Savinjski vestnik CELJE, 20. oktobra 1951 (jLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN ŠOŠTANJA LETO IV., ŠTEV. 42 CENA 3 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje Titov trg 1. Poitni predal 123. Telefon 7. Tiska Celjska tiskarna v Celju. Četrtletna naroč- nina 54, polletna 108, celoletna 216 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. Ob sestavljanju pravilnikov o plačah v preteklih dneh je bila pred upra- \ne odbore podjetij postavljena ena od izredno \a/.nih nalog — sestava pravilnikov o plačah, ki naj bi omogo- c-ili pravilno iilačevanje delavcev in iislnžbencev. Pri tej nalogi, ki jo upravljajo po- sebne komisije, je bilo predvsem po- treil)no ugotoviti delovna mesta v IKKljetju. Kljub nekaterim pojasnilom so se že takoj v pričetku pojavila ne- katera vprašanja, ki so ponekod po- vzročila precej skrbi. Ni bilo namreč Jasno, kakšna kapaciteta podjetja naj s(> vzame za merilo: ali naj se prcl- vidijo mesta z ozirom na preteklo produkcijo ali po predvidenih bodočih nalogah, nadalje kako naj se zasedejo stroji, ki niso najmodernejši, ali naj se upoštevajo delovna mesta za mo- rebitno preusmeritev del v podjetju. Skratka i)ojavile so se nejasnosti, za- radi katerih je nastal zastoj. Vsi skupaj smo tako nalogo prvi-' krat izvrševali in ni nič čudnega, če so nismo znašli, vendar smo premalo upoštevali že izdana navodila. Glede delovnih mest je že objavljeni osnu- tek splošnih navodil za sestavo pra- vilnikov dal pojasnilo, kaj naj razu- memo pod delovnim mestom. Razum- ljivo je, da je pri tem določanju po- trebno vzeti trenutno stanje podjetja ne toliko glede številčnega stanja ko- likor glede zmogljivosti istega s ce- lotno ureditvijo. Bodoče spremembe v podjetju, ki jih ni možno predvidevati, ne moremo upoštevati pri sedanjem določanju delovnih mest. Še večje težave so se pojavile pri drugi nalogi, namreč pri določanju strokovne kvalifikacije za določena delovna mesta. Tu so upravni odbori in komisije v največih primerih za- šli takoj v začetku, ker se niso mogli otresti prisotnosti sotovarišev, ki so jih dnevno gledali na posameznih de- lovnih mestih. Nehoie se jim je vsi- ljevala kvalifikacija sodelavca, ki opravlja delo, za katero je bilo po- trebno šele določiti potrebno strokovno sposobnost. Ker so tako stanje upošte- vali, so nujno o tem razpravljali dalj časa in je tudi končna, objek- tivna odločitev o stvarni potrebi bila težja. Isti primeri so nastajali pri do- ločanju odgovornosti in posebnih po- gojev. Pri določanju pogojev so se ko- misije, kar ni bilo pravilno, naslanjale na določitve v odločbah oh prevedbi. Pri vseh industrijskih in večjih podjetjih so sedaj osnutki za pravil- nike že izdelani. Republiški odbori sindikaia jih sedaj pregledujejo in bo- do dali svoje mnenje in pripombe, na- kar jih bodo podjetja še enkrat pre- tresla in jih dokončno s-prejela kot podlago za nadaljnje plačevanje. Zastoj pri sestavi je nastal v podjet- jih krajevnih ljudskih odborov, kjer ponekod z delom sploh še niso začeli, * nekje so k temu pristopili z napačna plati, v večini rimerov pa čakajo na- vodil in pomoči. Prav gotovo je, da je v teh malih ipodjetjih, kjer ni potrebnega stroko- vnega administrativnega kadra, to de- lo težje. Vendar bi delovni kolektivi o osnutkih razpravljali in določili po- trebna delovna mesta. V bodoče bodo itak sami delovni kolektivi odgovorni za gospodarjenje z delavnicami in bo- do tudi odgovorni za finančno poslo- vanje. Če k temu ne bodo sedaj pri- stopili z vso resnostjo, bo pa pozneje delo težje. Prostor v pravilnikih (in pregledu sistematiziranih mest), kjer naj bi se Aipisale številke, je ostal prazen, ker Uredba o plačah s talielami še ni bila izdana. Pred nekaj dnevi je zasedala Skupščina FLRJ, ki je sprejela Zakon, s katerim pooblašča zvezno vlado, da izda Uredbo o plačah. Na podlagi te uredbe, na podlagi plačilnega fonda, ki ga bodo sprejela posamezna podjet- ja in po sprejetju okvirnega družbe- nega plana, bodo podjetja lahko do- končno izdelala pravilnike in začela po njih plačevati. Sedaj je še čas, da se pred dokonč- nim sprejemom pravilnika popravijo morebitne napaike. Ko bo pravilnik sprejel delavski svet in dokončno po- trdil republiški odbor siidikata, bo pravilnik vsaj začasno zakon za pod- jetje, katero se bo moralo po njem ravnati. Čim bolje je neko podjetje izpol- nilo to osnovno nalogo, tem manj težav bo imelo pozneje. Praksa bo po- kazala, kje so zadevo