Leto I. — Štev, 12 Celje, 22. maja 1948 Cena 2 d n Poštaina plačana v gotovini OSVOBODILNA FRONTA IN LJUDSKA FRONTA JUGOSLAVIJE NA CELU S SVOJO AVANTGARDO, S SVOJIM VOJNIM ŠTABOM, S KOMUNISTIČ- NO PARTIJO IN TOVARIŠEM TITOM, JE NEPREMAGLJIVA VOJSKA NA- ŠEGA DELOVNEGA LJUDSTVA V BITKI ZA PETLETNI PLAN, V BORBI ZA SOCIALIZEM, ZA SRECO NAŠEGA DELOVNEGA ČLOVEKA IN ZA PO- POLNO UNIČENJE VSEH OSTANKOV SISTEMA IZKORIŠČANJA CLOVE- KA PO ČLOVEKU V NAŠI DOMOVINI! OB ROJSTNEM DNEVU MARŠALA TITA Ce se pomen velikih ljudi v zgodovini človeške družbe ocenjuje po tem, v ko- liko so bili dosledni nosilci teženj širo- kih ljudskih množic, velja to prav po- sebno za voditelja jugoslovanskih naro- dov maršala Tita, ki ni bil samo nosilce vseh teženj širokih ljudskih množic, temveč je neposredno organiziral borbo proti vsem tistim temnim silam, ki so ogrožale obstoj naših narodov in sku- šale ustaviti kolo zgodovine. Postal je voditelj vseh nekdaj izkoriščanih delov- nih množic, ki jim je družbena nujnost narekovala, da bodo v strnjeni, odločni borbi zmagali in vzeli oblast v svoje ro- ke. Vzrasel je iz ljudstva in je neraz- družljiv z njim v borbi za obstanek, ne- zavisnost, za enakopravnost in napre- dek. Zgodovina jugoslovanskih narodov ne pozna osebnosti, ki bi znala umetno ustvarjenega šovinizma med narodi od- praviti in ustvariti takšno bratsko so- žitje, ki je nastalo pod vodstvom mar- šala Tita. Še več. Zgodovina jugoslovan- skih narodov ne pozna obdobja, v kate- rem bi bili narodi nacionalno svobodni in enakopravni, obdobja v katerem bi imeli svoje lastne države, ki bi živele v slogi in medsebojnem spoštovanju. Pri- dobitve, ki jih danes ugotavljamo in uživamo so plod velike narodno-osvo- bodilne borbe, ki je spričo najhujšega nasilja barbarskega fažizma, spričo naj- večjega mučenja in uničevanja naših narodov in spričo največjih izdajstev prinesla zmago. Zmaga narodno-osvobo- dilne borbe pa ni samo zmaga nad fa- šizmom temveč je vzporedno tudi zma- ga nad mračno preteklostjo, je zaklju- ček kapitalistične epohe in začetek so- cialistične nujnosti v kateri se bo spre- menil človekov način življenja in miš- ljenja. Vse te velike družbene spre- membe pa so neločljivo povezane z imenom maršala Tita, ki je že v času narodno-osvobodilne borbe vodil na- rode z jasno perspektivo, ki jo danes ustvarjamo. Ime maršala Tita je neraz- družljivo povezano z Petletnim planom, ki ne pomeni nič manjšo borbo za ust- varitev svetlih ciljev. Petletni plan je nova borba in zmaga narodov Jugosla- vije, je nova akcija za učvrstitev vseh pridobitev narodno-osvobodilne vojne in za nadaljno gospodarsko, politično in kulturno rast naših narodov. In v tej borbi bodo narodi Jugoslavije zmagali kljub vsem poizkusom mednarodne re- akcije, da bi zaustavila delovni polet ljudstva, kljub vsem praznim nadam, da bi se zgodovina ponovila. Nova izda- ja fašizma pod firmo amerišlce demo- kracije in Trumanove doktrine so le brezsmotrni poizkusi podaljšati propa- dajočemu imperializmu življenjsko dobo. Narodi Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita pa stopajo po jasno za- črtani poti naprej, se borijo in zmaguje- jo. Vsaka nova zmaga je obenem nov poraz starega sveta. Vsaka nova zmaga narodov Jugoslavije je obenem nova zmaga demokratične fronte v svetu za mir, za svobodo in neodvisnost. Ves de- mokratični svet z ljubeznijo in občudo- vanjem zre na novo Jugoslavijo in na njenega voditelja. Ko proslavljamo rojstni dan maršala Tita, ga proslavljamo kot praznik vseh naprednih sil naše zemlje. Delovni ljud- je pravijo — delamo za Tita, a delajo za sebe, za novo Jugoslavijo. Oni vedo, da jih Tito vodi k zmagam, da on — to so oni sami, ki pišejo novo stran v svoji zgodovini, zgodovino socializma. Naj živi nova Jugoslavija in njen voditelj maršal Tito ! Graditeljem ob tednu zadružniti domov v glavnem smo namen in pomen te- ga tedna v grobih obrisih priKazaii v prejšnji številki našega Usta, zato tega v glavnem ne bomo danes ponavljali, kajii vsakdo, ki ljubi svojo domovino in hoče doprinesti k učvrstitvi in dvigu njene gospodarske moči — in takih ljudi je pri nas ogromna večina — te- mu je dovolj le nekoliko resnih pre- prostih besed pa bo vedel zakaj se gre. Saj naše delovno ljudstvo je vendar že neštetokrat dokazalo, da se zanaša le na svoje sile in predvsem na svoje la- stne vire, zato pa tudi žanje take uspe- he, katerim se divi j o tudi drugi narodi. Te uspehe nam ne priznavajo samo naši prijatelji, ampak tudi naši sovraž- niki priznavajo sposobnost in ustvar- jalno silo delovnih ljudi v svobodni Jugoslaviji. Seveda imamo tudi nekaj bednih številk, ki si domišljujejo, da če oni ne bodo milostno poklonili tej veliki vseljudski borbi vsaj nekoliko svojega blagorodja, potem se bo po \ njihovi volji kolo zgodovine ustavilo, če že ne obrnilo nazaj. Toda ti ljudje se kruto motijo, kajti reka delovnega poleta naših ljudskih množic jih vsak dan bruha iz svoje srede kot narasla reka utopljenca. Arabski pregovor pra- vi, da psi lajajo, toda kolona gre dalje. Tako bo tudi naša reka delovnih ljudi očiščena vse nesnage, tekla naprej in se bo očistila vseh usedlin, ki poizku- šajo zavirati na razne načine našo pot v socializem. Toda naš namen danes ni filozofirati o teh stvareh, pač pa po- govoriti se z našimi graditelji zadruž- nih domov na vasi z našimi gradbeni- mi strokovnjaki in aktivisti, ki vlagajo ogromno naporov v te pomembne te- melje našega novega zadružništva in tem tovarišem tudi nuditi neposredno pomoč. Bliža se teden zadružnih domov in pravilno je, da vedo kaj morajo na- rediti krajevne uprave že takoj danes, da bomo dosegli zaželjene uspehe na gradilišču ob tem pa izpolnili plan, ki smo si ga postavili. 1. Do ponedeljka 24. maja poslati na Okrajno upravo točen načrt pridobi- vanja potrebnega materiala po teh navodilih; a) Koliko bodo vsakega materiala po- sebej potrebovali v grobih števil- kah, lesa, apna, kamenja, opeke pe- ska itd. b) Koliko gradbenega materiala že ima gradilišče na licu mesta. c) Kje bomo dobili ostalo potrebno količino gradbenega materiala — navesti kraj in ime. d) Kateri material imajo za zamenja- vo in koliko, ter kateri material rabijo in količino istega. e) Postaviti odgovorne ljudi za sta- tistična poročila, ki bodo osebno odgovarjali za točnost vseh podat- kov in pravilno poročanje okrajni upravi. Zato je najboljše pritegniti •sebje kmetijske zadruge učitelje ali druge ustanove. 2. Po istem vzorcu napraviti tudi na- črt za delovno silo, za voznike strokov- njake in finančna sredstva. 3. Do istega dne morajo poslati vsa gradilišča tudi situacijsko poročilo, ka- ko so uredili vprašanje zemljišča, če pa še ni urejeno, pa poslati eventuelno predloge in ostala vprašanja gradilišč. 4. Vsi projekti in načrti morajo biti gotovi do 24. maja, tako tudi eventuel- ne spremembe teh projektov. Do 25. maja pa morajo biti tista gradilišča, ki bodo letos začela z gradnjo, zakoliče- na. Tako, da bodo še isti dan 25. maja na rojstni dan maršala Tita, pričeli z izkopom temeljev na vseh gradiliščih, ki tega še niso storila. 5. Od ponedeljka 24. maja se mora za- četi načrtno delo in pripravljanje vsega gradbenega materiala za kar predla- gamo naslednjo razvrstitev. a) V ponedeljek, torek in sredo t. j, 24. 25. in 26. maja naj vsi vaščani in okolica gradilišča pripravljajo gradbeni in ostali les v tis'ih go- zdovih, katerih lastniki so se obve- zali dati les na razpolago gradili- ščem. b) V četrket, petek in soboto t. j. 27. 28. in 29. maja, ko bo les že zbran in na licu mesta ali na žagi, naj se pa graditelji posvetijo predvsem pripravljanju še ostalega gradbene- ga materiala to je kamenja, peska, apna, opeke ter čiščenja terena. Poleg tega pa naj pristopijo takoj h kopanju temeljev seveda tam, kjer tega še niso storili. Tisti vaščani, ki ne bi mogli sodelovati pri spravlja- nju lesa pa naj ves teden od 24. do 29. maja kopljejo temelje in pri- pravljajo ves ostali gradbeni mate- rial, ki je gradilišču potreben. Vsi vozniki naj se razdelijo tako, da bo najprej spravljen na licu mesta les potem pa naj vozijo ostali grad- beni material na gradilišče. To raz- delitev dela mora narediti uprava, katera določi skupine in vodje teh skupin, katerim se pa morajo se- veda podrejati ostali graditelji, kaj- ti brez enotnega vodstva si ne mo- remo misliti enotne akcije in do- brih uspehov. Tako razdelitev dela mora narediti uprava gradilišča, najmanj za dva dni naprej, tako da bo vsak človek vedel že prej- šnji dan, kje bo naslednji dan delal. 