. izbruhnila vojna, se je izkazalo, da je kljub strojnicam in še hujšim, novejšim oblikam orožja vojna lahko trajala štiri leta in bi bila trajala še dalj, da ni zmanjkalo — kruha. Podobno prihaja člankar v »Politiki« do sklepov, da tudi sedanje motomehanizirane enote ne pomenijo res tiste končne in odločilne grozote, kot kakršno si jih marsikdo misli pod vplivom raznovrstne vojne reklame. Po opisu njih vrednosti, uporabnosti in učinkovitosti v najrazličnejših položajih in nalogah prihaja člankar do tehle ugotovitev: Sodobna protioklopna obramba ni samo dorasla oklopnim enotam (tankom itd.), ampak jih celo nadkriljuje. Dobro združena s pasivnimi sredstvi, pripravljenimi še v miru, lahko ta obramba že na sami meji zaustavi in obrez- Takšna so pa letos novoletna darila. Slika nam kaže pogled v tovarno letal »North American« v In-glcvvoodu v Kaliforniji, kjer izdelujejo vojna letala po angleških naročilih. Čudovito je pač, kaj vse izumi človek za medsebojno uničevanje. Kakor koli svet govori o miru, ostane resničen mir dejansko za človeštvo vendarle samo večno nedosegljiv ideal. ognjišča. In da bo tudi tokrat ostal zmagovalce človek s svojimi telesnimi, moralnimi in duševnimi sposobnostmi. Kolikor največ sodobnega protioklopnega orožja, kar najboljša povezanost aktivnih in pasivnih sredstev, kar najgloblja ljubezen do domovine, kar največja vera vase in v svoje starešine, — to je vrhovno načelo za uspešno obrambo proti vsem dragim oklopnim enotam! Tako končuje člankar v »Politiki«. Objavljamo njegove zaključke v prepričanju, da bo z njimi ustreženo tudi vsem našim čitateljem. Saj diha iz njih toliko prepričevalne, soune in krepke vere v našo življenjsko moč in obrambno sposobnost, da se zdi človeku, kakor da je posijalo sonce skozi meglo bojazni in malodušja, ki ga skušajo tudi pri nas širiti razni — zlasti tuji in plačani netopirji. Končujemo s klicem vsem: Ne dajte se begati od raznih nepoklicanih ljudi, ker nikoli ne veste, če niso morda plačani za to, da bi štrli vaš življenjski pogum! Zaupajmo vase, zaupajmo v bodočnost in niirho ravnajmo po navodilih mož, ki so že v velikih vojnah dokazali svoje sposobnosti in svoje junaštvo, pa tudi ob vsakem koraku veliko odgovornost pred narodom. Ako bomo vsi složno in vestno izpolnjevali dolžnosti in drug drugega bodrili ter drug drugemu pomagali, se nam ni treba bati viharjev, ki jih morda hrani bodočnost. Iv. Nemec; MOLK (Nadaljevanje) Ne z rokavom, Venja! Nič' ni hudega. Tu imaš ruto, Venček, in ne jokaj. Nič hudega ni, Če oče hudo pogleda. On drugače ne more, Venja. Tako, vidiš, saj bo dobro, le nič ne jokaj! Še po levem ličku obriši. Dobro je, Venja, moja pridna deklica. Drugič ne boš jokala, če te oče budo pogleda. Kaj ne, da ne boš, Venček? Venja je zastrmela v materine oči in zgrbljene brazde, ki so v nekih čudnih lokih prehajale na čelo in tiho odgovorila: Ne bom, mamica, Če me boš imela rada. Braniti me moraš! Zakaj, Venček? Oče me bo ubil; zaklati me hoče, je bruhnilo iz Venje, toda spomnila se je, da ne bo jokala, zato je skril? nakremženo lice Mici v krilo. Ne bo, ne, Venček, saj te jaz branim; oče ti ne bo storil nič žalega, ker te ima rad, samo noče pokazati. Ne boj se, ti moja deklica. Nima me rad oče, niti kruha mi noče dati, če ga poprosim. Tako grdo me gleda. Morda se ti zdi, Venček. Veš, ima skrbi, pa ne utegne. Morda si ga prosila za kruh takrat, ko je bil najbolj zatopljen v misli, pa te je nehote odgnal. Ni hud na tebe, ni, le pridna bodi; popoldan greva na proslavo, tudi Milanček pride, pa se bosta skupaj igrala. Venji so se zjasnile oči, nenadoma pa se je aopet zresnila in s strahom vprašala Mico: Iz naših krajev X Zlati rudnik v Bakovičih pri Fojnici je lansko leto prenehal z delom zaradi tega, ker je zmanjkalo zlatonosne rude limonita. Rudniška uprava je preuredila stroje in že prihodnje leto bodo začeli predelavati piritovo rudo in iz nje pridobivati zlato. X Romanje v Meko. Iz Sarajeva je odpotovalo 28 muslimanov