resno obravna- vali in dobro rešili. Krajevne delavnice morajo s svojim delom pohiteti. Polog že izdanega pra- vilnika, ki ga je OI.O razposlal vsem krajevnim odborom, ki imajo podjetja, je republiška obrtna zbornica izdala tiskan vzorec pravilnika, ki ga podjet- ja dobe pri okrajni obrtni zbornici. Pri delu na tem pravilniku morajo sodelovati vsi delavci v delavnici, ker v večini primerov predstavljajo vsi delavski svet odnosno upravni odlfor. Za pravočasno in pravilno rešitev te naloge bodo nosili vso odgovornost tudi delavci sami, zlasti če ne bo kaj v redu. Uslužbenci krajevnih odborov naj priskočijo podjetjem v pomoč. Kajti od njihovega strokovnega in administrativnega sodelovanja bo v mnogočem odvisno, da bodo pravilniki pravočasno izdelani. Komisija Združenih narodov za civilne zadeve na Koreji skrbi za prebival- - stvo, ki je bilo močno prizadeto zaradi vojne na Koreji. Na sliki član Ame- i riškega Rdečega križa z dvema otrokoma, katere bodo poslali v pripravljene zgradbe, ki bodo služile kot zavetišča. V Egiptu so izbruhnili nemiri Nagla im odločna beseda egiptske vlade o razveljavljenju anglo-egiptske pogodbe iz leta 1936 je brez dvoma bolj pereča, kot je bilo vprašanje per- zijskega petrolejskega spora. Nahas paša je za svoj korak izbral za An- gleže zelo neugoden čas, kajti angle- ški konservativci izkoriščajo te dogod- ke v predvolilni kampanji in reči mo- ramo, da jih kaj uspešno izkoriščajo. Konservativci očitajo sedanji laburi- stični vladi neodločnost. Med tem se dogodki v Egiptu razvijajo v škodo Britanije. Egiptska vlada, ne samo, da je odpovedala veljavnost sporne po- godbe, temveč je tudi odklonila pred- loge štirih držav (Britanije, Francije, ZDA in Turčije) po katerih naj bi Egipt pristopil kot samostojna vojaška sila k sredozemskemu vojaškemu po- veljstvu. S tem je egiptska vlada od- bila vsako možnost kompromisa in če ji uspe, bo Britanija izgubila svoj vpliv v Egiptu, predvsem pa nad Sueškim prekopom. Hkrati pa je egiptski par- lament sprejel zaikon o odpovedi po- godbe in proglasil kralja Faruka za kralja anglo-egiptskega kondominiona Sudana, dasiravno so Angleži mišlje- nja, da sudanski narod tega ne mara. V resnici si pa ljudstvo v Sudanu od predstojećih dogodkov mnogo obeta. . Širom Egif)ta so izbruhnili nemiri. Demonstranti so napadli angleški kon- zulat v Aleksandriji. Do nemirov je prišlo tudi v Kairu, Port Seidu in Izmailiji. Demonstranti so napadli tu- di vojaške postojanko ob Sueškem kanalu, zažgali so neko vojaško kan- tino, tri vojaške avtomobile, ki so vo- zili britanske otroke, so obmetavali s kamenjem in pri tem ubili enega an- gleškega vojaka. Egiptski železničarji ob Sueškem kanalu so stopili v stavko, tako da je moralo vojaštvo prevzeti prevoz ob prekopu. Po poročilih do srede, so terjali ti nemiri v Egiptu 14 smrtnih žrtev in sicer 12 Egipčanov in dva Angleža. Ranjenih je bilo 80 oseb. Angleži bodo četam ob kanalu poslali okrepitve. MARŠAL TITO JE SPREJEL AMERIŠKEGA GENERALA COLLINSA V nedeljo popoldne je sprejel mar> šal Tito ameriškega načelnika štabaj suhozemne vojske generala CoUinsa in brigadnega generiala Podridgea. Na- vzoči so bili tudi generalni polkovnik Koča Popovič, generalni polkovnik Peko Dapčević, veleposlanik ZDA v Jugosla- viji g. George Allen in pomočnik mi- nistra za zunanje zadeve FLRJ Leo Mates ter viceadmiral Srečko Manola. Na svojem obisku v Jugoslaviji je general Collins obiskal tudi Skoplje, Sarajevo in Ljubljano. PAKISTANSKI MINISTRSKI PRED- SEDNIK UBIT V sredo je bil v Ravalipindiju smrt- no zadet predsednik pakistanske vla- de Liakat Ali Kan, ko je imel javni govor. Star je bil 36 let in je bil na vladi v Pakistanu od 1947. leta. PODPISAN JE BIL TRGOVINSKI SPORAZUM MED JUGOSLAVIJO IN ŠVEDSKO \ Stokcholrau je bil v torek i)odpisau protokol o izmenjavi blaija in ureditve finančnih vprašanj mod ničema dr/i- vama za eno leto. Jugoslavija bo iz švedske uvažala časopisni papir, celu- lozo, volfram, razne rparate, kroglične ležnje, kemične surovine, farmacevtske izdelke in razno drugo blago. Jugosla- vija pa bo tja izvažala živila, les. rude, tobak, alkoholne pijače, kemijske in farmacevtske surovine, domače izdelke in drugo. SOVJETI IN REVIZIJA MIROVNE POGODBE Z ITALIJO Sovjetska vlada je sporočila trem zahodnim velesilam svoje stališče gle- de revizije italijanske mirovne po- godbe. To stališče je običajen sovjet- ski manever, ki navaja, da ne more pristati na revizijo pogodbe, dokler bo Italija v Atlantskem paktu, dokler trpi tuja oporišča na svojem ozemlju in dokler ne bodo urejene tudi pogodbe z Bolgarijo, Madžarsko in Rumunijo. 