6. V nedeljo 30. maja pregledati rezul- tate dosedanjega dela in na slavno- sten način pričeti s tednom zadružnih domov na ta način, da se udeležijo prostovoljnega dela vsi prebivalci iz vasi in okolice. Tako načrtno delo pa se naj nadaljuje po načrtu, katerega mo- ra izdelati uprava gradilišča in za ves teden poslati na Okrajno upravo do srede 26. maja. Navodila odborom OF na vasi Osvobodilna fronta mora biti gibčno in iznajdljivo vodstvo to se pravi mo- tor vse gradnje zadružnega doma. Čla- ni OF pa ne smejo nikoli niti za tre- nutek pozabiti, da je borba za plan nadaljevanje narodno-osvobodilne voj- ne. Zato naj bo OF jeklena pest, ki bo zdrobila vse kar bi se poskušalo zoper staviti njenemu razvoju, ona naj bo go- nilna sila vsega dela na vasi. Upošte- vajoč vse dosedanje izkušnje pri grad- nji zadružnih domov predlagamo na- slednje ukrepe, da dosežemo boljše uspehe; 1. Vse delo naj se načrtno razdeli po karakterju dela in to po grupah na primer: a) Trojka za izkop peska, b) Petorka voznikov, (Nadaljevanje na drugi strani) Plenum mestnega odbora Osvobodilne fronte V torek 18. maja je bil plenum Mest- nega odbora Osvobodilne fronte v Ce- lju. Prvi je govoril sekretar Mestnega od- bora tov. Klarič Rudolf in pokazal na velike uspehe, ki jih je ugotovil II, kon- gres Osvobodilne fronte, posebno v na- rodnem gospodarstvu in politični pre- vzgoji slovenskega ljudstva. Nadalje je poudaril, kako se sile med- narodne reakcije zaganjajo v nas, kako si z vsemi sredstvi prizadevajo, da bi nas čimbolj motili pri našem delu za izgrad- njo socializma. To nam posebno dokazu)C vrsta procesov v Ljubljani proti plačan- cem mednarodne reakcije. Zapadni impe- rialisti pošiljajo k nam svoje petokolona- 5e, toda kakor vidimo se ti ob prvih so- vražnih akcijah odkrivajo. Ob vseh od- kritjih njihovih plačancev se besnenje im- perialistov proti naši ljudski oblasti še stopnjuje, ker jim s tem seveda mešamo njihove zločinske mreže. Namen zapadnih imperialistov je jasen. Mislili so vriniti v naš državni aparat svoje špijone, ki bi omajali vero ljudstva v ljudsko oblast, v Osvobodilno fronto in v Partijo, Toda ni- so je in je ne bodo nikdar. Naše ljudstvo se je še bolj strnilo v Osvobodilni fronti, šc bolj odločno sledi Komunistični partiji. Prav odkritje teh petokolonašev je do- kazalo, da sta Partija in Osvobodilna fronta tako čisti in trdni, da v njih ne more biti mesta za kakršne koli škodljiv- ce lin da sta jih sposobni razgaliti, ter po- staviti na sramotni oder izdajstva lastne- ga naroda. Sekretar je v nadaljevanju svojega go- vora orisal delovanje reakcionarne du- , hovščine, ki se po direktivah Vatikana ] vse bolj vključuje v službo zapadnih im- perialistov. Nekatere take druščine po- stajajo pravi centri protiljudskega delova- nja. Na zatožnih klopeh srečujemo več- krat duhovnike, ki so bili odkriti pri de- lu v škodo svojega ljudstva. Tam kjer bo naše politično delo prepričevalno in uspešno, kjer bomo vzbudili pri ljud- stvu najostrejšo budnost in agilnost, tam bo vsak korak reakcionarne du- hovščine že pri namenu preprečen. V referatu je nadalje opisal, kako se nasprotja v samem taboru imperiali- stov vse bolj stopnjujejo, kako vedno bolj plamti borba njihovih lastnih in tudi za- sužnjenih narodov za svobodo izpod im- perialističnega izkoriščanja. Po drugi stra- ni pa je pokazal veliko ustvarjalno silo naših narodov, na pripravljenost našega delovnega ljudstva, da vloži vse napore pri izpolnjevanju velike Titove petletke. Osvobodilna fronta pa bo pod vodstvom ; Komunistične partije kakor v vojni in v ! prvih letih obnove vodila naše ljudstvo do vedno večjih in lepših zmag, 1 Iz releraia tov. Gojmir M etika Tov, Melik je v začetku orisal razvoj OF Slovenije in njene velike uspehe. Na- to je govoril o novih nalogah, ki jih je postavil Kongres pred celotno organiza- cijo. Najvažnejša naloga aktivistov bo, še bolj skrbeti za temeljito politično vzgojo ljudstva. Terenske organizacije morajo I postati tista trdna središča, ki bodo vo- dila naše ljudstvo, ga aktivizirala pri iz- vrševanju planskih nalog, in obenem tol- mačila vse notranje in zunanje politične momente, ter ga združevala v borbi za mir in ga vzpodbujala k budnosti. Nada- lje je nakazal organizacijske ukrepe, kise bodo v kratkem izvedli in omogočili, da se naše terenske organizacije še bolj po- živijo. Govoril je o stanju množičnih or- ganizacij. V OF odbore bomo morali vključiti več mladine, ki je dosedaj po- kazala že velike uspehe v svoji ustvarjal- nosti. Pomagati bomo morali bolj mladin- ski organizaciji pri političnem usmerjanju njenega članstva. Nadalje je govoril o preveliki oddvoje- nosti Zveze borcev NOB od OF. Doseda- nja organizacijska struktura Zveze se je izkazala nezadovoljiva in bomo morali v kratkem postaviti nižje enote Zveze po terenih, kar bo vsekakor poživelo delo, tako organizacijo borcev, kot tudi OF. Bistvena sprememba je nastala tudi pri članstvu sindikatov, ki se morajo od se- daj trdno povezati v krajevnih organiza- cijah OF in tam izvrševati naloge, s če- mer se bodo terenski odbori zelo poži- veli. Velika dolžnost odborov OF bo še bolj pomagati organom ljudske oblasti pri u- pravi in gospodarstvu, Poživeti bo treba zdravo kritiko, po drugi strani pa od- pravljati nergaštvo, OF mora pred naše ljudi postavljati v jasni luči vse težkoče pri delu, prav tako pa jasno prikazovati vse naše uspehe, ki so polno poroštvo naše pravilne poti in boljše bodočnosti, O prostovotinem delu in gradnii zadružnih domov Tov. Vučko je v nadaljnjem delu ple- numa govoril o dosedanjih uspehih pred- vsem pa o napakah, ki so pri nas zavirale uspešnejši razvoj prostovoljnega dela in gradnjo zadružnega doma v Mcdlogu. Di- skusija po referatih je bila precej živa in je pokazala precejšnje organizacijske po- manjkljivosti pri organizaciji prostovolj- nega dela. Pravilni razpored delovne sile in preskrba orodja bosta morala poleg tovarišev v delovnem štabu, ki odgovar- jajo za razmestitev, biti reševana s strani posameznih vodij delovnih skupin. Za pro- stovoljno delo moramo zainteresirati več- je množice članstva masovnih organizacij. V Medlogu bo predvsem treba zaintere- sirati predvsem kmete, saj bo to njihov zadružni dom. Na Zg. Hudinji so kmetje izrazili pripravljenost, da gradijo zadruž- ni dom. Priprave za oba zadružna domova mo- rajo biti v kratkem končane in nabavljen potreben material. Plenum je sprejel sklep, da se zgradi tudi na Zg. Hudinji za- družni dom in da se organizira kot po- vsod v Sloveniji v dneh od 30, maja do 6. junija teden zadružnih domov, v kate- rem bomo pospešili gradnjo obeh domov in nadoknadili zamujeno. Načrt za pripra- ve in prav tako za potek samega tedna pa velja za oba naša gradilišča, prav tako kot za gradilišča okraja Celje-okolica. Stran 2 CELJSKI TEDNIK Leto I Stev. 12 Ustroj se že pripravlja 29 uspešno košnjp in žetey Centralno časopisje je prineslo član- ke v katerih pišejo o velikih pripravah za žetev in košnjo. Nedvomno je pripra- va zelo važna kajti od priprav zavisi uspešen potek predstojeće žetve. Tudi pri nas bi morali že misliti na žetev, čeprav je pšenica šele v rasti. »Ustroj« v Celju, ki za žetvena dela predstavlja važno oporišče naših kme- tov, zadrug in državnih posestev se že pripravlj a za žetev, predvsem pa za KoS, njo, ki je že pred vrati. »Ustroj« ima šest postaj in sicer v Celju, 2alcu, Sv. Pavlu, Braslovčah, Sv. Juriju in v Ko- njicah. Na teh postajah se vrši pregled vseh poljedelskih strojev, ki se bodo do žetve vsi temeljito usposobili za inten- zivno delo. Večje popravke pa vršijo v Celju in Žalcu. Mehaniki v »Ustroju« so napravili nekaj popravkov strojev, ki niso bili za naše prilike in jih preure- dili za naš svet in naše poljedelske kul- ture. Tako so glave pri kosi'nicah pre- uredili iz visokoreznih v srednje in niz- korezne. Visokorezne pri nas zaradi te- ga ne pridejo v poštev, ker je naša tra- va drugačna od gojene trave v Ameriki za kamor so bili stroji napravljeni. Po- leg tega so storili tudi druge praktične popravke. Ker je pri nas težko dobiti kosilnice za traktor so mehaniki uredili kosilnice za konjsko vprego, ki so po« stale uporabne tudi za traktorje. Razli-r ka ni velika, le pri delu je treba bolj paziti. Na splošno je »Ustroj« pripravljen in se še pripravlja za žetev in košnjo. Postavlja pa se drugo nič manj važnQ vprašanje, kako bodo naši poljedelci znali izkoristiti strojne postaje. Letos so dobili nalogo za razporeditev strojev krajevni ljudski odbori. Lani se je po- nekod pokazalo, da so se KL odbori pre- malo zanimali za to in da potem sploh ni prišlo do strojnega pospravljanja in obdelovanja. Letos pa je treba to po- praviti že zaradi tega, ker se stare na- pake ne smejo ponavljati in zaradi tega ker je pomanjkanje goriva zelo veliko in bo treba racionalno postopati s stro- j ji. Krajevni odbori morajo čimprej ob- , vestiti kmete in postaje o svojem na- črtu in obrazložiti vse potrebne stvari s tem v zvezi. Saj če pomislimo da je j danes pomanjkanje delovne sile in da žetev kakor košnja stane le 600 din na hektar potem bo število interesentov tem večje. Treba pa je imeti vse v na- ! črtu tako da ne bo v zadnjih dneh pre- veliko zmešnjav. Iz občnih zborov sindikalnih podružnic Občni zbori sindikalnih podružnic so v največjem razmahu. Dosedaj so izvr- šeni že v 81 podružnicah celjskega KSS-a. Pažnja, ki so jo posvečali občnim zbo- rom sindikalnih podružnic naši časopisi, je rodila dokaj bogate sadove. Mnoge napake, ki so spočetka postale pravilo bi skoraj rekli, da so povsem izginile. Res je, da stoodstotno dobro izvedenega občnega zbora, takega, kakor si ga je zamislil VI. plenum Enotnih sindikatov, ko je sprejemal načela o pravilniku, še na našem terenu nismo imeli, vendar onega suhoparnega prakticizma skoraj že več ne opažamo. Prvi občni zbori so potekali kakor dobro namazan stroj, kjer vsako kolesce vrši svojo točno določeno nalogo. Iz po- ročil starih odbornikov poslušalec ni mogel zajeti prav nikake specifične pro- blematike dotične