Pošteni loncevezec.
IT1Wi[?ed vsemi slovanskimi narodi so nam najbolj znani Slovaki iz Trenčina MsfKjna Ogerskem. Ti jako priprosti Ijudje prihajajo k natn kot svojim ^||§irsorodnim bratom, in se žive z vezanjem lončene posode pošteno, da-si Iyl ubožno. Vender prinese vsak po kakšen prihranjen goldinar domov, kder se zaradi velike ubožnosti in nerodovitosti zemlje ne inorejo vsi preživeti. Tak loncevezec, po imenu Ivan Pomele iz Eovnega pet milj od Trenčiua doma, hodeč po svojem vsakdanjem opravku, pride v Pragi v stanovanje nekega gospoda, katerega ravno ni bilo doma, a je pozabil pri odhodu sobe zakleniti. Kadar pride v vežo, oglasi se po navadi: nImate li kaj loncev vezati?" Ker se mu nihče ne oglasi, odpre prvo sobo, a tu ne najde nikogar; stopi torej v drugo, tretjo in zadnjo sobo, ali povsod vse prazno, nikjer ni žive duše. Kaj stori zdaj loncevezec? Mislil si je: nAko otidem in se kdo drug priplazi v sobo ter pobere, kar mu bode všeč, reklo se bode: loncevezee je bil v hiši in nihče drug nego on je to storil. Tvoja 6ast in čast tvojih rojakov ti veluje, da se ne ganeš z mesta, dokier se ne vrne gospod ali gospa tega stanovanja." Sede zatorej v veži na klop, kder je moral vsak mimo njega in čaka pazno. Proti večeru se vrne gospod in ugledavši loncevezca na klopi sedeti, močno se začudi. Ali kako se še le ustraši, ko hoče sroje stanovaiij6~-odkleniti, a najde, da je vse odprto. Loncevezec mu zdaj pripoveduje, kaj bi se bilo lehko zgodilo, in zakaj ni šel z mesta. In še več! Prišlemu gospodu še prav verovati ni hotel, da bi bil on pravi gospodar rečenega stanovanja, • dokler mu ni s ključi, katere je vzel iz nekega zabojčka, odprl vseh omar t sobi in tako dokazal, da je pravi gospodar v hiši. — ,,Duša zvesta in odkritosrčna!" reče na to gospod, nvzemi to, kar ti zdaj dam, in  pridi vsak
91
mesec, da te dostojno plačam za tvojo nenavadno poštenost in zvestobo." — Od te d6be v tej hiši kuharice raje same niso jedle, kakor da bi pošteni loncevezec moral lačen biti.
Tukaj naj samo to še opomnim, da taki loncevezci prenočujejo vže mnogo let v vasi Dejvicah blizu mesta Prage in od tod hodijo v mesto po svojem obrti. Ali niti v Dejvicah niti v Pragi niso zakrivili nikoli ničesar, da-si jih so skušali na različne naeine. Slavna sodišča pričajo o njih, da so pošteni, ne-pokvarjeni in delavni Ijudje, ter se v tej zadevi do sedaj niso niti za las izpremenili.
Eazvidno je iz tega, da njihovo izobraženje, da-si jako priprosto in kratko, vender pada na rodovita tla, kali in poganja, ter prinaša stoteren sad, a vse to zaradi tega, ker se vrši v njihovem materinem jeziku, kar je v čast dobrim starišem in učiteljem Trenčinskega okraja in se jim bode vedno štelo v čast,
ako  V tem  VZtrajajO.            .                                 Iz ^Čeiline" preloiil H. Podkrajiek.
---------X---------