5,110.000 LIR ZA KULTURNI DOM V TRSTU so do sedaj zbrali. Prispevke pošiljajo tudi Slovenci v Italiji in naši sloven- ski izseljenci po vsem svetu. Kakšen je delež naših okrajev? Izgleda, da bodo naši okraji nekje na zadnjem mestu med tistimi, ki izkazujejo svojo pomoč slovenskemu življu v Trstu. VZROK NESOGLASJA NA KOREJI - NEVTRALNA CONA S Koreje poročajo, da je na sestan- ku zveznih oficirjev v Pon Mun Jonu glavna ovira še vedno določitev mej nevtralne zone. General Ridgwey je zahteval, da mora nevtralna zona biti ob sedanji bojni liniji. — Boji na fron- ti se še vedno nadaljujejo z ostrimi na- padi sil OZN na položaje Severnih Korejcev in Kitajcev. USPEHI IN TEŽAVE celjskih železničarjev Delovni kolektiv celjske postaje ima uspehe predvsem pri izpolnjevanju mesečnega transportnega plana. Pri tem imajo težko nalogo, ker je v Geljn močno raizvita lindustrija. Doslej so celjski železničarji vse nalog(i izpol- nili ter so bile potrebe gosjiodarstva zadovoljivo rešene, kajti celjski že- lezničarji ne gledajo na delovni čas. Geljska postaja ima še mnogo mlaj- ših in neizkušenih uslužbencev. Ti obi- skujejo razne tečaje in študijske se- stanke. Tudi ostali se šolajo. Tov. Bo- gomir Retinger poučuje uslužbence in doisega pri tem lepe uspehe. V juliju je vseh 180 prometnih uslužbencev, kolikor jih je na celjski postaji, opra-j vilo z us|)ehom izpite. Že dva meseca) se prometniki iz vsega področja pOi| staje pripravljajo na komercialni iz-; pit. ki ga bodo polagali pred posebnd izpitno komisijo železniške direkcije. Poleg službenega dela se še bavi jo' s sindikalnim, kulturnoprosvetnim in športnim delom. Plavalni bazen Želez- niškega športnega društva bo prihod- nje leto dograjen. Mnogi sodelujejo tudi v SKUD »France Prešeren«. Tudi delavski svet, ki je bil izvoljen šele pred dobrim mesecem, je zelo delaven. Njegovo delo se odraža v skrbi za pra- vilno namestitev in nagrajevanje de- lavcev in uslužbencev ter pri reševa- nju vseh ostalih problemov železniške službe. J.etos je bil kolektiv pohvaljen od Glavnega odbora ZSS. Celjski železničarji pa se bore tudi z raznimi težavami. Postaja je namreč za sedanji promet mnogo premajhna in zahteva veliko pozornost mnogih, da ne pride do prometnih nesreč. Te- žava je predvsem v tem, ker je devet kratkih tirov, združenih na premajh- nem prostoru, ki morejo sprejeti le malo število voz. Potrebno bi bilo sedanjo postajo nreurediti, saj je bila zgrajena že pred 60 leti. Osebni promet je v primeri s predvojnim stanjem narastel za naj- manj dvakrat, prav tako tudi tovorni promet. Šef postaje Leopold Lešnik je že sedaj zaskrbljen, kaj bo takrat, ko bo začel obratovati novi jašek Velenj- skega rudnika. Nujrno bi bilo postajo preurediti in zgraditi nov tovorni ko- lodvor izven mesta. F. L. USPELA SADJARSKA RAZSTAVA NA PONIKVI Na Ponikvi pri Grobelnem je ena izmed glavnih panog kmetijstva — sadjarstvo. Zato so priredili sodobno sadjarsko razstavo v prostorih osnovne šole. Že pred vhodom v razstavne pro- store so jablane, polne sadov. Na raz- stavi (SO prikazali vse vrste sadja, hkrati pa prikaz posameznih sadjar- skih okolišev Slovenije. Prikazano je bilo tudi pridelovnje sadja in njegovi izdelki. Obiskovalec razstave je lahko poleg tega še videl pregled sodobnega cdpremljanja in obiranja sadja, mo- dele in vzorce izvozne embalaže, način pakiranja, postopek pri zatiranju sad- nih škodljivcev in sredstva za njihovo uničevanje. Za obiskovalca razstave so razstav- Ijalci pripravili nekaj posebnega. Vsak obiskovalec je lahko nabavil do 50 kg izbranih jabolk, ki so mu jih dostavili po želji tudi na dom. Razstava je bila odprta do nedelje 14. oktobra. Z okusno in dobro urejeno sadjarsko razstavo so se njeni organizatorji Po- nikovčani zares postavili. Želeli bi še več takih razstav na našem podeželju. DOBER ZAKLJUČEK TEDNA RDEČEGA KRIŽA Preteklo soboto so v Velenju pro- slavili zaključek Tedna Rdečega kri- ža v šoštanjskem okraju s slavnostno akademijo. Na akademiji so sodelovali folklorna skupina, mešan pevski zbor, telovadci, podmladkarji RK in rudni- ška godba. Izvajali so zelo pester in dobro pripravljen spored. V okraju so dosegli v Tednu RK znatne uspehe, saj so skoraj v vseh šolah in krajih priredili zdravstvena predavanja, na katerih so v večjih krajih