podružnice, mnogo- krat smo imeli vtis, kakor, da posluša- mo eno in isto gramofonsko ploščo, ki se konča z besedami »... zato predlaga- mo razrešnico«, potem pa roke gor in plošča je iztekla. Px-aviloma mora upravni odbor po- družnice kakor tudi vse članstvo raz- rešiti vsa nesoglasja in odpraviti nered- nosti že v volilnih predpripravah na odbor ovih sejah in podružničnih masov- nih sestankih, občni zbori naj bi bile svečane manifestacije organizacij Enot- nih sindikatov kot sestavnega dela Osvobodilne fronte, kjer naj pridejo do izraza uspehi in napake delovnega ko- lektiva v izpolnjevanju proizvodnih na- log, kakor tudi, kar je še prav po- sebno važno in spada tudi v naš pet- letni plan uspehi in napake, ki jih do- segamo na polju idejnega in kulturnega dviga članov podružnic. Vendar se ma- lokje zapaža, da ti dve osnovni nalogi sindikalne podružnice ne izključujeta tretje važne veje sindikalnega dela, to jQ skr^i za človeka-poedinca in kolek- tiva kot celote v socialnem in ekonom- skem oziru kar naj še predvsem izra- ža v nadzoru nad izvrševanjem vseh socialno-zdravstvenih in tehnično-za- ščitnih predpisov, kakor tudi v izboljša- nju vsakdanjih življenjskih prilik čla- nov podružnice. Tako največkrat mislijo referenti za preskrbo in stanovanje, da je njihova dolžnost izključno le v tem, da se dnevno prepirajo s stanovanjsko komisijo, pozabljajo pa, da imajo pod- jetja dolžnost in tudi sredstva, za zi- davo zravih delavskih stanovanj ter da morda le čakajo pametnih nasvetov in iniciative sindikalne podružnice, pozab- ljajo tudi, da nikdar ne bomo izboljšali preskrbe članov kolektiva, če bo komi- sija za preskrbo zgolj le organ distribu- cije dodeljenih kontingentov hrane in industrijskih artiklov, temveč, da je nje- na glavna naloga sodelovanje z oblast- nimi razdeljevalnimi organi z nasveti in kontrolo. Nekatera delovna predsedstva z vso silo vztrajajo, da diskuzija na referate mora in mora biti, kregajo se, a zbrano članstvo molči in ne diskutira. Kako naj diskutira na učene a dolgočasne refe- rate, ki niso zajeli niti enega svojstve- nega problema dotične podružnice, ko pa mora s trudom premišljevati, kaj so pravzaprav referati hoteli povedati. Po- ročila naj bodo torej kratka, preprosta, vsakomur razumljiva, vsebujejo naj vprašanja, kako bi to, kako bi ono? Se nekaj! Zadajemo si sklepe, naloge in obveze, ne polagamo pa na občnih zborih račune o izvršitvi istih. Ni čudno, da članstvo aplavdira na vsak predlog za bodoče delo, če ve, da ga nihče ne bo vprašal kako je istega izvršilo. Po teh nekaterih načelnih napakah, ki se še pojavljajo bomo v drugi številki podali konkretne primere iz nekaterih občnih zborov. Tečajnice železničarshega tečaja vstopajo v samostolmo življenje Prvega aprila se je Celju začel že- leznišk evidcnčno-statistični tečaj. Tečaj bo trajal do 20, junija, obi- skuje ga 43 tečajnic. Tečajnice so prišle z vseh krajev Slovenije, Na železniški postaji Celje se v malo premajhnem prostoru nahaja učilnica tetaja. Pri šolskih m zah se- di čez štirideset deklet. Da ne bo zamere moram cmeniti, da je med njim.i tudi en fant, z značko s proge Šamac—Sarajevo in se med dekleti !:ar dobro počuti. Ko so dekleta prve dni sedela v teh klopeh so bile zelo redke msd njimi, ki bi se med seboj poznale. No, zbli- žale so se prej kot so pričakovale. Skupno življenje in učenje, ki traja vsak dan po osem ur jih je tako zbli- žalo, da se zdi, kot da si nebi nikoli bile tuje. Večinoma vse so prišle iz delavskih družin a tudi hčerke manj^- ših posestnikov so med njimi. Mnoge od njih še nimajo nobene prakse :n 30 prišle v tečaj z zelo pomanjkljivo predizobrazbo. Zaradi tega si dekleta, pa tudi predavatelji, ne delajo pre- velikih skrbi. Kar človek ne zna se ;ahko nauči. Vendar učenje le ni ta- ko enostavno. Mnoge od nj h so mo- rale pošteno napeti možgane, če so hotele s^jroti slediti predavanjem. Težko je učenje, če človek po dalj- šem presledku pride v šolske prosto- re. Toda vse težave se bodo prema- gale če je v njihovih srcih trdna volja. Le pomislimo malo, kako so se de- kleta včasih bala življenja. Bila so odvisna v mladost', odvisna so bila tudi pozneje. Danes pa imajo možnost, da se krepko pojta^a^o na svoje noj^s in postanejo enakovredni državljani, ki se bodo borili za ustvarjanje Titovih petletk in socializma. Kranjc Marija iz Slovenskih goric to prav dobro čuti. Ona je hči najem- nika. Vse življenje do sedaj je morala delati za pičle dohodke na tuji zemlji, viničarjev-najemnikov, Marija ima prav, da je odšla na tečaj. Še mesec dni pa bo že delala na odgovornem mestu. Blažica Ema iz okolice Gorice je stara šele 16 let in že se hoče osamo- svojiti. Uspela bo prav gotovo, saj je kljub mladosti zelo resna in med naj- boljšimi učenkami v tečaju, Pravtako so Malečkar Ida s Primorske in Bre- šar Ivanka storile svoj prvi korak v samostojno življenje ob vstopu v tečaj. Če bi povdarjal, da so samo navc-j dena dekleta pridna in marljiva pri učenju, b: se zlagal. Ves tečaj žanje zadovoljive uspehe. Vse tečajnice so marljive z izjemo treh tovarišic, ki se bodo morale bolj resno poprijeti dela,] da ne bo uprava tečaja prisiljena sto- riti z njmi kot je bila prisiljena sto- riti s tovarišco Hraprotovo, Hrapro- tova se je pokazala nedisciplinirano in nemarljivo. Vsi ukrepi so bili za- stonj in vsa prigovarjanja odveč. Bila, je izključena iz tečaja. No, na vso srečo je pretežna večina tečajnic do- bra. Ko so mi pokazali učni načrt sem sc začudil nad velikanskimi kupi sno- vi, ki jo bodo morali predelati. V učnem načrtu so predmeti splošne izobrazbe, kajti dosti tečajnic nima dovolj razširjenega obzorja. Imajo sle- deče predmete: Slovenščino, matema- tiko, zemljepis, zgodovino, ustavo in zakonodajo. Iz strokovnih predmetov imajo predavanja po vprašanjih upo- rabe in evidence voz, vozovne službe, železn ške geografije in prometne službe. Ob zaključku teoretičnih pre- davanj bodo imeli tudi praktične vež- be pod vodstvom predavateljev, Ce se vprašamo kaj lahko dekleta po dokončanem tečaju dosežejo bomo videli široko možnost razvoja. Po spo- sobnosti, vestnosti in znanju bodo od evidentičark in statističark lahko na- predovale za prometnike, brzojavcc in do vozovne službe. Pozneje bodo lahko šle tudi na druge višje tečaje. Želimo si, da bi bilo med njimi čimveč takih. Vse to je dokaz, da je naša ljudska oblast preskrbela slehernemu držav- ljanu, ki ima voljo in veselje za delo do skupnosti, vse potrebno, da si pri- bori, kar najbolj želi. Posebno pa to danss občut jo naše žene, ki so vse do- slej veljale za manjvredne člane člo- veške družbe. Postale so samostojne in neodvisne. Iztrgale so se izkorišče- valcem. Kako se bodo dekleta najbolj lahko zahvalila za te pridobitve in za skrb železniške uprave, ki jih gmotno pod- pira. Zahvalila se bodo z uspešnimi izpiti na koncu tečaja in pozneje z vestno službo, ki bo v korist skup- nosti. Na svidenje dekleta pri vašem delu, ko boste stopile v vrste izvrševalcev Titove petletke. Kr. Gradnia zadružnega doma v Petrovcah je postala naloga KL odbora in vseh or- ganizacij na vasi Tudi v Petrovčah gradijo zadružni dom. Postavili so gradbeni odbor in do- ločili gradbeni prostor. Odslej je bilo de- lo naslonjeno le na gradbeni odbor, ki pa tudi ni v celoti izvrševal svojih dolžno- sti. Nekateri odborniki so se zelo ne- redno udeleževali sestankov in brez ču- ta odgovornosti puščali svoje naloge na mrtvi točki. Medtem pa so drugi vestni odborniki imeli dela čez glavo, kar se je naravno poznalo pri njihovem delu. Zadružni dom v Petrovčah gradi več vasi skupaj in to: Ar j a vas, Drešinja vas. Leveč, Dobriša vas, Ruše in Gorica. Najbolj pa so se dosedaj pokazali kmet- je iz kmetijske zadruge v Ar j i vasi in brigadirji traktorske postaje v Žalcu. Med temi vasmi bi bilo treba pohva- liti vaščane iz Levca, ki so se prav do- bro izkazali pri prevozu gramoza. Pr- votno so bili nezainteresirani, vendar so pozneje z razumevanjem začeli po- magati pri gradnji doma. Po ostalih va- seh, ki so več ali manj pomagale, se je pokazalo, da premajhna zainteresira- nost ljudi prihaja zaradi tega, ker so množične organizacije pozabile na svo- jo nalogo. Krajevni LO pa se je po- našal preveč pasivno do gradnje za- družnega doma. Take napake in malo- dušnost ljudi so povzročile zastoj pri gradnji. Kar so do danes v Petrovčah že napravili bi bilo pohvale vredno pred enim mesecem. Izkopali so delno že temelje in pripravili 70 m^ kamenja in 150 m'* gramoza. Lesa bodo potrebo- vali več, kot so se kmetje obvezali. Ob- ljubili so 90 m^ lesa, od katerega je en del že na žagi. Imajo tudi težave s pre- vozom apna. Povrhu tega pa jim delajo neprilike načrti, ki jih tudi še ni. To je delno tudi kriva Okrajna gradbena uprava, ki bi se morala bolj povezati z inženirji, po drugi strani pa se po- stavlja vprašanje; čemu dotični inženir še ni izdelal načrtov. Vse te težave so potisnile gradilišče zadružnega doma v Petrovčah med za- ostala gradilišča. Zdaj pa, ko se bliža teden zadružnih domov, so si postavili vprašanje, kako poživeti delo. Uvideli so, da je gradnja zadružnega doma naloga vseh množič- nih organizacij in tudi KLO odbora. Na sestanku predstavnikov množičnih or- ganizacij so trdno postavili to vpraša- nje in napravili tem preokretnico. Grad