v Meko in Medino. Do Sueza jih vodi ravnatelj sarajevskega Putnika. Romarji potujejo čez Grčijo in Egipt, zadržijo se krajši čas v Atenah, Aleksandriji in Kairu. Nato potujejo naravnost v Meko in se ob vrnitvi zgla-sijo tudi v Medini. X Ljubljanska Vzajemna zavarovalnica je kupila v Zagrebu palačo, v kateri se nahaja kavarna »Zagreb« za din 5,315.000'—. Zavarovalnica bo v kupljeni palači uredila svoje poslovne prostore. X Hrvatski scljački dom je kupila banovina Hrvatska v Zagrebu za 9,610.000 din. V palači bo nameščena moderna galerija slik in kipov. Zelo ugoden prostor je za trgovino in gostilno pri kolodvoru v Višnji gori in Kamenju pri Bohinju. Poizvedbe pri Kmetski posojilnici v Ljubljani. Ali bo oče tudi šel na proslavo? Ne bo, Venja! Če pa pride, tudi ne bo nič hudega, saj bova midve čisto na drugem koncu. Ne boj se, Venja, očeta. Tu imaš denar in pojdi k Mlinarjevim po dve vstopnici. Ali smem spotoma k Janževim, mama? Le pojdi, le, in pazi, da ne izgubiš denarja. Rekla bom Mariji, naj pride na veselico, potem bom pa takoj prišla nazaj. Kmalu pridi, Venja, da se ti,obed ne ohladi. Janževi materi povej, naj tudi pridejo. Bom, mama, je skozi vrata odvrnila Venja in zbežala čez dvorišče. Iz konjskega hleva je med tem stopil Hitrec in debelo pljunil na gnojišče in sam v sebi mrmral nerazumljive besede. Popoldan se je vršila na vasi velika proslava, kakršne še Rožni vrh ni videl. Vstajajoča kmetska mladina je razvijala svoj zeleni prapor, ki sta mu kumovali Anka in Danica. Obe botri sta že dopoldan prispeli v vas in pomagali pri pripravah; godba iz Krčmarovcev pa je že od zgodnje ure vabila ljudstvo na veliki praznik mladega rodu. Danica je svojo enoletno hčerkico morala prinesti s seboj in jo dati materi v oskrbo, ki je bila nežnega otroka iskreno vesela. Ves popoldan je drobno dekletce sladko spalo, da je tudi Daničina mati lahko videla svojo hčer na častni tribuni, ki jo je mladina tako veličastno okrasila. Po pozdravnih besedah predsednika, je deklamiral Ankin petletni sinček pesmico, ki je med množico vzbudila prisrčne ovacije otroku in mladi materi, ki je tako odločno zavrgla breme hlaočevskega rodu. Anka je vzdignila svojega sinčka na govorniški oder, X Delavske mezde. Hrvatski ban je izdal odredbo, s katero je določil za ozemlje hrvatske banovine najnižje mezde in sicer 3 din na uro za odrasle delavce in din 2'50 za delavce izpod 18 let. X Večje število sedmošolcev odličnjakov iz vse države je prispelo pred božičnimi prazniki v Beograd, kjer so bili gostje Nj. Vel. kralja Petra II. Mladi kraljevski gostje so bili na Oplencu in si ogledali vse znamenitosti pre-stolice. X Ribiška nesreča. Pri rtu otoka Visa na Jadranu je uničil silen vihar ribiško ladjo, v kateri je bilo šest ribičev, ki so se v obupni borbi borili, toda peneči valovi so drugega za drugim pogoltnili in potopili tudi njihovo barko. X V Bosni je zapadel visok sneg, ki je povsem onemogočil promet na nekaterih ozkotirnih progah. Med božičnimi prazniki je zavladal tudi oster mraz. X Krščanski jubilej. Prihodnje leto bodo Hrvati proslavljnli 1300 let, odkar so sprejeli krščansko vero in stopili v stik z rimskim papežem. X Pred novomeškim sodiščem so bili obsojeni zaradi ponarejanja dvodinarsl.ih kovancev Jože Goste na 10, Andrej Nemčič na 18, Jožefa Krašovčeva na 6 in Nemčičeva dati na 4 mesece strogega zapora. X Dr. VI. Maček je preživel božične praznike na svojem posestvu v Kupincu. Levo: Rusko letalo, ki je treščilo v Kare-lije blizu Viborga na zemljo. — Desno: Iz bojev pri Pečengi. Že po tej sliki vidimo, v kako težkih okolno-stih še vrše boji na Finskem. Finska pehota strelja v snegn leži in iiOsi bete plašče, ki jo iz dalje popolnoma izenačujejo s pokrajino, tako da so strelci za nasprotnika nevidni. na katerem se je Milan res junaško izkazal. Kakor napete strune so drhtele njegove otroške besede, ki so segle ljudstvu naravnost v srce: Mi mladi ne bomo molčali, ker nas krivica boli. Mi mladi vam bomo