predavali zdravniki, drugod pa ostalo zdravstve- no osebje in učiteljstvo. S prostovljni- mi prispevki so nabrali nad 100.000 din, katere bodo uporabili za obdari- tev socialno šibkih otrok. V. B. VEČER LEPIH MELODIJ ZA BOLNIKE CELJSKE BOLNICE Pretekli četrtek so člani SKUD »Ivan Cankar«, med njimi tudi nekaj članov sindikalne podružnice splošne bolnice, priredili za paciente »Večer lepih me- lodij«. Sodeloval je orkester SKUD »Ivan Cankar« pod v^odstvom dirigenta Du- šana Sancina. V solo točkah so sodelo- vali prof. Helena Lapa jne, Erika Kozo- derc in dr. Završnik. Večera so se ude- ležili vsi pacienti, ki so mogli hoditi in vse osebje. Za ležeče bolnike so kon- cert prenašali preko hišnega studia. Tega večera so bili boLniki zelo ve- seli in si žele, da bi jih še večkrat razveselila s sličnim programom razna kulturno prosvetna društva iz Celja. 7J)RAVSTVENA AKCIJA RDEČEGA KRIŽA V SV.RUPERTU NAD LAŠKIM V okviru »Tedna Rdečega križa« je Okrajni odbor RK Celje-okolica pre- teklo nedeljo priredil zdravstveno akcijo v oddaljeni hribovski vasi Sv. Rupert nad Laškim. Uspeh akcije, ki jo je vodilo celo- kupno osebje sektorske ambulante v Laškem in zastopnik celjske bolnice, je bd odličen. Pregledanih je bilo okrog 100 bolnikov, ki so prejeli po- trebna zdravila in zdravniške nasvete brezplačno. Tudi podmladkarji so se izkazali s skromno proslavo in obda- ritvijo. Za dober uspeh akcije so največ pri- pomogli tamkajšnji zdravstveni akti- visti in učiteljski zbor. Šentruperčani se zahvaljujejo požrtvovalnim zdrav- nikom in sestram za izkazano pomoč ter si žele takih obiskov čim pogosteje. POSTAVITEV SPOMENIKA PRIMOŽU TRUBARJU V CELJU Ob 400 letnici slovenske knjige se bomo Celjani oddolžili očetu sloven- ske književnosti na ta način, da mu bomo postavili primeren spomenik. Prejšnji teden se je v tej zadevi mu- dil v Celju akad. kipar prof. Boris Kalin iz Ljubljane, ki si je s člani odbora za proslavo 400 letnice slov. knjige v Celju ogledal prostor ob Mariborski cesti v bližini -Maksimi- Ijanske cerkve, Jcjer bo spomenik stal. Nov spomenik bo lepo reprezentira! začetnika slov. književnosti Primoža Trubarja, istočasno pa bo kot prvi celjski spomenik tudi lep okras našega mesta. Predvidevamo, da bodo vse pri- prave za postavitev gotove do novega leta, ko bomo lahko spomenik odkrili. Prostor, kjer bo spomenik postavljen, bo primerno preurejen, da bo tudi zunanje lice liarmoniralo s kipom. Za postavitev spomenika je prispeval lO MLO Celje 100.000 din. V ŠOŠTANJU SO POČASTILI SPOMIN NA PRVE TALCE V sredo 10. oktobra je bila v Šošta-, nju žalna komemoracija za 10 talci, ki so bili ustreljeni 10. oktobra 194<1. Ob spominski plošči, ki so jo lani postavili Šoštanjčani, na mestu, kjer so padli; prvi borci, je predsednik MO ZB tov. Milan Pugelj spregovoril v spomin prvim padlim talcem. Pri žalni kome- moraciji sta sodelovala godba in pev- ski zbor SKUD »Kajuh« ter pionirji. Navzočih je bilo nad 200 ljudi. PROMETNA NESREČA V KOPRU V torek zjutraj se je na nepojas- njen način zgodila pri Strunjanu huda prometna nesreča. Avtobus redne pro- ge Koper—Portorož je zdrknil s ceste in se kotalil 20 metrov globoko. Od 25 potnikov sta bila dva mrtva, 12 pa je bilo ranjenih. Nad 80 pionirjev je vlcljuienih v razliine krožlce pionirskega odreda i. četrti Znano je, da so bili lansko leto izvoljeni po terenu pionirski sveti. Toda pionirski svet naše četrti, kakor menda večina, če ne vsi drugi, je ostal le na papirju. Odbor OF skupno z AF2 organizacijo je zadevo pre- tresel, spremenil vodstvo sveta, pionirji pa so bili pozvani, naj se odločijo, v kateri in- teresni krožek so hočejo vpisati. In res. V torek je pred terensko pisarno izgledalo kot pred osnovno šolo. Pa tudi starši so prišli pogledat kaj neki sklicuje OF še otroke na sestanek. Predsednica sveta tov. Branka Bizjak je otrokom razložila namen Pionirske organi- zacije. Nato se je pričelo vpisovanje. »Se je že kateri odločil v kakšen krožek?