nja doma, bo sedaj verjetno napredova- la po zgledu drugih gradilišč v Slo- veniji, ki premagujejo vse težave in so z dneva v dan bliže zmagi. (Nadaljevanje s prve strani.) c) Sedmorka mešalcev in donašalcerj malte ali betona, ' ti) Sedmorka za izkop temeljev, e) Petorka betonircev, ki potem preide v petorko zidarjev, f) Petorka tesarjev, g) grupe za sečnjo in pripravo lesa, apneničarji, kopanje gline itd. Vsaka grupa naj ima voditelja, ki bo dajal obenem tudi vsa tehnična navo- dila. Grupe se lahko tudi spreminjajo po potrebi tako, da n. pr. petorka be- tonircev postane petorka zidarjev, čim so temelji zabetonirani. Pri tem pa mo- ramo podčrtati, da naj bodo v teh gru- pah zajete vse množične organizacije tako, da ne bodo grupe po organizaci- jah amp^k po karakterju dela. II. Izdela se naj prehodna zastavica, ki se podeljuje dnevno najboljši grupi. Radi podeljevanja zastavice in sploš- nega pregleda nad delom je treba se- staviti tričlansko komisijo, ki se se- stane vsak dan po končanem delu, po potrebi pa naj pokliče ta komisija tudi vse predstavnike množičnih organiza- cij. Zastavica pa se naj podeli nasled- nji dan pred pričetkom dela na svečani način. • III. Na gradilišču se naj postavi »ta- bela časti« na katero se dnevno beležijo najboljši graditelji tistega gradilišča in najboljša grupa, ki je dobila zasta- vico. Lahko pa bi napravili tudi »tablo sramote« kamor bi napisali redke po- edince, ki sploh ne sodelujejo pri delu. IV. Organizirati dopisovanje z osta- limi gradilišči in sindikalnimi organi- zacijami raznih ustanov, ki so zainte- resirane pri gradnji zadružnih domov. V. V okviru teh nalog naj delujejo vse množične organizacije, ker je to načrt OF, zato tudi njihov načrt. Sin- dikalne organizacije, ki želijo sodelo- vati s prostovoljnim delom se pa naj obračajo na Okrajno upravo, ki bo da- jala vsa pojasnila. Še nekaj besed našim gradbenim strokovniakom Težko bi ocenili vse zasluge naših gradbenih strokovnjakov in vse tisto delo, ki so ga z voljo opravili pri tej naši veliki in tako važni akciji. Uspehi so vidni, saj so se naša gradilišča moč- no razgibala ravno s pomočjo in s stro- kovnimi nasveti strokovnega kadra gradbenikov. Pri tem moramo podčrta- ti, da so predvsem tovariši inženirji Svetina, tov. Velikanje, tov. Lang, tov. Korent in še nekateri res delali na tem, da dajo vso pomoč graditeljem zadruž- nih domov. Vendar je še pa precejš- nje število tovarišev, ki nam iz ne- znanih razlogov ne pokažejo uspehov, katere so prevzeli na sebe. Ti tovariši naj poskrbijo vse potrebno, da jih bo teden zadružnih domov« našel priprav- ljene z gotovimi načrti in z zakoliče- nimi gradilišči na terenu. Prav tako pa bo morala Okrajna uprava kot okrajno operativno vodstvo napeti vse sile, da bo nudila dnevno pomoč vsem graditeljem zadružnih do- mov. Vse to pa velja še posebej in predvsem za tovariše aktiviste, ki so odgovorni za posamezna gradilišča. Le na ta način in pod temi pogoji bomo krepili zadružništvo, utrjevali bratstvo in enotnost delovnega ljud- stva, dvigali gospodarsko moč in obrambno sposobnost naše domovine. S, B. Kmetijski svetovalec Poziv vsem odborom OF j Potreba po brezpogojni borbi za ohra- ; nitev naših krompirjevih nasadov je j bila tako močno povdarjena, da menda ni pri nas človeka, ki ne bi bil pri tem zainteresiran. Gre se za krompir, gre za našo naj- važnejšo hrano, brez katere si je nemo- goče misliti redno prehrano pri nas. Pregled krompirjevih nasadov, ki se bo izvršil v nedeljo dne 23. maja mora biti zares masoven, zato morajo pri tem pregledu sodelovati prav vsi člani OF in njenih množičnih organizacij. Vsi odbori OF se naj zato, v kolikor še lega niso storili takoj povežejo s svojimi krajevnimi ljudskimi odbori, ki bodo dali navodila za tehnično iz- vedbo in skupaj z njimi temeljito pri- stopijo k izvedbi te naloge. Osvobodilna fronta mora biti tudi pri tem delu najmočnejša opora krajevnim ljudskim odborom, ki bodo z njeno pomočjo, hitro, uspešno in pravilno re- ševali vse gospodarske naloge. Prav za pregled prompirjevih nasa- dov velja pravilo: »Bolje bolezen pre- prečiti, kakor zdraviti.« Še nehaj o okopavanju Mesec maj je najvažnejši mesec okopavan j a — rahlanja zemlje in ple- tja rastlin. V tem mesecu se da z do- brim negovanjem zemlje popraviti mar- sikaj zamujenega, z druge strani pa se nam maščuje vsako odlašanje okopa- vanja, saj je ravno v tem mesecu vege- tacija pri večini rastlin najmočnejša. Ce govorimo o okopavanju, moramo, poudariti glavni smisel tega dela, to je rahlanje zemlje, s katerim smo dali zraku dostop v nižje plasti zemlje, — to je h koreninam. Od dežja, zalivanja ali pri obdelavi za časa setve, se zemlja zbije in napravi škodljivo zemeljsko skorjo, ki ne pjašča zrak v globino. Brez zraka se gnoj ne more pravilno in hitro razkrajati v koristni humus, ki je užiten rastlinam; bakterije ne morejo delovati in se razmnoževati; rastlinske korenine ostanejo brez zraka, morć pa jih strupeni plini, ki se kopičijo pod ze- meljsko skorjo, a ne morejo izhlape- vati. V zbiti zemlji nastanejo že ob naj- manjši suši razpoke, iz katerih pospe- šeno izhlapeva vlaga, zato rastline hi- rajo tudi vsled suše in je celo zalivanje pri vrtnih kulturah slabo uspešno. Bi- stvena važnost okopavanja — rahlanja zemlje je torej dati možnost dostopa zraka h koreninam in ojjen^pj di-|at| površini plast rahle zemlje, katera čuva spodne plasti pred izsušenjem. Okopavanje pa je tudi najuspešnejši način zatiranja plevela, vendar je efekt v tem smislu zgubljen, če smo prišli k delu le nekaj dni prepozno. Delo ne opravimo več mehanično, niti s.strojem, niti z motiko, — plevel je zrasel, treba ga je pobirati z roko, kar nam znatno podraži pridelek. Prav zato ne moremo nikdar dovolj povdariti setev v vrste, katere zamoremo okopavati bodisi s stroj em-okopalnikom, ali pa z motiko, čim so se vrste le nekoliko zaznale. Go- vorimo tu o modernem obdelovanju, ki je ob dobri volji možno skoro vsakemu poljedelcu, to je o" strojnem okopavanju, katero žal do nekaterih starokopitnežev še ni našlo poti. Stroj nam obdela, zra- hla tričetrt zemlje med vrstami, nas čaka le delo neposredno med rastlinami- Z zgodnjim preventivnim okopavanjem, ki je možno le v vrstah, zasujemo nad 80 odstotkov komaj ozelenelega plevela, ki bi ga morali pri nekoliko poznejšem okopavanju obirati z roko. Pravočasno okopavanje, rahlanje zem- lje in zatiranje plevela, je poleg pravil- nega gnojenja, predpogoj za zvišanje naše^ hektarskega donos^ Si. Leto I. — Šlcv. 12 CELJSKI TEDNIK Stran 3 Mladina Tovarne emailirane posode si je osvofila prehodno zastavo Glavnega odbora v nedeljo je bila v Kamniku konfe- renca zastopnikov in mladinskih akti- vistov iz vseh tovarn kovinske indu- strije v Sloveniji. Velik delovni polet, ki je zajel večino mladine po naših kovinskih tovarnah nam priča, kako postaja mladinska or- ganizacija vedno važnejši faktor v naši proizvodnji. Organiziranje mladinskih proizvod- nih brigad dvig produkcije, štednja ma- teriala, strojev, goriva, izboljšanje kva- litete izdelkov, o vseh teh stvareh so razpravljali mladi kovinarji, plavžarji, toplici, orodjarji in drugi delavci. Mladinske proizvodne brigade, ki se še stalno razvijajo v tovarnah, so do- segle tako velike uspehe, da so v nekaterih tovarnah popolnoma preure- dile in potolkle vse dosedanje norme. V jeseniški železarni imajo že 54 mla- dinskih brigad, v martinarni je mladina prevzela eno peč kjer stopi dnevno ne- kaj desetin ton železa. V mariborski tovarni poljedelskih strojev bodo mladinci izdelali v nad- urah 7 slamoreznic, z izkupičkom od teh bodo poslali 30 mladincev za en teden v Opatijo. V Titovih zavodih »Litostroj« so do- segli največje uspehe pri usposabljanju mladine v strokovne delavce. V stro- kovne tečaje, ki so jih organizirali se je vključila skoraj vsa mladina. Izmed vseh tovarn pa je dosegla naj- lepše uspehe mladina Tovarne emajlira- ne posode v Celju. Dosedaj ima orga- niziranih že 17 mladinskih proizvodnih brigad. Vse te brigade presegajo norme od 30 do 50 odstotkov. Brigadirji vsak mesec dosegajo večje delovne rezultate, saj se tudi vsak mesec obvežejo, da bo- do v bodočem zvišali za 10 odstokov preseganje norm. Te svoje obveznosti pa so dosedaj tudi častno izpolnjevali. V času od konference na Jesenicah, ko so imeli v mladinski organizaciji le 45 odstotkov zaposlene mladine, so isto zvišali za 95%. Vzorni grafikoni po- hvale, vseh najboljših, podeljevanje prehodnih zastavic in diplom ter knjiž- nih nagrad, vse to je dokaz, da so s pravilnim agitacijskim in propagand- nim delom visoko dvignili delovni elan vse mladine v tovarni. Veliko zaupanje, ki so ga pridobili pri upravi se kaže v tem, da je uprava tovarne zaupala mladini izdelavo spe- cialne posode, ki mora Diti kvalitetno najboljša, ker je namenjena v inozem- stvo. Vso to posodo izdeluje mladina sama, ker so na eni izmeni zaposleni sa- mi mladinci. Mladina tovarne emajlirane posode je izmed vseh mladinskih kovinarskih ak- tivov v Sloveniji naj dosledneje izpolni- la sklepe jeseniške konference. Zato je dobila največje priznanje glavnega od bora LMS — prehodno zastavico, ki jo dobi najboljši aktiv v Sloveniji in se podeljuje vsaka dva meseca. V tovarni so nestrpno pričakovali povratka delegacije iz