skovali orožje za nove dni... Čudno so zvenele odločne besede iz otroških ust in vzbudile v marsikaterem srcu spoznanje, ki je prej zaman trkalo na izmučeno srce. Med Danico in Anko je tedaj zaplapolal novi prapor in zakril Milana, množica pa se je z neko po-božnostjo sklonila pred vihrajočim praporom, mnogi so si priznali v duši, da prihajajo res glasniki novega življenja. V skrajnem desnem kotu izpod košatega kostanja so zrle na tribuno Ankina in Daničina mati in Hitrečeva Mica. Vsem so tekle po licih solze veselja in padale v taktu godbe na tla. Kadar se je prvič sklonil zeleni prapor ob akordih kmetske in državne himne, takrat ni bilo človeka v množici brez solznih oči. Na govorniški oder se je nato vzdignil krepak fant z visoko dvignjeno zastavo in spregovoril: Vsi mladi iz vasi, fantje in dekleta in vsi, komur teče po žilah prava kri! Prisezimo na ta prapor svobode, da bomo res vsi pomagali naši vasi k dostojnemu življenju. Molčeči naj spregovorijo in pomagajo s svojim umom in z delom pomagati celoti. KMETSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI otvarja trgovcem, gostilničarjem, obrtnikom tekoče račune in daje kredite pod ugodnimi pogoji. X V Beogradu so po nesrečnem naključju policijski organi ustrelili generalnega direktorja Prizada g. dr. Edo Markoviča. Policijski organi so iskali v stanovanju Markovičevo hčerko, ki so jo hoteli zaslišati v zvezi z demonstracijami beograjskih visokošolcev. Kuharica je razburjena zavpila, da nameravajo hčerko napasti. Dr. Edo Markovič se je prebudil, pograbil za revolver in ustrelil na detektiva. Ta je v obrambi ustrelil večkrat nazaj in smrtno zadel dr. Markoviča. Dogodek je povzročil v Beogradu veliko razburjenje, ker je bil pokojnik visoko cenjen kot gospodarstvenik in poštenjak. X V premogokopu »Kosovo« blizu Prištine sta se smrtno ponesrečila dva rudarja, trije so pa dobili težke poškodbe. X V Paračinu je do tal pogorela ondotna narodna šola, ostalo je le golo zidovje. Vzroka požaru niso mogli ugotoviti. X V vasi Azanji v Srbiji so razbojniki ubili premožnega kmeta Dragotina Keljača, nato pa zažgali posteljo, na kateri je ležal. Po izvršenem zločinu so razbojniki pobegnili. X Slovenija pokadi letno za 185 milijonov din tobaka. Pred božičem se je vršila v Ljubljani licitacija velikoprodaje tobaka za dobo petih let X- Nemške policijske oblasti so aretirale v Mankoviču na Poljskem grofico Rozalijo Potočki. X Arhiv in knjižnica Jugoslovenskega odbora iz svetovne vojne v Londonu je bila te dni izročena Akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu. X Borba za surovine. V Boru se nahajajo znameniti bakreni rudniki, ki so v rokah francoskih kapitalistov. Za bakreno rudo se močno potegujejo Nemci, toda tudi francosko trgovsko odposlanstvo se mudi v Beogradu in se pogaja za izvoz bakrene rude v Francijo. X V Sarajevu so imeli socialisti konferenco, na kateri so sklenili pričeti z obnovo stran-% ke v Bosni in Hercegovini. X Kartel papirnice je hotel povišati cene papirju. Hrvatski ban je njihovo namero prepovedal, ker nimajo vzroka za povišanje cen. Odločen ukrep hrvatskega bana vsi pozdravljajo. Menimo, da bi se dalo slične ukrepe izvesti tudi drugod in za vse predmete, ki so važni za kmetsko ljudstvo. X Smrtno se je ponesrečil Rigler Franc iz Gor. Podpoljan pri Ortneku. Urejeval je mlin na električni pogon, pa mu je pri tem odletel ikos lesa v glavo s tako silo, da se je takoj ne-icavesten zgrudil na tla in kmalu izdihnil. X Nov predsednik državnega sveta. — Za predsednika drž. sveta je bil imenovan dr. Zivko Jovanovič, predsednik apelacijskega sodišča v Skoplju, za člane drž. sveta pa so bili imenovani dr. Teodor Pajčič in dr. Vladimir Pertot. Zelo primerna NOVOLETNA DARILA! * Največja izbiral * Oglejte si naše izložbe! A. $ E. SKABERNE LJUBLJANA X Na Senožeti pri Rimskih Toplicah je umrl brat pesnika Antona Aškerca Miha. Pokojnik je živel v težkih razmerah. Zadnja leta Je bil kot prevžitkar pri svojem sinu. Njegovo