« je vprašala Bizjakova. Vsi so dvignili roke, nekateri so sporočili, da imajo že doma pripravljene harmonike, deklice igle in volno za plete- nje, drugi so spraševali, če se že danes prične, torej bil je pravi živ žav. In res, dvajset od navzočih se je javilo v dramat- skorpevski krožek, 16 deklic v pletiljski šiviljski krožek, 11 interesentov za šah, od teh pet deklic, 17 harmanikašev in nad 15 dečkov je vpisanih v modelarski krožek. Kako pa naprej? Začetek bo težak, tod* šlo bo. Kolenčeva bo ob pomoči drugih stro-j kovno vodila šiviljsko pletiljski krožek,; učiteljica Rusova bo vodila dramatsko-pev- ski krožek, frizerski mojster tov. I^orbck kot znani šahist bo prevzel vodstvo šahov- ske sekcije, pa tudi za vodjo harmonikašeT je preskrbljeno. Nekoliko težje bo z mo- delarskim krožkom, za katerega rabimo de- lavnico; upamo, da "bomo ob pomoči obrt'^ nikov, ki jih na našem terenu ne manjka, tudi ta problem rešili. Tudi glede prosto- rov je urejeno. Upravnica dečje restavra- cije v Zidanškovi ulici nam gre na roko in bo odstopila tudi dva prostora, ako jih bomo rabili. Torej otroci se bodo na to- plem pod strokovnim vodstvom začeli učiti in se pripravljati za bodoče življenje. Kakor vidimo, začetek je dober. Kakšen bo pa konec je odvisno od vseh. Mnogo nam lahko koristijo ]fc-i tem delu poleg sta- rišev prosvetni delavci in razni obrtniki; obojih je na našem terenu dovolj. Marsikatera kritika pade na našo mladino. V pomoči tej mladi organizaciji se bo naj- lepše videlo, komu je pri srcu res vsestran- ska vzgoja naših najmlajših. Stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 20. oJctobra 1951 Štev. 42 Škodljivci v podjetju ^Povrtnina"^ obisojeni Pred meseci je revizijska komisija ugotovila v podjetju »Povrtnina« v Celju velike iierednosti v poslovanju, primankljaje v denarju in blagu, kar je podjetju prineslo veliko škodo. Ko- misija je ugotovila, da so za tako stanje krivi uslužbenci, zato je na- daljnje postopanje prepustila sodišču. y preiskavi in pri razpravi so bile ugotovljene najrazličnejše goljufije, malomarnosti in špekulacije petih uslužbencev tega podjetju. Glavni krivec za izvršena kazniva dejanja je bil sam ravnatelj ])odjetja Deželak Jože, ki je v svoje umazano početje pritegnil še ostale uslužbence podjetja. Izkoriščal je svoj položaj v svojo korist in škodo skupnosti. Tako je v začetku letošnjega leta dal dovo- ljenje za nabavke soobtoženemu Jura- šin Andniji iz okolice Splita in prejel za to od njega 5.000 din nagrade, /a -podpis tega poitrdila je pritegnil še vodjo komercialnega oddelka Zupan- čiiič Albina, kateremu je Jurašin tudi izročil 5.000 din nagrade V resnici so bile te »nagrade« samo podkupnina, kajti Jurašinu se je izplačalo dati 10 tisoč din za pooblastilo, ki mu je v kratkem času omogočilo velike zasluž- ke. Nakupoval je namreč zelenjavo v okolici Splita. Tamkajšnjim kmetom je preplačeval pridelke nad cenami, ki so bile določene za tiste kraje. Potem je podjetju »Povrtnina« v Celju vra- čunal še prevoz in navil ceno blagu, katerega. smo v Celju včasih za tri- krat dražje plačali, kot so ga- plačali potrošniki v Splitu. Tako je špekulant Jurašin, ki prizna »samo« 100.000 din zaslužka, po zaslugi ravnatelja prido- bival neupravičene vsote denarja na račun podjetja »Povrtnina« in potroš- nikov. Zupančič in Deželak sta pre- jemala tudi od drugih ljudi podkup- nine za svoje usluge. Včasih tudi v obliki blaga, ki sta ga potem medse- bojno razdelila. Ravnatelj Deželak je ]x>polnoma opustil kontrolo nad delom svojih uslužbencev. Svoje delo je opravljal zelo malomarno. Tako je lani propadla zaradi njega velika za- loga ozimnice. Vodil je slabo evidenco nad dolžniki. Znancem je dajal blago brez plačila. Za i)otrebo gostilne, ki jo je vodila njegova žena, je iz skladišča izdajal blago in pijače, katerih del v znesku 80.965 din še danes ni plačan. Iz skladišča je jemal tudi alkoholne pijače, katere je porabil zase, jih pro-. dajal v svojo korist, ali pa jih je ne- upravičeno delil med uslužbence. Pri- ni uijkljaj je kril s tem. da je dal nalog uslužbencem, da so k pijačam priiivali vodo. Soobtožena Čihej Vik- tor in Moderc Pa^vel sta priznala, da sta samo enkrat pri pretakanju ^ lila v en sam sod vermuta 20 litrov \ode. Komercialni vodja Zupančič je poleg omenjenih prekrškov ])on?rejeval li- ^iinv in se okoriščal z nedovoljenimi izkupički. Njegovo poslovanje je bilo malomarno, kar je omogočilo intenziv- ne iše ribarjenje v kalnem. Skladišč- nika Moderc in Čibej sta omogočila Deželaku, da je izvrševal kazniva de- janja. S prilivanjem vode, z nepravič-; nini tehtanjem in merjenjem sta' ustvarjala viške, ki so po najrazlič-j nejših kanalih odšli med potrošnike, denar pa v žepe te čedne družbe. Nadi izdanim blagom sta oba vodila slabtt kontrolo, tako da je danes večie šte-' vilo dolžnikov, katerim ni mogoče doJ kazati dolga \ znesku 28.711 din. '■ Poti »grešnik« v tem podjetju je bil Grabner Slavko, ki je vodil evidenco nad embalažo. Njegova »zasluga« je di ima uodretie pri embalaži 219.000 din izgube. Svojo službo je malomar- no ooravljal. Neupravičeno je izostajal od dela, pošiljal je neresnična poroči- la itd. 0])ravnava je ugotovila še niz obte- žilnih podrobnosti. Tako so si na pri- mer Deželak, Zupančič in Čibej prisvo- jili neike preproge, ki so bile pomotoma dostavljene podjetju, namesto da !