Kamnika. Res — želja se jim je uresničila, prehodna za- stavica je v njihovih rokah. Skoraj je postala navada, da vsak ak- tiv obljubi, da bo obdržal še v naprej prehodno zastavico, tako so obljubili v tovarni. Toda oni so sklenili to tako trdno, da bodo čez dva meseca res lah- ko obdržali svoje častno mesto. V pis- mu, ki ga je poslala mladina tovarne Glavnemu odboru, vidimo izraz velike pripravljenosti do še večjih delovnih podvigov, pripravljenosti strniti prav vso mladino v odločno borbo za izpol- njevanje vseh nalog, v velikem času — Titovi petletki ! Mladina iz naših vasi se pripravlja na progo DutovlfeSezana Zadnje dni maja bo odšla iz Celja mladinska brigada »Toneta Tomšiča« na gradnjo proge Dutovlje—Sežana. Ta proga bo zelo važna za nadaljnji razvoj narodnega gospodarstva na Primor- skem, Mladina, ki že gradi to progo je obljubila Glavnemu odboru LMS, da jo bo zgradila do 15, julija letos. Mladina po naših vaseh je bila kaj hitro seznanjena z gradnjo te tako po- membne proge. Mladinski aktivi tek- mujejo med seboj, iz katerega bo od- šlo več članov na progo. V Teharju se je prijavilo 5 mladin- cev, nekaj iz vasi, nekaj iz lesnega podjetja. Z mladino bo odšel tudi mo- žakar star nad 40 let, ki pravi, da že zelo težko pričakuje odhoda brigade. Iz Polzele bo odšlo preko 20 mladin- cev, iz Šentjurja 5, iz Nove cerkve, Frankolovega in Socke tudi čez 20 in po eden ali dva skoraj iz vsakega kra- jevnega odbora. Člani štaba so že namestu in zbirajo mladino v brigado. Komandant Mežnar Franc iz Trnovelj je pridobil že precej mladincev. V štabu brigade bo tudi Krše Leon, ki je bil doslej že skupno 20 mesecev na delovnih akcijah. Ber- glezova Marija iz Bukovžlaka bo pa statističarka brigade. Tudi uprave in sindikalne podruž- nice tovarn in drugih podjetij v okra- ju Celje-okolica so priskočile na po- moč okrajnemu odboru LMS pri kritju stroškov za opremo brigad in za kritje stroškov za hrano brigadirjev v bri- gadnem centru. Posebno razumevanje, za važnost mladinskih akcij pa je po- kazala železarna v Storah, ki je daro- vala 15.000 dinarjev in pa rudnik Hu- dajama, ki je prispeval 6500 din. V mestu se \e dosedaj prijavilo čez 60 mladincev na afccijo Glavni odbor LMS je določil, da mo-l ra četa, ki bo odšla iz mesta Celja šte- ti 40 mladincev. Toda celjska mladina je ponovno dokazala svojo veliko pri- pravljenost sodelovati pri izgradnji do- movine. Na okrajni odbor prihajajo, še vedno novi prijavljenci in je dosedaj zbranih že preko 60 prijav. V gozdni restavraciji, kjer je 52 mla- dincev, ki so pravkar zaključili stro- kovni tečaj in opravili pomočniške iz- pite, se jih je prijavilo 39. V ljudskem magazinu so se odločili za gradnjo proge trije: Vizjak Štela, Herman Branko in Kramer Jožica. V tovarni kemičnih izdelkov štirje mladinci: Hočevar Julij, Gobec Jožica, Domenko Marijan in Zompleh Marija. Pa tudi v drugih mladinskih aktivih se mladinci navdušeno prijavljajo v brigado, ki gre na progo Dutovlje-Se- žana. Iz tovarne emajlirane posode bo odšlo 10 mladincev, iz tovarne sadnih sokov pet, tudi pri podjetju »Beton« so se že prijavili trije. V prvi grupi, ki je odšla pred enim mesecem na auto-strado Zagreb—Beo- grad, je bilo iz mesta 8 mladincev več kakor je bilo predvidenih. Četa, ki se pravkar zbira, pa bo imela po doseda- njem izgledu prav gotovo preko 70 »mladincev, to se pravi 30 mladincev več, kot je bilo predvidenih. ^ Celjska mladina, posebno v šolah se pripravlja na akcije v počitnicah ko odšlo samo iz mesta 400 mladine na različne delovne akcije. Kakor vse dosedanje naloge bo celj- ska mladina tudi te ne samo dosegla ampak znatno presegla in se s tem lah- ko uvrstila na eno izmed prvih mest med najboljšimi mladinskimi organiza- cijami v Sloveniji. JVaše zene se pripravljajo na Teden matere in otroka v času od 6. do 13. junija se bo vr- šil »teden matere in otroka«. Organi- zacija AF2 in soc. zdravstveni sveti ter naši kulturni delavci se za ta teden prav pridno pripravljajo. V Polzeli, kjer dela v tovarni nogavic preko 500 žensk, bodo v tem tednu otvorili dom igre in dela, kamor bodo zaposlene matere dale v času svoje za- poslitve otroke. S tem se bo njihova storilnost povečala, ker bodo brez skrbi in v zavesti, da so otroci v dobrih rokah. Teden matere in otroka bodo zaklju- čili z otroškim sejmom, kateri bo ob- segal: kulturni program, razne otroške igre, krmljenje ptičkov, štafetni tek, streljanje v tarčo, metanje žoge v ko- šarico, tek z zavezanimi nogami »pa- jek«. Posebnost bo pravljični prostor, in kot zaključek lutkovna predstava »Snegulčica«. Na sejmu bodo stojnice, kjer bodo dobili otroci razne priboljške. V Vojniku je skrb za izvedbo pre- vzel kraj. soc. zdrav. svet. V tem ted- nu bo koncert in gled. predstave ter otroški sej m. Odbor AF2 prevzame nalogo, da se sej m za otroke čim boljše pripravi in izvede. Sklenili so tako, da bodo ma- sovne organizacije kot AF2 in sindi- kati prevzeli vsak svoj paviljon. AF2 bi v svojem paviljonu prodajala okra- ske iz volne, vetrnjače iz papirja in medenjake. Zene bodo zbrale ves po- trebni material, a pecivo bodo spekle v domu onemoglih. V Laškem bo vodil vse prireditve v tednu SZS. Kot otvoritev tedna naj bi bila akademija. Med tednom bi LPS dal gledališko predstavo. Do tega ted- na bo urejeno otroško igrišče pred do- mom igre in dela. Na to bo org. AF2 uredila primerno izložbo, kjer bo pri- kazala svoje delo in skrb za domove in pionirje. Tudi o sejmu se govori, ni pa še napravljen točen program. V 2alcu je potrebno otroško igrišče, zato je organizacija AF2 sklenila, da bodo skupno s KLO in sindikati ure- dili istega do tega tedna. Organizacija AF2 Celje-okolica je dobila razne ostanke iz tekstilnih to- varn na terenu svojega okraja. Iz teh ostankov šivajo žene razno otroško pe- rilo in obleke. Te obleke bodo v tem tednu podarile siromašnim družinam z mnogoštevilnimi otroki in to predvsem iz hribovskih vasi. Izdelavo teh oblek so prevzeli odbori: Polzela, Vojnik, Sv. Pavel, St. Jurij, Laško, Griže in Te- harje. Pri tem šivanju delajo zelo požrtvo- valno tov. učiteljice ročnega dela: Smol- nikar Ana iz Vojnika, Naglic Ana iz St. Jurija, Poharc Angela iz Polzele in Novak Ivana iz Sv. Pavla. VZGLEDEN PRIMEB Okrajni odbor za organiziranje po- čitniških kolonij pri MLO Celje je prejel od uprave Topilnice in valjame cinka dopis naslednje vsebine: »Po- zdravljajoč Vašo zamisel organiziranja počitniških kolonij za šoloobvezno de- co se radevolje odzivamo Vašemu va- bilu in Vam v priloženem čeku do- stavljamo svoj prispevek iz našega fonda vodstva v znesku 10.000 din.« Iz dopisa je razvidno polno razu- mevanje uprave tovarne za važno ak- cijo Mestnega ljudskega odbora, ki bo nudila naši slabotni deci prijeten oddih in okrepitev. Želeti je, da bi tudi druge uprave in ustanove pokazale tako razumeva- nje. Odbor za organiziranje počitniških kolonij pri MLO Celje Nadaljnji prijavljenciza progo Outovlje Seasanai Število mladine, ki je dosedaj pri- javljena za gradnjo mladinske proge je že doseglo polovico potrebnih prijav. V okraju Celje-okolica bo odšlo 100 mla- dincev na to akcijo. Dosedaj je število prijavi j encev naraslo na 60. Mladinci v vajeniški šoli v St. Juriju pri Celju so se odločili, da bodo šli vsi skupno na prostovoljno delo. Iz Dobrne bo odšlo v brigado 10 mladincev, iz Petrovč eden, iz Vojnika dva prav tako iz Zg, Ponikve. Tudi iz tovarn bo odšlo nekaj mla- dine na delovne akcije. Keramična v Libojah bo dala dva, iz Laške tovarne »Volna« bosta odšla tudi dva. Pa tudi iz ostalih tovarn in podjetij pričaku- jejo v teh dneh nadaljnje prijave. Naša mladina hoče sodelovati v de- lovnih brigadah. Sprva so se mladinski aktivisti po vaseh izgovarjali, da med mladino ni letos takega navdušenja, to- da to je bil le izgovor. Ko so se pa mla- dinci dodobra seznanili z vsemi akci- jami, pa vidimo, da se iste odzivajo Se z večjim navdušenjem kot prejšnja leta. KULTURA IN PROSVETA GOSTOVANJE LJUBLJANSKE DFAME Jutri, v nedeljo, bomo na celjskem odru pozdravili ljubljanske igralce v Miška Kranjca drami »Pot do zloči- na«. To bo po osvoboditvi tretje go- stovanje članov Slov. Narodnega gle- dališča iz Ljubljane, Obe prvi sta bili izvedeni v prvi svobodni sezoni 1945-46, in sicer z »Materjo« Karla Čapka ter »Ano Christ.e« 0'Neuil- la, Dasiravno je bila ob teh prvih go- stovanjih izražena želja po ponovnih in stalnih stikih, dragocenih tako za naše občinstvo, kakor za našo gle- dališko družino, objektivne težave na strani našega centralnega odra v Ljubljani njenega uresničenja niso do- pustile. Kljub temu ne moremo reči, da so bile zveze z ljubljanskim gleda- liščem prekinjene. Obstojale so in še obstojajo! Spomnimo se inscenacije »Desetega brata«, pa inscenacije »Po- hujšanja v dolini Šentflorjanski«, spo- mnimo se gostovanja Mire Danilove v vlogi Veronike v Kreftovih »Celj- skih grofih«, vse v sezoni 1946-1947; spomnimo se nadalje včasih skoraj komaj opaznih pripomb na naših gle- daliških lepakih ali v našem gledali- škem biltenu: »Scenerija izdelana v kulisami Narodnega gledališča v Ljubljani« ali »Kostumi last Narod- nega gledališča v Ljubljani« in pod. Letošnjo sezono pa je ljubljanska Dra- ma vendar utegnila izvesti vrsto go- stovanj po najvažnejš h centrih širom ožje domovine, med njimi