rojstno domačijo je teta Agata prepustila in pni j i s 50.0QQ, goldinarji. Miha Aškerc se je zadolžil in kupil drugo posestvo. V zakonu se mu je rodilo devet otrok. X Za župana na Cetinju je bil imenovan Toma Miloševič. Proti njegovemu imenovanju so protestirale organizacije JRZ, češ da ni njihov Član. X Zagrebška policija je aretirala okrog tristo oseb, ki so se sumljivo potikali v mestu. Večina aretiranih je bilo iz Zagreba izgnanih, drugi pa so bili izročeni sodišču. X Šofer Janko Škantar, ki je vozil svate 17. septembra t. 1. čez most pri Bohinjskem jezeru, kjer se je dogodila strašna nesreča in so utonile štiri osebe, je bil pred ljubljanskim sodiščem obsojen na pet mesecev zapora. X Vodnikova družba v Ljubljani vljudno obvešča vse svoje gg. poverjenike (ce) in člane, da je pričela v ponedeljek 11. decembra t. 1. z razpošiljanjem svojih letošnjih knjig in sicer po sledečem vrstnem redu: ustanovniki, Amerika, Ljubljana - mesto, srez Ljubljana-okolica, nato srezi v bivši mariborski oblasti, razni kraji v državi izven dravske banovine in siednjič srezi bivše ljubljanske oblasti. Obenem prosi uprava Vodnikove družbe, vse one gg. poverjenike (ce), ki še do danes niso poslali svojih nabiralnih pol, da naj to opravijo takoj. Istolako pa prosi družba vse Člane zamudnike, da se naj še danes prijavijo pri svojem poverjeniku, odnosno direktno pisarni družbe, da dobe letošnje knjige še pred novim letom. X Konji pripeljali mrtvega gospodarja domov. Kmet Ilija Kolar iz Tavankuta pri Subotici je zapregel par konj in se odpravil po opravkih v mesto. Ko je bil mož nekaj kilometrov od doma, ga je zadela kap in je na vozu umrl. Konji so čutili, da se je nekaj pripetilo, pa so sami od sebe obrnili in pripeljali mrtvega gospodarja domov. X Mariborskemu trgovcu Ivanu Lahu so vlomilci odnesli železno blagajno, v kateri je imel 2.700 mark in 17.000 din, več vrednostnih papirjev in hranilnih knjižic v skupni vrednosti 300.000 din. Vlom je bil izvršen med opoldanskim odmorom. X V Zemunu se je ustanovila nemška organizacija HSS. Tudi vojvodinski Madžari vstopajo v HSS. Z ustanavljanjem nemških in madžarskih organizacij HSS je stopil hrvatski seljački pokret iz okvira strogega hrvatskega nacionalizma in povdarja bolj svoj socialni značaj. Istočasno je tudi pomembno, da se HSS ne omejuje samo na ozemlje banovine Hrvatske, temveč razširja svoje delovanje tudi na drilge prečanske kraje izven banovinskih meja. X Iz inozemstva se je vrnilo dosedaj že nad 10.000 sezonskih delavcev. V glavnem so se vrnili vsi naši delavci, ki so bili preko leta zaposleni v tujini. limeh^a -----.i mladina Sv. Lovrenc v Slov. goricah Naše agilno Društvo kmetskih fantov ip deklet se po preteku nekaj mesecev zopet oglaša. • Pred kratkim je naše društvo sklenilo, da hočemo tudi v letošnji zimi izpolniti svoj delovni načrt. Prvo bomo priredili od 2. do fO. januarja 1940. devednevni »kuliarsko-gospodinjski tečaj«, katerega bodo posečale naše agilne* tovarišice. Za vodstvo tega tečaja smo zaprosili tovarišico Pavlo Potočnikovo, načelnico ženskega odseka naše Zveze. Sedaj ob božičnih praznikih pa je naloga našega društva, da zberemo med člani in drugod naročnikov našega glasila »Grude«. Predvideni sestanki, razna predavanja, ev. še kmetsko-mladinsko zborovanje mora poživeti uspeh društvenega delovanja. Kakor v pretekli šestletni dobi delovanja našega društva, tako mora nezlomljivo v nič manjši meri naprej za boljšo bodočnost naše vasi. Vesele in zadovoljne božične praznike in srečno novo leto želijo kmetski mladini, organizirani v Društvih kmetskih fantov in deklet, slovenski kmetski fantje 9. topniškega polka: Janko Oselj, Voglje; Alojz Lakner, Duplje; Janez Martinjak, Britof; Stanko Podlesnikar, Kamnik; Matija Rački, Rogati hrib; Henrik Peter-nelj, Davče; Franc Vrhovec, Vrhnika in Janez Sušnik, Črna. Laneno olje, firnež, barve, lake, kit, lanene tropine ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju ŽHecZič ~ %> ol n Iz l tovarna