>i prijavili pomoto in izročili preproge pravemu lastniku. Temu primeru sledi še vrsta goljufaj, špekulacij, pris\a- janj in Izkoriščanja svojega službene- ga položaja na škodo podjetja, skup- nosti in posameznikov. Obtoženi so skušali zmainjšati svojo krivdo, katere del so priznali, vendar pod težo doka- /(>\ so bili primerno obsojeni. Deželak Jože je bil obsojen na 5 let strogega zapora, Zupančič Albin na leto in 6 mesecev zapora, Jurašin An- drija na 1 leto strogega zč^jpora,- Grab- ner Slavko na 10 mesecev zapora, Či- bej Viktor na 3 mesece in 10 dni za- pora in Moderc Pavel na 5 mesece in 10 dni pogojnega zapora. SLOVENŠČINA ZA SLOVENCE Ljuds,ka uni\erza \ Celju je uvrsti- la v svoj jezikovni program tudi slo- venščino za Slovence. Naš jezik se neprestano razvija — treba je spozna- ti vse njegove i>osebnosti: za izobra- ženega človeka pa naj v splošno velj*, da v govoru in pisavi obvlada svojo materinščino. Nešteto je med nami ljudi, ki so že dolgo gojili v svojih srcih željo; čim bolje .se spoznati z ljubim materinim jezikom. Sedaj ima- mo priliko, ko začenja Ljudska uni- verza v Celju tudi s tečajem sloven- skega jezika za Slovence, da svoje znanje izpopolnijo. Vsak, ki ima za to interes, naj se prijavi v tečaj in bo tako zadostil svoji želji, priti do po- trebne jezikovne izobrazbe. Učnina znaša mesečno za ta tečaj 100 din. CELJSKE GOSPODINJE IN MESA- RIJE če ni mesa, ga pač ni. Toda kadar je, tako nam mnoge gospodinje izraJ žajo svoje želje, naj se razdeljuje ta-, ko, da ne bo treba ure in ure čakatij da ga dobiš pol kilograma. Tako baje v mesnici v Stanetovi ulici (bivši Ben- ko) seka ob takih prilikah le en mesar^ dasi je več pomočnikov pri roki, pa se vrsta ne pomakne nikamor naprej. Gospodinje v svojih dopisih izražajo željo, naj se ta zadeva poenostavi s pospešenim delom, ker je zdajle ko pritiska mraz, še težje čakati kot v sončnih pripekah prerano odišlega po- letja. »ŽENSKE S KOVČKI« Kot kronisti moramo omeniti še to zadevo. Prejšnji teden so se od raznih strani ,ožje donrovine zgrinjali v Celju vojaški obvezniki, da se odpravijo zo- pet, v različne smeri države, v svojo vojaške edinice. Z žalostjo v srcu smo morali ob tej priliki opazovati mnoge naših fantov v takem stanju, da bi mogli govoriti o komer koli, samo o kulturnem človeku ne. Nekateri so tekmovali med seboj v zalivanju z žganjem itd. Druga posebnost, ampak zares posebnost letošnjih vpoklicev pa so bila dekleta in sploh kupi žensk, ki so spremljale »svoje« fante in kava- lirsko za njimi nosile težke kovčke. Bilo je tudi nekaj solz, da bi se še kamen razjokal! In da »miljenčki« ne bi bili žejni, so jim »dekleta« prav po' žrtvovalno ponujale žganje, vmes pa tudi same krepko »cuknile«. Okoliško šolo. kjer so se obvezniki zbirali, so teko hrepeneče oblegale, da se je boj- da plot podrl... Prvi letalski miting po osvoboditvi v sostaniskem okraju Jasno nedeljsko popoldne je bilo kaj pri- merno za letalski miting, ki ga je priredila organizacija Ljudske tehnike šoštanjskega okraja v Šoštanju. Hladen jesenski veter je vlekel po vse premalo urejenem zasilnem le- tališču, ki je že nekdaj služilo domačinu Muhoveu in tovarišem za jadralne pa tudi motorne polete. Pet do šest sto metrov dolgi koloni gle- dalcev sta označili prostor letališča; ena se je gnetla ob robu letališča, druga pa na ce- sti nekoliko deset metrov nad letališčem, od koder je bil zelo lep razgled. V teh dveh kolonah je bilo rekordno število gledalcev; med njimi pa seveda tudi mnogo »zastonj- karjev«, ker teh pač nikjer ne manjka, nad dva tisoč pa je prav gotovo bilo vseh gle- dalcev, kar Šoštanj le redkokdaj dočaka. j Kmalu po drugi uri je vzletelo dvokrilnol letalo in poneslo v višino dva: pilota in . . . »Danica Kabuza bo skočila s padalom x višine 300 metrov!