tudi v na- šem Celju. S »Potjo do zločina« nam bodo ljub- ljanski igralci prvič predstavili Miška Kranjca, ki spada med naše vodilne pripovednike, tudi kot dramatika. Drama se godi nekaj let pred drugo svetovno vojno v hiši bogatega Ber- dena. Snov za njo je pisatelj vzel iz dveh svojih novel »Ženitev Matije Berdena« in »Južni vetrovi«. V igri gre za poštenje, za etične vrednosti, oziroma za nepoštenje in izkvarje- nost starega družbenega reda. Po kritiki našega osrednjega časo- pisja je ljubljanska Drama posvetila delu »tisto pozornost v odrski obde- lavi, ko jo zasluži domače delo. Prav ob tej drami je kolektiv Slovenskega Narodnega gledališča dokazal, da je razcvit že do take umetniške sile, da lahko delu slovenskega dramatika s svojo soustvarjalno, kreativno močjo dodene pomembno kvaliteten delež«. V tem smislu soustvarjanja s sloven- skim dramatikom pri čemer edino bo zrasla kvalitetna slovenska drama- tika, so vs= od režiserja in inscena- torja, do igralcev razveseljivo in pre- pričevalno uspeli. Pomen gostovanja pa ni samo v tem, da celjske delovne množice spo- znajo gledališko umetnost slovenske- ga centralnega gledališča, marveč tu- di v tem, da se še po tej poti poglobi kulturno-prosvetno sožitje med naši- mi mesti in ustvarijo še prisrčnejše vezi med kulturno-prosvetnimi de- lavci Ljubljane in Celja, Kot take ljubljanske igralce tem topleje po- zdravljamo! Or. ANTON INGOLIČ KRAPI (Uprizoritev Sindikal, KUD »Fr. Pre- šeren« dne 14, maja,) Po dosedanjih kulturno-prosvet- nih prireditvah v Celju sodeč, zdru- žuje sindikalno kulturno - umetniško društvo »France Prešeren« od vseh celjskih kulturno-umetniških društev največje število, pa tudi najpožrtvo- valnejše ljubitelje gledališkega udej- stovanja, to je iz sindikata železničar- jev, sindikata uslužbencev gostinske stroke ter sind kata celjskih sodišč V tem KUD zbrani gledališki aktivisti so nam v soboto 14. t. m. v dvorani biv- šega Narodnega doma v režiji Vanice Durinjeve predvedli Ingoličevo duho- vito, brez kakih kompliciranih odr- skih zapletljajev napisano trodejanko »Krapi«, V Ingoličevih »Krapih« ima- mo podobno komedijo kakor v Roše- vih »Mokrodolc.h«; prikaz razpada- joče naše predaprilske malomeščan- ske družbe, t, j. prikaz kakšen nov družbeni red ne sme biti. Kakor Ros v Mokrem dolu, tako Ingolič v Mir- nih vodah resp. Kalnih vodah raz- krinkava razne neznačajne zastopni- ke zakrknjene, pred vojno politično vodilne, izkoriščevalne družbe, ki se v svojem ozkem krogu izživlja v ko- pi raznih nečednosti. Prav gotovo je tu odveč tehtati in ocenjevati umetniško zmogljivost iz- vajalcev, zakaj, svež, ambiciozen elan, predvsem pa dokaz, da goje v svojem kulturno-prosvetnem udejst- vovanju vrline tistih ljudi, ki se tudi po tej poti krepe in rasto v izgradnji socializma, sta zakrila vse nepopol- nosti v pogledu izgovorjave, pravo- rečja, gestikulacije, pa navezanost na suflezo in pod. Vsekakor pa ne mo- remo mimo priznanja, da so nekateri igralci kot figure mestoma prepri- čali, tako n. pr. poslanec, prost, žu- pan, načelnica pa tudi kočar Sušnik, le, da so omenjeni in drugi bivši »stebri našega mesta« s svojo igro prestavili dejanje iz okrajnega mesta v vas, kvečjemu trg, kar pa stvari ni škodovalo, saj so bili taki »tolsti kra- pi« na deželi bolj opazni, kakor v mestu. Primerno izbrano scenerijo je dalo na razpolago naše Ljudsko gledali- šče. Na splošno pa zaslužita volja in napor nastopajočih vse priznanje, za- to pa tudi njihova predstava števil- nejši obisk, vsaj s strani članstva, včlanjenega v sindikatih nastopajočih gralcev, TITO med brigadirji Usek na Kiseljaku je bil gotov. Po- tem pa je prišlo deževje. Vsak dan so brigadirji morali loviti presledke, kdaj je nehalo padati. Takrat so se z dvoj- no silo pognali na nasipe. Zemlja se je prijemala orodja in obutve. Delo je kljub trikratnim naporom le počasi na- predovalo. Samokolnice so se globoko S vdirale v premočeno zemljo. Bilo jih je težko naložiti, težko prepeljati in kar se je včasih kar mimogrede naredilo, bilo jih je celo težko izprazniti. Neka- terih se je lotilo malodušje. Pred dnevi je brigada visoko presegala normo, danes pa ne pridejo nikamor. Udarnik France je na tihem klel. Zemlja se mu je obešala na kramp. »Oh« — je vz- kliknil, koliko rajši bi imel trd kamen. Bi se vsaj nekaj poznalo.« Jezen sam nase se je zaganjal v spolzki ilovnati breg in se od časa do časa od onemoglosti ustavil. Pa ni bil onemogel zaradi telesne slabosti. Ne, bil je onemogel zaradi neuspeha, »Hu- diča, nikjer se delo ne pozna, je brun- dal. Pa je med brigadirji završalo: »Tito je na progi« »Tito na progi«. Te be- sede so se raznesle tako bliskovito, še bolj kot se je raznesla vest, da so mi- nerji v Majevici postali trikrat udarni. Franc3 je pozabil kleti. Poglsdoval je po nasipu če že gre. Veselost se je vrnila med mladino. Domov grede je France nevoljno pogledal na brigadni napis: »Hm, pohvaljena. Kaj pa je to če je pohvaljena. Udarna bi morala biti. Ce pride Tito tod mimo, se še ustavil ne bo pri nas.« Drugi dan je kot nalašč posijalo son- ce. Vse je bilo nasmejano, tudi obrazi mladincev. V srcih je bilo nestrpno pričakovanje. Od sladkega razburjenja so jim drhtele roke in glas. Govorilo pa se je samo o Titu. »Prihaja! Tito prihaja!« Daleč zgoraj na nasipu so videli mno- žico mladine, vzklikanje, pesmi, godba. Vse to je mladince pognalo na nasip. Tito je prižel do njih. Tisoče rok se je dvignilo v pozdrav: »Tito, Tito, Tito .. .« France je spustil kramp in se pre- rival z brigadirji. Srečne oči. Tita vidi. Težko je pisati, kaj se je v njegovi duši godilo. Naj bo dosti če povem, da so se mu oči svetile desetkrat bolj kot takrat ko je postal udarnik. France je šel za njim. Pri Kiseljaku je Tito govoril: »Bri- gadirji,« je dejal »Usek, ki vam ga je uničil dež, ne bo prepreka za vašo progo. Prepričan sem, da ga boste premagali... »Tako je, hočemo!« je zakričal Fran- ce. >2ivel tovariš Tito, je vriskala mla- dina. Vsi so čutili isto radost kot Fran- ce, Slovenci, Srbi, Makedonci in Grki, vsi prav vsi. France se je javil v tretjo minersko brigado. Tunel na Kiseljaku mora biti gotov čimprej. France je kopal blato in se ni več jezil, celo vesel ga je bil. »Blato mora proč,« Tunel mora biti gotov. Za mladino ni zaprek. Zmagali bomo, saj smo obljubili Titu, da bomo.« Stran 4 CELJSKI TEDNIK Leto I. — Štev. 12 Mladinska akademija v ruskem jeziku v petek 14, maja je priredila II. gimnazija zanimivo akademijo. Vse točke so bile zajete iz ogromnega zaklada ruske kulture in bile izve- dene v ruskem jeziku. Akademija je imela namen pokazati uspehe v učenju ruskega jezika in v spoznavanju ruskih kulturnih vrednot, obenem pa poži- viti veselje in vnemo pri učenju boga- tega in prelepega jezika velikega, he- rojskega ruskega ljudstva. Akademi- ja je svoj namen dosegla, odkrila pa tudi nekaj mlad h talentov. Program je bil sestavljen iz glasbenih, dramat- skih, recitacijskih točk in iz ene ples- ne točke. Uvedel je akademijo g'm- nazijski ženski pevski zbor s sovjet- sko himno, s šaljivo pesmijo »Mete- lica« (Varlamov) in Poletno taborno pesmijo (Levina, Letnaja Lagernaja). Zbor je s svojim nastopom pokazal lep napredek. Dramatski prizor Šes- takove, »Sanje v majski noči«, je pri- srčen komad iz repertoarja sovjet- skega mlad nskega gledališča. Njego- vo vzgojno jedro je vzpodbujanje h kvalitetnemu, predanemu strokovne- mu delu, k udarništvu in h kultur- nemu odnosu do književne kulture. Ima pa tudi svoj ad usum delphini — saj izda sramoti in kazni malo- marnega učenca, ki surovo ravna s svojimi učbeniki. Prizor je bil v iz- vedbi zadovoljivo izdelan, videlo pa se je posebno pri večjih vlogah, da je napor v izražanju vezal igranja mladih igralcev. Mnogo dela so imeli s stvarjo učenci in režiser. Uspeh ni izostal, Zasvetlikali so se tudi trije igralsko ubrani mladi junaki {Jonke, Lihteneger, Cajhen). Zborna dekla- macija prvošolcev je bila posvečena junaštvu sovjetskih pionirjev med ve- liko domovinsko vojno, Kardašoljev >Mucek«, ki ga je prikupno dekla- mirala prvošolka Vidičeva, pa je pri- mer sovjetske otroške pesmi. Izredno lep in pravilen izgovor je v svoji de- klamaciji pokazala drugošolka Mli- narjeva, zadovoljiv je bil tudi tretje- šolec Krušič, ki je deklamiral Gusev- Ijevo pesem Mati in sin, ki nam na izredno pretresljiv, do kraja ganljiv epsko-1 rski način upodablja herojv stvo sovjetskega zaledja med vojno. Lep, izdelan izgovor z inteligentno interpretacijo vsebine pa sta v svo- jih recitacijah pokazali četrtošolki Trčkova in Praznikova. Prva je de- klamrala Sergeja Vasiljeva »Pomlad in zmaga« (pesnika poznamo po zna- ni »Ulici Ljenina«), druga pa odlo- mek iz Puškinovega Onjegina, Od drugih ruskih klasikov je bil zasto- pan tudi prekrasni Lermontov z dra- matizirano pesnitvijo »Borodino«, Tu je četrtošolec Drozg poleg dobre iz- govorjave pokazal velik smisel za dramatsko oblikovanje teksta. Drozg brez dvoma spada v vrste domačega teatra. Duet Vanjka—Tanjka je se- veda vžgal mlado publiko. Odpeli sta ga četrtošolki Petretičeva in Volge- mutova, pri čemer je Petretičeva ob sigurnem nastopu spet potrdila svoje pevske sposobnosti, Vodičarjeva har- monika je prijetno spopolnila spored s šopkom ruskih splošno znanih me- lodij, ruski