olja, lakov in barv družba z omejeno zavezo, lastnik Franjo Medič Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu Tovarne v Lfubliani, Medvodah ln Domžalah Zahtevajte pri Vašem trgovcu „Naš caj"! Mešanica domačih čajnih rastlini Najboljši nadomestek za inozemske čaje! Po odobren ju Ministrstva socialne politike in narodnega zdrava v Beogradu z dne 11. maia 1935 1. S. br.' 14.004 Na prodaj pri: Kmetijski družbi r. z. z o. z. v Ljubljani Bogati petrofejski izvori Ruska vlada je objavila letošnje poletje, da bo vložila v prihodnjih petih letih okoli dve milijardi rubljev za ureditev ogromnih petro-lejskih naprav v pokrajini med Uralom in Volgo. Strokovnjaki so izračunali, da vsebujejo te pokrajine večje bogastvo nafte kot ga premorejo Združene ameriške države. Že leta 1938. so pridobili v teh krajih 1,300.000 ton nafte. V prihodnji petletki bodo zvišali proizvodnjo na sedem milijonov ton. Strokovnjaki menijo, da so pokrajine med Uralom in Volgo mnogo bogatejše na nafti, kakor pa so največji petrolejski izvori v Baku, kjer so pred svetovno vojno dosegli najvišjo proizvodnjo nafte s 7 mil. tonami. Nova petrolejska polja so za sovjetsko Rusijo pomembna zaradi tega, ker leže daleč proč od državne meje v središču države. Petrolejsko bogastvo teh krajev se spozna že na reki Uhti, na katere površini plava mastna plast, ki gori in razvija črn dim. Jz tujine ■ Nemške oblasti priporočajo kmetom, da naj nosijo coklje, to je lesene čevlje, da bi se s tem prihranilo na usnjatih podplatih. ■ Italijanska kraljevska dvojica je z velikim spremstvom obiskala pred božičem papeža Pi-ja XII. Papež bo vrnil obisk 28. decembra. Zadnjikrat je papež obiskal italijanskega kralja 1. 1870. ■ Stalin želi obnoviti pogajanja s Turčijo in vzpostaviti z njo dobre odnošaje. ■ Rusi krive trockiste, to je pristaše nekdanjega voditelja ruskih komunistov Leva Trocke-ga, katerega je Stalin izgnal iz Rusije, da ovirajo delo po tovarnah in na železnici ter s tem onemogočajo uspešno borbo sovjetske armade proti Fincem. ■ Zaradi napada Sovjetov na malo finsko državo je sedanji Stalinov režim zgubil vse simpatije, ki si jih je z veliko težavo pridobil tekom zadnjih deset let v Ameriki, Angliji in Franciji. Rdeča armada, ki je bila vse do rusko-finske vojne velika neznanka, o kateri so pa vendarle raznesli nekateri svetovni časopisi, da je odlično oblečena in oborožena ter da ima visoko moralo in disciplino in da predstavlja strah vsem sosedom, je na mah zgubila veliko na svojem ugledu in spoštovanju. Kakršnikoli bili vzroki njenega prvega neuspeha na Finskem, dejstvo je, da jo je svetovna propaganda silno raztrgala in prikazala v uničujoči sliki pred vsem svetom. Rusija je danes močno osamljena in v slučaju zmage Anglije in Francije bo nastalo veliko vprašanje, kako se bodo razvili odnošaji med njima in Sovjetsko Rusijo. ■ Meja med Rumunijo in nekdanjo Poljsko, ki so jo zasedli Rusi, je bila te dni odprta. Prvi vlaki so bili namenjeni v Nemčijo z večjimi transporti celuloze in nafte. ■ Čang-Kajškove armade so nepričakovano pričele ofenzivo proti Japoncem in izvojevale v nekaterih krajih znatne uspehe. ■ Med Rusijo in Japonsko se bodo v kratkem pričela pogajanja, ki naj na miren način urede vsa sporna vprašanja med obema državama. Zlasti se bodo utrdile meje med Zunanjo Mongolijo in Mandžurijo, vprašanje ribolova ob ruskih obalah na Daljnem vzhodu ter vprašanje koncesij japonskih petrolejskih podjetij na severnem delu otoka Sahalina, ki pripada Rusiji. ■ Kapitan Langsdorf, poveljnik nemške kri-žarke »Admiral Graf Spee«, ki je bila potopljena na povelje kancelarja Hitlerja od lastnega moštva v urugvajski luki Montevideo, se je po izkrcanju ustrelil. Pred samomorom je napisal pismo nemškemu poslaniku v Urugvaju, v katerem mu sporoča vzroke svoje odločitve. ■ Angleška podmornica ie težko poškodovala nemško križarko »Blucher^ ■ Kanada je postala rezerva angleške vojne sile. Kanadski ministrski predsednik je dal izjavo