« Dokaj gromki glas napovedovalca je zado- nel 8 tribune po letališču vendar ga niso vsi slišali. Poleg njega so štrleli v zrak štirje zvočniki, ki pa niso dali glasu iz sebe! Vse kaže, da so organizaciji posvetili le premalo pozornosti, saj gledalci niso vedeli, kdo bo še skočil s padalom, kaj bo naslednja točka sporeda itd. No vem, če niso organizatorjem zamerili mladi modelarji, ki prav za prav niti niso prišli na svoj račuu. Njih namreč ni nihče pozval k sodelovanju in jim odredil posebno točko sporeda, temveč so kar tako »na ti- hem« spuščali svoje modele in eden med njimi je zelo lepo poletel, se počasi spuščal k zemlji in lepo pristal. Kdor je opazoval mlade modelarje in njihove modele, se je prepričal, da bo iz njih še »nekaj nastalo« kot pravimo, mnogi med njimi pa bodo po- leteli tja pod sinje nebo, na velikem motor- nem letalu, o katerem danes še sanjajo, jutri p:i se jim zna ta želja izpolniti, če bodo še \ naprej tako marljivo sodelovali v mode- larskih krožkih. Ljudem je vzelo dah. Dvokrilno letalo se je med tem že dvignilo na višino 200 metrov. Nekako nad sredino letališča je pilot usta- Padalci Aerokluba v Šoštanju, opremljeni s padali, tik pred vzletom letala. vil motor in letalo je mirno, brez hrupa le- leto dalje. Na spodnjem levem krilu »dvo- krilca« je stala Danica Babuza in se pri- pravljala na odskok. Tu in tam je bilo slišati krik. Na stotine oči je pozorno opazovalo vsako kretnje pa. dalke. Ko je odskočila, se je v zraku le nekaj metrov od letala odprlo padalo. Padala jo počasi, si popravljala smer, ker jo je ve- ter hotel zanesti, in srečno pristala. Lepo je pristala. Dvokrilno letalo je pristalo, v zraku pa je bil enokrilnik, ki se je kar naenkrat pokazal izza hribov in že je z večjim zagonom, rekli bi, mimogrede napravil »looping«; pa spet — in še eden, še več, nato pa se je sunko- vito pognal k zemlji, se nekoliko dvignil in lepo zaplaval po travi. 2e se je zaustavljal in pilot poprej ni videl jarka . . . »Resk!« Letalo se je nagnilo nekoliko naprej in obtičalo. Množica ljudi se je vsula k prista- lemu letalu. Iz letala je skočil pilot in po- gledal pod trup. Ljudje so se oddahnili. Pilot je bil ne- poškodovan, le na kolesu letala je bila majhna okvara. Iz dvokrilnega letala se je pognal do- mačin Roman Žagar. Njegov skok in spust je bil lep, obvladal je močan veter in lepo pristal pred množico gledalcev na letališču. Nekaj trenutkov za njim, ko se je letalo vnovič dvignilo, se jo pognala po zraku z višine 500 metrov Danica Rabuza in šele na približno 200 metrov odprla padalo. Veter je bil precej močan in jo je ponesel desno o^ čali: Triglav, Ljubljana proti Tolminu iii Celje proti Braniku, Maribor. Kvalifikacijski turnir SŠD Celja Sindikalno šahovsko društvo priredi kvali- fikacijski turnir (za igralce, ki še nimajo; kategorije) s pričetkom, predvidoma v torel^ 30. oktobra. Prijave za ta turnir je treba oddati oskrbniku šahovskega doma v Raz- lagovi ulici (OF Dom) med 15. in 20. uro. Pri oskrbniku se ' lahko vpišejo tudi tisti igralci, ki žele postati člani društva. OBJAVE IH OGLASI KLUB LJUDSKIH POSLANCEV priredi v klubskih prostorih pri MO OF,, (Kajuhova ulica) v Celju dvoje pre-l davan j za svoje člane: 1 V iponedeljek, 22. oktobra ob 19. uri bo predaval tov. Drenovec, direktor Radio Ljubljana: O nekaterah zimanje- pcilitičnih vprašanjih. V sredo, 24. oktobra ob 19. uri bo pre- daval inr. Fedor Gradišnik: O Ijutlsko- vzgajnem pomenu sodobnega gleda- lišča. Vabljeni vsi člani Kluba ljudskih poslancem. POZIV Pozivamo vse svojce, ki imajo svoje gro- bove na pokopališču v Cretu in pokopališču na Golovcu, da jih očistijo v tem mesecu. Obenem sporočamo, da sprejemamo tudi na- ročila za čiščenje grobov v pisarni Pogreb- nega zavoda. Na razpolago je pesek za po- sipanje grobov na obeh pokopališčih in se bo prodajal ob sredah in sobotah popoldne. V mesecu oktobru potrebujemo več delov- nih moči, ženskih in moških za nekaj ur dnevno pri čiščenju grobov na obeh poko- pališčih. Interesenti naj se javijo v pisarni Pogrebnega zavoda v Ipavčevi ulici 3. Pogrebni zavod Celje Prostovoljno gasilsko društvo Sv. Peter v Savinjski dolini priredi v nedeljo 21. oktobra 1951 GASILSKO VAJO s sodelovanjem sosednjih gasilskih društev. Pričetek ob 3 popoldan. Po vaji v Telo- vadnem domu prosta zabava! Vljudno vabljeni! OBJAVA DRŽAVNEGA ZAVAROVALNEGA ZAVODA - DOZ - IMETNIKOM IMOVINSKIH ZAVAROVANJ V DR- ŽAVNEM, ZADRUŽNEM, DRUŽBENEM IN PRIVATNEM SEKTORJU s prehodom na proste cene v gospodar- stvu se je povečala nominalna vrednost pre- moženja. Zlasti je zaradi dviga cen grad- benega materiala narastla vrednost vseh vrst stavb in raznega inventarja, kakor tudi vrednost raznih