ples Kazaček pa je navdu- šil dvorano s prikupno in celo tehnič- no dovolj dobro izvedbo, pri čemer je treba pohvaliti iznajdljivost in ini- ciativo tretješolk, Akadem jo je za- ključil zbor z znanim silnim pozdra- vom Moskvi, nespornemu novemu središču sveta. Vso prireditev je vodila in pripra- vila prof, Lovšnova, zbor poje pod vodstvom prof. Kovačičeve, klavir- sko spremljavo pa je opravila prof. Trčkova. Spored akademije je bil res smiselno sestavljen, saj je združeval moderno sovjetsko kulturo z najbolj- šimi izročili stare ruske kulture. Vsi veliki ustvarjalci te velike ruske kul- ture pa so s svojim delom pripravlja- li pot napredni misli marksizma-leni- nizma, ki je na njej zgrajena najde- mokratičnejša in najnaprednejša dr- žava sveta Sovjetska zveza. Akademijo je sprejelo v svoj letni delovni načrt tudi Društvo za kultur- no sodelovanje Slovenije ZSSR, Ve- čina točk v resn ci dostojno predstav- zasluži, da pridejo v program te ali one javne prireditve v mestu ali na gradiliščih zadružnih domov. FIZKULTURA Nehaj o namenu in pomena splošne telesne vzgoje Naš fizkultumi pokret bo v cilju po- polnega uresničenja njegovih nalog v naj- krajšem času dobil nove organizacijske oblike, ki bodo dajale vsem panogam športa možnost najširšega razmaha, ob- enem pa podprle z vsemi sredstvi sploš- no telesno vzgojo, ki bo in mora imeti vodilno vlogo pri telesni vzgoji našega delavnega ljudstva. Nujno je, da se upo- znamo z njenimi nalogami, ker le takrat jo bomo mogli v polni meri ceniti. Splo- šna telesna vzgoja mora postati last ljudskih množic, postati mora njih vsakda- nja potreba, kajti ona je ena od važnih sredstev, s katerimi bomo izgradili no- vega človeka, zdravega, močnega in od- pornega, moralno in politično na višini, sposobnega za delo pri gradnji socializ- ma v naši državi. Če hočemo te naše cilje uresničiti, pa ne smemo nikoli pozabiti na eno od naj- važnejših načel v fizkulturi sploh, in ta je — sistematičnost. Brez sistematičnega, načrtnega dela ni uspeha in ga tudi ne bo, Izogibajmo se na hitro pripravljenih krosov, štafet in vseh ostalih fizkultur- nih prireditev, ki imajo le kampanjski značaj, kajti tak način dela more v mno- gih primerih bolj škoditi, na večji napor nevajenemu lorganizmu, nego koristitL Splošna telesna vzgoja, ki more s sis'te- matičnim delom v največji meri nuditi možnost vsestranskega in ormalnega raz- voja, bo posvetila vso pažnjo pripravam za podobne masovne prireditve, da bodo te resnično pripomogle dvigu zdravja na- šega ljudstva. Z novimi organizacijskimi forumi vključujemo v splošno telesno vzgojo tudi tekmovanje za fizkulturni znak. Od prve- ga dne osvoboditve naglašujemo, da mora biti naša fizkultura masovna in vsestran- ska. Naj ne bosta ti dve besedi le pusti frazi, ki se jih bomo posluževali na se- stankih, nego postaneta naj realnost, zla- sti še pri vzgoji naše mladine, ki ji bomo aa ta način zagotovili pravilen in nor- malen razvoj. Ali obstoja še kak način fizkulturnega udejstvovanja, ki bi bil bolj vsestranski kot je ravno tekmovanje za fizkulturni znak, ali ni ravno ono naj- primernejše, da vključi v vrste fizkultur- nikov najširše sloje ljudstva. Vendar sc žal mnogi fizkulturni funkcionarji tega vse premalo zavedajo in pozabljajo, da mora bili vsak zaveden fizkullurnik tudi no- silec fizkulturnega znaka, ker bo s tem največ pripomogel k popularizaciji istega. Tudi naši športniki so polagali doslej splošni telesni vzgoji premalo pažnje. Enostranski razvoj organizma je nujna po- sledica specialnega treninga in zato mora vsak športnik gojiti tako imenovani do- polnilni šport in gimnastiko, prav poseb- no še v času daljšega odmora, ko se ne bavi aktivno s svojo panogo. Najboljše | sredstvo za to mu bo nudila vadbena ura splošne telesne vzgoje, Fizkulturniki, fizkultumice! Naš pro- gram bomo uresničili le tedaj, če bomo naše sklepe vsakodnevno uresničevali, saj bomo z dvigom naše fizkulture pripomogli tudi k uresničitvi gospodarskega petlet- nega plana. Z obiska vrtnarske šole v Medlogu Na državnem posestvu Medlog pri Ce- lju deluje letos prvič vrtnarska šola, kot prva in še edina za te vrste specializa- cijo v Sloveniji. Namenjena je strokovni vzgoji kadra za državna posestva in za- druge. Šola kot taka je enoletna .sledi ji pa še leto dni prakse na drž, posestvih odnosno vrtnarijah, zlasti na Primorskem, kjer vrtnarska panoga posebno uspeva. Na tej praksi bodo gojenci že vodili svoj dnevnik dela, po zaključeni pa se se vr- nejo v šolo na strokovni izpit, ki jih bo kvalificiral predvsem za sposobne briga- dirje ,ki so tako potrebni za uspešen go- spodarski razvoj našega kmetijskega za- družništva. Letos ima šola 40 gojencev in gojenk, ki so jih po večini že poslala drž. posest- va in zadruge ter nestrpno pričakujejo njihove usposobitve. Pa tudi gojenci, ki so prispeli na lastno iniciativo, so se že' izrekli za vključenje v zadružni sektor. Delovni dan tečajnikov prične ob 5 zjutraj s fizkulturo in istočasno pričenja tudi njihovo dnevno medsebojno tekmo- vanje. Porazdeljeni so v 5 delovnih grup, brigade jih imenujejo in vsaki načeljuje brigadir ali brigadirka, ki se tedensko menja. Tako se vsi po vrsti priučujejo na to odgovorno mesto, saj brigadir spre- jema vse delovne naloge za svojo sku- pino, skrbi za njih porazdelitev in izved- bo, za orodje, za disciplino. Brigada, ki je vzorno zaključila dan, dobi 100 točk. Grafikon na steni nazorno prikazuje, ka- ko so v tem uspele. Za vsak prekršek bijejo. Na večernih brigadnih konferencah navajajo brigadirji grešnike, ki so »nesli« brigadi točke in posebna »komisija za prekrške «vodi strog seznam o njih. Pri jutranjem raportu se potem izprašuje vest in apelira. Brigade se tedensko menjajo v delo- krogu, da se spoznajo od vrta in neštetih toplih gred pa do urejanja in čiščenja internata, z vsemi deli. Dekleta so pri- tegnjena tudi v kuhinjo in pralnico, do- čim se fantje takemu delu izognejo z urejanjem parka. Pri jutranjem posprav- Vsako dopoldne imajo gojenci 5 ur predavanj. Za vstop v zavod je potrebna samo osnovna šola, tu pa potem preje- majo nadaljnje teoretično znanje iz slo- venščine, matematike, državoznanstva, bi- ologije in splošne organizacije kmetijske proizvodnje. Vsako popoldne sledi 5 ur praktičnega dela pri vseh vrtnarskih in gospodarskih poslih na posestvu, zlasti pa v vrtnarski tehniki, siljenju, zaščiti rastlin, semenogojstvu, pridelovanju ze- lenjadi. Delovni dan gojencev je tako polno iz- koriščen. Imajo tudi svojo knjižnico in dve uri obveznega čitanja ob nedeljah, ki pa je priljubljena obveza. Imajo mla- dinski aktiv in so z vso delovno grupo »Kajuh« vključeni v celjske delovne bri- gade, pomagajo pri čiščenju ruševin, iz- delavi opeke za zadružne domove. Prire- ' jajo z upravo izlete in skupne obiske fil- mov. Razvoj rastline v sovjetski vzorni filmski reviji »Pisani spored« je bil kot i nalašč zanje naročen, I G.N, KLADIVAR naiboljše slov^ensRo moštvo v nedeljo 16. maja se je končalo pr- venstvo I. slovenske lige, iz katerega je izšel Garnizon Ljubljana kot prvak Slo- venije, medtem, ko se je plasiral celjski Kladivar na drugo mesto ter postal tako najboljše slovensko moštvo. Protest Kla- divarja glede tekme z Železničarjem iz Maribora še ni rešen in se v primeru po- novnega odigranja ne bo stanje na tabeli izpremenilo. Lahko si pa mariborski Že- lezničar samo poslabša položaj. Celjski Kladivar je nastopil v nedeljo proti Že- lezničarju v Ljubljani, kjer je moral od- igrati preostanek tekme treh minut, ka- tero je sodnik Perko prehitro odžvižgal. Ta preostanek je ostal neodločen O : O in se je tekma odvijala večji del na sredi- ni igrišča. Kladivar je napravil nekoliko lepih potez in bi verjetno v večjem ča- sovnem razmahu dosegel zgoditek. Presenečenje je napravil trboveljski Rudar, ki je visoko porazil mariborski Železničar s 5:2 (2:0) ter si tako zasi- gural obstanek v I, slovenski ligi, S to zmago je preskočil Železničarja, Ljublja- na, kateri je zavzel s Krimom iz Ljubljane oba zadnja mesta. S to zmago je pa po- kvaril Mariborčanom nevarno goldiferen- co, s katero so Železničarji ogrožali Kla- div ar j a. Železničar Ljubljana ; Kladivar Celje 2:1 (1:0) Po odigranju preostalih treh minut prvenstvene tekme, je Kladivar nastopil v kombinirani postavi Polutnik, Koražija, Mauer, Krašek, Bernard, Pleterski, Bel- cer, Pasero, Čater, Zidar, Vogelzang proti Železničarju, V drugem polčasu je bil na- pad Kladivarja spremenjen, Čater je za- pustil zaradi blesure igrišče in napad je igral v naslednji postavi: Keblič, Pasero, Zidar, Vogelzang, Belcer. Vreme je bilo lepo, gledalcev nekaj sto. Sodil je Perko iz Ljubljane. Igra je bila mlačna, brez pravega za- laganja kot z ene tako z druge strani na uspeh. Kladivar je šele po nekaj 10 mi- nutah uspel prevzeti iniciativo, katero je obdržal do konca. Kljub temu, da je Kla- divar nastopil zelo oslabljen v kombini- rani postavi, bi lahko ob večji pazljivo- sti dosegel zmago z več goli razlike, Kladivarjev napad ni znal izraziti pre- moč v golih. Mlajše moči so se na polju dobro obnesle, medtem so se pred vrati zmedle in niso znale izrabiti več 100% momentov za dosego zgoditka. Srednja vrsta je opravila svojo nalogo ležerno, posebno Krašek je igral površno. Zo- pet je zapadel v svojo