časopisom, v kateri je naglasil, da bo Kanada preskrbovala zaveznike docela sama s hrano in železom. Nadalje bo lahko dobavljala po 2000 letal mesečno in izvežbala več tisoč pilotov. Za letalce bodo otvorili 3 osnovne šole, 16 šol za učenje v letenju, 10 šol za izučitev opazovalcev na bombnikih in strelcev, 2 šoli za zrakoplovstvo in 4 šole za radiotelegrafiste. Stroški bodo znašali 600 milijonov dolarjev. V prvem letu bo Kanada izdala 1 milijon dolarjev dnevno za vojno. Zgradili bodo 60 novih letališč in 67 vežbališč. Za učenje novincev bodo potrebovali 40.000 častnikov in vojakov. Takole angleška obalna straža potiska naboj v top, da bo pripravljen na strel proti sovražniku, ako se ta pojavi na morju. ■ Franc Thyssen, znani nemški industrialec, ki je spočetka denarno podpiral nemški nacionalizem, je pred tedni prišel v Švico in se tam za stalno nastanil. Švicarsko časopisje poroča, da je nemška država zaplenila vse Thyssenovo imetje. Tudi znani vodja nemških nacionalistov Hugenberg je pribežal v Švico. ■ Japonska bo prihodnje leto proslavila 2600 letnico svojega cesarstva. V spomin na ta jubilej bodo zgradili velika zaklonišča v Tokiu, Osaki in Koreju. ■ Vlada češkomoravskega protektorata je objavila okrožnico, ki pooblašča vsakega Nemca, da sme aretirati Ceha, ako ga zaloti pri zločinu proti nemški državi. ■ Nizozemska je prispevala velike zneske za finski Rdeči križ. Neki tovarnar je sam prispeval 5 milijonov dinarjev. ■ Na Švedskem je bila sestavljena koncentracijska vlada iz vseh političnih strank, ki bo poskušala odoleti nevarnostim, ki ji pretijo od vojujočih se držav. ■ Angleži in Francozi so do sedaj uničili 40 nemških podmornic. Računajo, da je imela Nemčija v začetku vojne skupno 60 podmornic. Vsak teden pa zgradi dve novL ■ Voditelj poljske kmetske stranke Vitoš. ki ga je polkovniška vlada preganjala, se je pred nemško-poljsko vojno vrnil v domovino. Te dni so ga nemške policijske oblasti aretirale. ■ V Baltiškem morju so ruske vojne ladje potopile dve nemški tovorni ladji. ■ V Baltiškem morju se je potopila nemška potniška ladja »Gneisenau« z 900 potniki. Med njimi je bilo veliko baltiških Nemcev, ki so bili na potu v Nemčijo. Kako je prišlo na parniku do eksplozije še niso mogli ugotoviti. ■ Angleška podmornica »Uršula« je potopila nemško križarko vrste Koln in eno nemško podmornico. ■ Ameriški predsednik Roosevelt je prepovedal izvažati v Sovjetsko Rusijo orožje in ve3 material, ki je bistvene važnosti za gradnjo letal. Ta prepoved sicer nima zakonite podlage, toda Rooseveltov poziv se sklicuje na moralno plat ameriških tovarnarjev. Do sedaj smo videli, da je bilo zlato še vselej močnejše od morale pri vseh fabrikantih, pa tudi pri amerikanskih. ■ Nemci iz Letonije preseljeni. Te dni se je odpeljalo iz Letonije zadnjih 1000 Nemcev v svojo novo domovino. Vsega skupaj je bilo preseljenih iz Letonije 51.000 Nemcev z vsem premičnim premoženjem. Preselitev se je izvršila v 45 dneh. S tem je zaključena sedemstoletna zgodovina baltiških Nemcev. ■ Amerika je dala na razpolago Finski 294.000 dolarjev. To je obrok, ki ga je Finska letos odplačala Ameriki na račun svojih dolgov. Ameriški Rdeči križ pa je poslal Finski 350.000 dolarjev. ■ Romunska vlada je sprejela zahteve Nemčije, da se poveča tečaj nemške marke od 41 na 60 lejev. ■ Ruske čete prodirajo ua severu z lahkimi tanki, ki jih imajo v velikem številu na razpolago. Lahki tanki zasledujejo umikajoče Fince in preprečujejo napade smučarjev z boka na rusko pešadijo. ■ Hitler in vrhovni poveljnik nemške armade general Brauchitsch sta prebila božične praznike na zahodni fronti, kjer sta med vojaki držala tudi govore. ■ V italijanski senat so bili imenovani štirje Albanci. Med njimi je tudi predsednik albanske vlade Verlazi. ■ Z nemškim parnikom Columbusom se je potopilo tudi 10.000 parov čevljev, ki jih je Nemčija kupila za svojo vojsko v Mehiki. ■ Nemška letala so potopila ob angleški obali 25 manjših ladij, večinoma oboroženih