zalog blaga in polizdelkov, tako v skladiščih industrijskih podjetij, ka- kor v skladiščih trgovskih podjetij. Posle- dica novih cen je, da so zavarovalne vsote za stavbe, zaloge, stroje in premičnine proti požaru in ostalim prirodnim dogodkom mno- go prenizke. Prav tako so prenizka zavaro- vanja proti vlomu, razbitju stekla avtomo- bilskem kasku, poginu ali zasilnem zakolu živine itd. Zavarovalne vsote vseh imovinskih zavaro- vanj bo treba zvišati z različnimi faktorji, da bo odškodnina zadostovala za obnovo ali nabavo uničenega premoženja po seda- njih cenah. Zaradi tega v skladu s smernicami Mini- strstva za finance FLRJ in Generalne di- rekcije DOZ-a obveščamo zavarovance vseh sektorjev o potrebi prilagoditve zavarovalnih vsot nominalnih vrednosti premoženja po se- danjih cenah. Državni sektor Opozarjamo vsa državna gospodarska pod- jetja, urade in ustanove, da planirajo večje postavke stroškov za zavarovanje v planih za leto 1952. Prav tako se navedena državna gospodar- ska podjetja, uradi in ustanove opozarjajo, da pripravijo nove ocenitve premoženja' po sedanji nominalni vrednosti najkasneje do 1. januarja 1952, v svrho zvišanja zavaro- valnih vsot. Obvezno zvišanje zavarovalnih vsot za za- varovance državnega sektorja do sedanje vrednosti premoženja pa velja od 1. ianuarja 1952. Zadružni in družbeni sektor Zavarovanci DOZ-a iz zadružnega in druž- benega sektorja imajo možnost doseči kritje škod pri DOZ-u po sedanjih (višjih) cenah na tale način: 1. Sporočiti morajo pismeno področni po- slovalnici DOZ-a, pri kateri imajo sklenjene zavarovalne pogodbe, da pristanejo na zvi- šanje zavarovalnih vsot v polici do nominalne vrednosti premoženja po sedanjih centih. V tem obvestilu morajo biti navedene policne številke veljavnih zavarovanj, na katera naj se zvišanje nanaša. 2. Plačati morajo DOZ-u (poslovalnici, ki o zvišanju zavarovalnih vsot primerno akon- tacijo za premije (najmanj 1000 dinarjev). 3. V roku 2 mesecev računano od dneva prijave v zavarovanje po sedanjih (višjih) cenah morajo skleniti novo zavarovalno po- godbo in plačati razliko v premiji. 4. V kolikor sta izpolnjena pogoja pod t. 1. in 2. jamči DOZ od dneva prejema ob- vestila pod točko 1. Za škodo po nominalni vrednosti prtmoženja po sedanjih (višjih) cenah. 5. Tisti zavarovanci iz zadružnega in druž- benega sektorja, ki se ne bodo pismeno iz- javili za zvišanje zavarovalnih vsot, bodo s tem tiho pristali, da njihovo premoženje do nadaljnjega ostane zavarovano po sedanjih policah, kar bo imelo za posledico, da v pri- meru škode DOZ-ova odškodnina ne bo za- doščala Za kritje škode. Terenski organi DOZ-a bodo do konca leta 1951 osebno obiskali zavarovance iz zadruž- nega in družbenega sektorja zaradi zviša- nja Zavarovalnih vsot (glej točko 3.). Privatni sektor Vse zavarovance iz privatnega sektorja ob- veščamo, naj v lastnem interesu zvišajo za- varovalne vsote. Za zvišanje zavarovalnih vsot in spreminjanje polic naj se obračajo na krajevne zastopnike DOZ-a. * Ravnateljstvo DOZ-a za LRS v Ljubljani nima nadrobnik evidenc o zavarovanju in kopij zavarovalnih polic, zato individualnih informacij ne bo dajalo. Za kakršne koli informacije v zvezi s spre- minjanjem zavarovanj naj se zavarovanci Iz državnega, zadružnega in družbenega sek- torja obračajo na področne poslovalnice DOZ-a, Zavarovanci iz privatnega sektorja pa na krajevne zastopnike DOZ-a. Zastopniki DOZ-a so v vseh večjih KLO. Dravni zavarovalni zavod. Ravnateljstvo za LR Slovenijo. Poslovalnica Celje. Poštni pre- dal 28, tekoči račun pri NB 620-78095-0, za okraje MLO Celje. OLO Celje-okolica in Šoštanj. PRODAM SOD, črpalko za gnojnico ter od- lično kompletno hrastovo jedilnico. Naslov v upravi lista. IŠČEM OPREMLJENO SOBO v mestu ali v okolici Celja. Ponudbe na naslov: Leskovar Bernard, Breg, p. SI. Konjice. MIREN DIJAK išče opremljeno sobo. Naslov v upravi lista. PRIVATNO PODUCUJEM francoščino, ita- lijanščino in nemščino. Naslov v upravi lista. MIRNA ZASEBNICA i^če prazno sobo v Razlagovi ulici ali v bližini. Naslov v upravi lista. Nedeljska zdravniška dežurna služba: Dne 21. oktobra 1951 tov. dr. Fišer Jože, Gregorčičeva ulica 7. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. KIKO KINO METROPOL Od 18. do 24. oktobra, ameriški film VRNITEV Od 25. do 29. oktobra, ameriški film TRGOVINA S STARINAMI KINO DOM Od 16. do 22. oktobra, nemški film LJUBEZEN NI IGRAČA Od 23. do 29. oktobra, ameriški film K e y L a r d o