staro napako gle- de podajanja. Obramba je bila dobra, po- sebno Polutnik je bil razpoložen. Pre- jeta zgoditka ni mogel braniti. Oba gola za Železničarja je zabil Erber, za Kladi- varja pa Zidar. Božo Videnšek FA Srednješolec : FA Srednje tehnična šola Ljubljana — 34:21 (21:13) V nedeljo 16. maja je prišla nepriča- kovano na obisk k celjskim srednješolcem ekipa košarkarjev srednje tehnične šole iz Ljubljane. Kljub temu, da prireditev ni bila napovedana, se je takoj zbrala ekipa FA Srednješolec, številni gledalci, ki so prisostvovali tekmam v odbojki, pa so z velikim zanimanjem sledili tudi tek- mi v košarki — saj je velik procent navzočih prvič v življenju videl to igro. Ekipa srednješolcev, ki obenem pred- stavlja tudi moštvo Kladivarja, je v ne- deljo pokazala koristno igro, S kratkimi pasovi in hitrim tempom je z lahkoto osvajala teren in često ogrožala nasprot- nikov koš. Moštvu domačinov se še močno pozna pomanjkanje tehnike v me- tanju v koš, kar smo opazili že na prejš- njih tekmah. Naglasiti je treba, da se pri vseh športnih igrah ne ocenjuje le lepa igra — za oceno vsake teme je mero- dajen dosežen rezultat izražen v zgodit- kih (golih, koših itd.). Rezulta nedeljske tekme bi bil znatno višji, če bi ekipa srednješolcev poleg ob- vladanja dodavanja žoge in osvajanja te- rena pokazala večjo sigurnost v metih na koš. Gotovi posamezniki kot n. pr. Vcber, so se hoteli posebno izkazati z večjim številom doseženih košev, kar pa je skupni igri in končnemu rezultatu le škodilo. Košarka je kolektivna igra in vsak igrač je dolžan, da da možnost za dosego koša tistemu igraču, ki je v ugod- nejši poziciji. Ekipa STŠ iz Ljubljane se je pred- stavila kot solidno moštvo, ki v polju obvlada vse tehnične finese, pred ko- šem pa prav tako ni pokazala posebnega znanja. Tekma je bila precej ostra, kar nam kaže veliko število osebnih napak in celo izključitev dveh igračev iz STŠ, Pri do- mačinih se je najbolj odlikoval (12 ko- šev) Zupančič, pri gostih pa Štajner (8 košev) in Škcrjanc, Tekmo je objektivno sodil s pomočjo drugega sodnika tov. Kokot, Kladhar prvak celjske cone v odbojlif v nedeljo 16, maja se je vršilo v Ce- lju v mestnem parku consko prvenstvo v odbojki, ki bi naj odločilo dve moški in ženski ekipi iz bivšega celjskega okrož- ja za republiško prvenstvo v odbojki. Na veliko presenečenje sta se tekmo- vanja udeležila le zmagovalca okrajev Celje-mesto in okolica, Kladivar ter FD Žerjav iz prevaljskega okraja. Vodstvu tekmovanja se ni prijavila niti ena žen- ska ekipa! Izgleda, da je odbojka kot ena najlepših iger, ki dobro koristi šport- niku kot dopolnilni šport ozir. vsakemu fizkulturniku(-nici) zaradi izdatnega gi- banja, močno izumrla v vseh okrajih celj- ske cone. Krivde je iskati kot pri društ- vih tako tudi pri OFO, ki niso dovolj skrbela s prirejanjem raznih tekmovanj za popularizacijo te igre, Kladivar je po lepi igri zasluženo premagal žilavega nasprotnika FD Žerjav z rezultatom 3:1 (15:11, 15:9, 12:15, 15 : 12) in si s tem priboril naslov prvaka celjske cone. Zmagi je največ doprinesel Deržek, ki je lepo gradil igro, na drugi strani pa je bil zelo nevaren na mreži s skorajda neubranljivimi udarci. Močno je ugajal s svojo igro tudi Stavbe, saj je do- segel precej dragocenih točk za domačo ekipo. Tekmo je z majhnimi napakami, ki pa niso vplivale na rezultat, sodil tov. Božič Pavle. V prijateljski tekmi se je Kladivar po- meril še s FD Fužinarjem iz Guštanja, ki ga je z lahkoto premagal 2:0 (15:5, 15:9), V zadnji igri je FD Žerjav pre- magal FD Fužinarja z 2 : O (15 : 10, 15 : 9), Kladivar in Žerjav sta si priborila pravilco, da zastopata celjsko cono na prvenstvu LRS v odbojki dne 12, in 13, junija v Trbovljah, Organizacija tekmovanja v izvedbi OFO Celje in okolica ni bila zadovoljiva : — saj se je tekmovanje pričelo z eno- j urno zamudo. | Tekmam je prisostvovalo okrog 300 i gledalcev. OKRAJNO PRVENSTVO V ODBOJKI V soboto 15, maja se je vršilo v mest- nem parKu okrajno prvenstvo v odbojki za okraja Leije-mesto in okolica. Vod- stvu tekmovanja sta se prijavni le dve društvi: Kladivar in tlmeijar, vsak z eno moško m žensko ekipo. Moška eKipa Kladivarja je imela la- hek posel — saj je odpravila Zaičane z veliko razliko v obeti setih (13:2 in 15: Ij, O Igri skorajda ne moremo go- voriti, ker z-alčani niso biii dorasli svo- jemu nasprotniku. Ženski ekipi sta predvedli zelo mlačno igro, ki bi jo ne mogli imenovati prven- stveno tekmo, kjer gre za naslov okraj- nega prvaka, ir'oieg tega tekmovalke Kla- divarja kljub zmagi /i -.O (lo :1, 15 : 7) niso pokazale v igri niti najmanj resnosti in s takim načinom igranja vsekakor niso j ugajale maloštevilnim gledalcem, Ukrajno prvenstvo v odbojki je po- kazalo, da se za tekmovanje društva absolutno niso pripravljala. Vsekakor ni namen kakršnih koU tekmovanj le v tem, da izvrše društva s svojo udeležbo svojo dolžnost — namen vseh tekmovanj naj bi bil in tudi mora biti, da se pokaže kva- litetno stopnjo gotove panoge, ki bo dosegljiva le z vestnim in marljivim več- mesečnim urjenjem, Ukrajno prvenstvo v odbojki nas je v tem pogledu letos zelo razočaralo, ŠAH šahovsko življenje v črnem revirju Šahovska sekcija FD »Proletarca« v Hrastniku je imela v mesecu aprilu in prvi polovici maja vrsto prirediiev. Tako so 14. maja igrali pionirski br- zoturnir, katerega se je udeležilo 13 pio- nirjev. Z^magal je pionir Plahuta z 8 toč- kami. 2J. aprila so igrali mladinski brzo- turnir. Turnirja se je udeležilo 16 mia- dincev. Zmagal je Podlogar z 12 točkami pred Kačičem lU in Kolmanom 9 točk. Pred dnevi je bil zaključen brzoturnir za mladinsko prvenstvo sekcije ly-i8. Prva tri mesta delijo: l:^odlogar, ivačič in Kladnik z 18 točkami. Turnirja se je udeležilo 21 mladincev, Sekcija je gostovala v Šoštanju, kjer so igrali prijateljsko tekmo s šahovsko sekcijo FD Usnjar, Zmagali so Soštanj- čani s 5:3, Po tekmi je bil brzoturnir. Tudi na tem je zmagal mladinec Podlo- gar z 9 točkami pred Marinkom z 8}^, Občni zbor šahovskega odbora Celje V nedeljo 23, maja se vrši ob 8. uri zjutraj v igralnici kavarne Evropa občni zbor Okrožnega šahovskega odbora Ce- lje, Vsaka sekcija pošlje obvezno 1 de- legata. Na občni zbor naj pošljejo svoje zastopnike tudi šahovske sekcije sindi- kalnih podružnic in aktivov. VSEM POTROŠNIKOM GARANTIRANE PRESKRBE NA OBMCČ. MESTA CELJA Vse potrošnike garantirane preskrbe na območju mesta Celja se vabi, da v času od 20, do 30, maja 1948 oddajo svoje ind, potroš. nakaznice na svojih pristojnih me- stnih centrih v svrho prežigosanja za H. četrtletje 1948. Potrošniki, ki so med tem vstopili v službo, morajo predložiti potrošniški na- kaznici potrdilo delodajalca, v katerem mora biti točno označena doba od kdaj je v službi. Na podlagi teh potrdil se bodo potrošnikom, ki so že en mesec zaposleni, zamenjale industr, potroš. nakaznice v grupo I-R-1. Potrošnike opozarjamo, da po 30. maju mestni centri ne bodo več sprejemali in- dustrijskih potrošniških nakaznic, ker mo- rajo sezname zaključiti in jih oddati Me- stnemu ljudskemu odboru. Vsi, ki do do- ločenega roka industrijskih potrošniških nakaznic ne bodo oddali, bodo zamogli potrošniške nakaznice prežigosati šele pri drugi izdaji živilskih nakaznic, ko se bo- do sestavljali novi seznami. Poverjenik: Komerički Drago Občni zbor Združenja slepih za Celje- mesto in za Celje-okolica bo dne 23. 5. v Celju, Slomškov trg 5 ob 9 dopoldne. Vsi člani Združenja naj se občnega zbora sigurno udeležijo. Vabljeni vsi podporni člani. Poverjenik Združenja slepih Kegu Franc OBVEZNO JAVNO CEPLJENJE otrok od začetega 2. do končanega 8. leta starosti proti davici, vrši mestni zdravnik po nalogu Ministrst^^ za ljud- sko zdravje v prostorih Zdravstvenega doma, Celje, Gregorčičeva ul. 4-1 od 9. do 14. ure po sledečem razporedu: Prvo cepljenje 26. 5., drugo 23. 6. 1948, za kraje: Celje-mesto (I., II., III., IV. četrt). Gaber je, Zg., Sp. Hudinja. Prvo cepljenje 27.5., drugo 24.6.1948, za kraje: Dolgo polje, Nova vas. Lava, Lokrovec, Dobrova, Ostrožno, Lopata Prvo cepljenje 28. 5., drugo 25. 6. 1948, za kraje: Babno, Ložnica, Medlog. Lisce, Breg, Polule, Košnica, Zagrad, Pečovnik. Prvo cepljenje 29. 5., drugo 26. 6. 1948, za kraje: Zavodna, Jožefov hrib, Cret, Zvodno. Cepiti se morajo vsi otroci od zače- tega 2. do končanega 8. leta starosti, tudi tisti, ki so bili lansko leto že cep- ljeni. Pozivamo starše in reditelje, da do- vedejo svoje otroke k cepljenju proti davici in jih s tem obvarujejo pred obo- lenjem. Izvzeti od cepljenja so bolni otroci, ki bodo po ozdravljenju cepljeni. Smrt fašizmu — svobodo narodu ! Mestni zdravnik: Predsednik: (Dr. Rebernik) (Kokal Stane) OBVESTILO DES-obrat Celje obvešča vse odje- malce električnega toka, da bo v nede- ljo dne 23. maja 1948 tok izklopljen za Celje-mesto od 6. ure do 11. ure, zaradi čiščenja in popravila transformatorskih postaj. KINO METROPOL 22. do 28. maja: »Gavroche« (sovjet) DOM 22. do 28. maja: Maksimova mladost (sovjetski) Tov. Kedl Marija iz Gabcrja, Kovinsk« ulica 7, je darovala namesto venca grob pok. Sredovnik 200 din za partizan- ske sirote. Zahvaljujemo se. MATURANTSKI PLES V SOBOTO 29. MAJA ZVECER V PROSTORIH DOMA OF VABLJENI Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17. — Tiska Mohorjeva tiskarna.