ribiških bark, ki pomagajo napadati sovražne podmornice. ■ V Moskvo je odpotovalo bolgarsko odposlanstvo pod vodstvom finančnega ministra. V Moskvi se bodo vodila pogajanja za sklenitev trgovske pogodbe med Rusijo in Bolgarijo. ■ Tudi na Finskem je vlada sklenila ustanoviti koncentracijska taborišča, "kamor bodo spravili vse destruktivne elemente. ■ Moskva je pričela pripravljati svoje prebivalce na nevarnost letalskih napadov. Izvršenih je bilo že več poskusnih zatemnitev mesta in vežb za primer latalskih napadov. Izdani so bili strogi ukrepi proti vsem, ki se ne bi pokorili protiletalskim odredbam. ■ Nemške policijske oblasti so zaprle v če-škomoravskein protektoratu mnogo članov če-ško-ruskega društva. Med njimi je več višjih oficirjev bivše češkoslovaške armade. ■ Na Finsko je že prispelo več sto švedskih prostovoljcev, ki se bodo borili proti sovjetskim četam. Sefmi 1. januarja: v Novem mestu, Ormožu, Trbovljah, Murski Soboti. 2. januarja: v Ribnici, Št. Vidu pri Stični, Rado-hovi vasi, Ormožu, Ptuju, Dol. Lendavi, Sv. Juriju, Celju-okolica. 3. januarja: v Krškem, Ljubljani, Dol. Logatcu, Celju, Ptuju, Trbovljah. 4. januarja: v Črnomlju, Mokronogu, Domžalah, Turnišču. 5. januarja: v Mariboru, Slov. Konjicah. 6. januarja: v Brežicah, Celju, Trbovljah, Križev-cih, okraj Murska Sobota. Kmpfolri lici" ,zhaia vsako sredo Naročnina znaša 9,milClolil lldl letno 30 din. polletno 16 din. ze inozemstvo letno SO din. Inserati po tarifi Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nelraa-kirana pisma se ne sprejemajo — Rokopisov ne vračamo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo m uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul št 1 Tfeton in tet, sU 32-59. Račun pri poštni Hranilnici st» 14094, Srečno in veselo novo leto 1940 želi svojim hlijentom Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani Navzlic podražitvi usnja proizvajamo in prodajamo v ČEVLJE v priznani prvovrstni kakovosti po prejšnjih cenah. TRIUHF. Miklošičeva cesta 12 nasproti hotela „Uniona" Kmetje in kmetice! Ko pridete v Ljubljano po opravkih, posetite gostilno „PRI LOVCU" NA RIMSKI CESTI št. 24. vogal Bieiweisova c. 2. kjer boste vselej zadovoljivo postrt-ženi. Zajamčeno pristna vina! Domata in dunajska kuhinja! Od 6, ure zjutraj: mleko, kava, čaj, golaž, vampi, jetrca i. t. d. Mlinsko • teh nične potrebščine Mlinska sita / Gonilna jermena / Mlinski stroji / Mlinski kamni vseh vrst Brcar & Co., Ljubljana, Kolodvorska ul. 35 Telefon 27-25 t-: SREČNO NOVO LETO 1940 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem Martin BerSan, L obče k 56 TRGOVINA Z USNJEM IN ČEVLJARSKIMI POTREBŠČINAMI Srečno in veselo Novo leto želi Lavoslav Bučar gostilničar V K O S TA N J E V I C I NA KRKI Veletrgovina s papirjem N. Tlčar. Ljubljana SELENBURGOVA ULICA S T. 1 IN SV. PETRA CESTA ŠT. 26 priporoča vse pisarniške in tehnične potrebščine JOSIP BERGMAN trgovina s črevami in parna topilnica loja LJUBLJANA, Poljanska c. 85-87 | RUPENA -LUTZ | *« Jrulba * o. ar. *« t« tovarna Lutz-peči in armatur 1» ♦J L|U3LJAIA VII ŠIŠKA W.V.V.V.V.V.V.V.vav.V.V.V.V.V.V! SREČNO IN VESELO NOVO LETO ♦ želi vsem svojim odjemalcem f in se priporoča ..,.■ f IVAN MEDVED sodarski mojster TACEN — ST. VID PRI LJUBLJANI f t : » Srečno ^Novo leto svojim zadružnim klijentom in poslovnim prijateljem želi Zveza slovenskih zadrug Srečno Novo leto svojim cenj. gostom želi Franjo Trupe j Gaber je> Sevnico Srečno ftfevo lete svojim cenjenim gostom želi 2>eiei? Susteršič gostilničar Senitica SREČNO NOVO LETO 1940 SVOJIM CENJENIM GOSTOM ZELI Daj-Dam Ljubljana Srečno In uspehov polno Novo leto želi tvrdka Sckueidet-1/ecai/šek trgovina z železnino, vsakovrstnimi stroji in orodjem Priporoča se vsem svojim cenj. odjemalcem za nadaljnjonaklonjenost Ljubljana ■ ■ ■ ■ ■ ■ Srečno in zadovoljno Kovo leto svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem želi J«"« IVAN OGRIN % - veletrgovina z vinom v. Škofljica g: ■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■ ■_« Kadar pride e v Ljubljano se zglasite v občeznani manufakturni veletrgovini R. NIKLAUC „Pri Škotu" LINGARJEVA ULICA, Pred škofijo k)er boste nažll veliko Izbiro blaga za moške In domske obleke po Izredno ugodnih cenah Ke pozabite: D. MIIUUC, Ljubtfana .............. Scccm svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem želi ,,NOVA TRGOVINA" splošna trgovska družba z. o. z., Ljubljana 0001020200010101020200000102020100020202020200000101010200000002000202020089000101010201020201 020200000001010000010100010001000002010202 1 SREČNO NOVO LETO 1 ELI VSEM SVOJI M CENJ. ODJEMALCEM TVRDKA 7. Uh&Z LJUBLJANA JXXXXXXXXXXXXXXXXO SS3SS8eS3£S8G ■'X. i- Srečno in veselo Novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem Vik i ow meden zganjarna Ljubljana \ SREČNO IN ZADOVOLJNO i NOVO LETO 1940 i J želi C / Arkolvanml. ( ..........I,......."'Hiiimi'«"""........................................................................ Srečno in veselo Novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem in gostom IVAN GRAD GOSTILNA IN VELETRGOVINA Z VINOM BERIčEVO . m. iiini^EJi f 111 u ii »■ i ll n ta ■ i m i iiaissuil l li miSOi 11H CHi*!^Q•<> o> o> o' <-> <>■■<'-> <~>i*< >iw _ ■|IHI'l'lllllllliIillll|llli|iUIIIIII'l«lll|llli»illll|HI'|N«HIII'|illllltlli|itH|||||i|ilt|||||l'|illl||S|^ I KNJIGOVEZNICA, KARTONA2NA 1 | IN GALANTERIJSKA DELAVNICA j f Matija Sifrcr J | LJUBLJANA, Vegova ulica 6 — Tel. 33-72 f §§ Se priporoča s solidno in ceneno vezavo = Velika zaloga reklamnih koledarjev ^tBRuufliiiifinteaiiiiiUMieiiiiuuiaaiituuiiia>iitittiit«ititiutiteiuiiuttoatuuui»iAiiiiittu>«(ttut-'^ Srečno in uspešno novo leto 1940 gv| fjSlOFIIfl NCfkllf d. d. zeli svojim cenjenim naročnikom in odjemalcem ^»»Vd.lfr*" Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23 ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost Prečne ŽVev© leto svojim cenjenim odjemalcem želi Jvan Kozina trgovina barv in v to stroko spa-dajočlh predmetov LJUBLJANA, Tyr$eva cesta 14 SREČNO NOVO LETO svojim cenj. odjemalcem ln poelovnim prijateljem želi li/an Avšic trgovina z manufakturnim in modnim blagom Ljubljana, Prešernova ul. 3. •Srečno fVove leto vsem članom in cenjenim odjemalcem Kmetijska družba, r. z. z o. z. v Ljubljani Kmetska hranilnica In posojilnica v v St Vidu nad Ljubljano vošči vsem svojim poslovnim —sre£no ^/ovo lef0 Srečno in Teselo novo leto 1940 želi L MIKUS LJUBLJANA, Mestni trg št. IS Dežniki! Ustanovljeno leta 1839 Na malo! Na velibot yiH>>H||M>>ilUlnil!l|l»»Q|H>*l|!lnull!llMit||mnl||hi>il||lli>H|0n>U||lliiil||ln>iM|ll»inil»"l||l»nl|^ [ Srečno in veselo novo leto 1940 J želi vsem svojim cenjenim gostom = kakor odjemalcem vina I Franc Grad J GOSTILNA IN ZALOGA VINA f Z G. KAŠE L J ■cr ___ i ailmilffMllB^^iilBl^itfllmillthH.lllniHilIntiilllliiiitllliiMlIlluiilllli.iilllliiiiiIlMiiUlI^iMlIg Srečno in veselo novo leto 1940 želi svojim cenj. odjemalcem Zorko Franc, Ljubljana parna pekarna Celovška cesta 68 Srečno in zadovoljno Novo leto lell svojim cenj. gostom in poslovnim prijateljem Alojzij gostilničar — ST. JU RJE pKJoeocsooooocsocsocsocsooiocsoo s U S SREČNO NOVO LETO g 2 ZELI SVOJIM CENJENIM KL1ENTOM Klišarna ST. DEU LJUBLJANA DALMATINOVA VL1CA 13 q OiOOtOOiOOiOOtOOiOOiOOiOOiOOiOaO 8 T-^B T^^ f ^^ TELEFON INTERURBAN 23-06 JEj .HLfJP Al CJr JM vi.- - • . • [■■ ;. i ' '—: "-*' i v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 7 (v lastni hiši) Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, aido itd. Mlevske izdelke: pšenični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poliske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. super-fosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nifrofoskala, apnene! IISKARNA MERKUR LIUBLIAIA, Gregorčičeva uL 25 Itlitll lltt.U-U Vtediuk; Milan Mtavije, — izdaja za konzotuj: Ivan Pipan. iSj mka uskaina Meikui IpteOsiavnik tiskarne; O. Mihaiekh Ljubljana. 484848534853532353535323484853534853