Gospodarske stvari. , Iitibenica, vodena dinja. (Cucumis citrullus). M. Lubenic (Wa8sermelone) je 7e5 sort z rudečim in belim mesom in z razno zaznamovaao kožo. Lubenica se na^adno le bolj 7 južnih deželah pridelujejo na njivab; pri na8 le na vrtih bodi si na prostem ali 7 gnojnih gredah. Ra7nanje ž njitni je istotako, kakor z uavadno dinjo, ker je 7 našein podnebju enako ob5utlji7a, kakor dinja. — Ker ta aad po južnih krajib o najbujši vročiui zori in toliko ao5nejši in okusnejši postane, kolikor je leto 7ro6nejše in suhejše, zato je za one kraje pra^a dobrota in tamošnji piebi^alci to tudi radi piizuavajo. Na ja^nih trgih posta^im 7 Benetkah in drugih laakib mestih jih je cele kupe po 12—20 funto7 težkih in 7 piramidab, kakortopo^ske krogle nara^nanih videti, ki ae koj na inestn režejo, od ubožnejšega ljudst^a kupujejo in po^ži^ajo. Bogatejši ljudje si pa cele lubenice kupujejo, jih za nekaj časa 7 aterne povešajo, da ae vodnega blada navzaoiejo in jako očvrščajo. Popolna zrelo8t lubonic se spozna po trkanju. Bolj 7otel ko je gla8, bolj zrel je sad. Seme ostaja tudi prav dolgo kalivno. Divji kostanj «e hvali kot dobra krma živini pa tudi kot zdra^ilo. Preden gospodar divji kostanj živini položi, naj ga 78elej 7 7odi nekoliko 5.8a namaka, da zgubi grenki in neprijetui okus. Veliko bolj rada žre ži^ina divji kostanj, 5e se 8tol6enemu ali zmletemu malo je5menove moke ali soli primeaa. Konjem in go^edom se divji kostanj, zelen ali suh, celo ali malo zdrobljen lehko polaga. Po razmeri jibo^e starosti in ^elikosti se konjem in go^edom na den daje 150—300 koatanje7, kar 86 lehko d^a- ali celo po trikrat na deu ponovi. Divji kostanj dela pri kra^ah posebuo na mleko; daje se jim zmlet, arotan ali pa stolSen, z rezanico pomešan. PrešiSi se z di^jim kostanjem dobro izptiajo ali odebelijo; poklada se jim frišen ali posušen, cel ali zdrobljen. Bolje je pa, 6e sejim šrotan da. Ovcam ae divji ko.tanj da arotan ali pa cel; poprej pa se mora nekoliko dni 7 7odi namakati in potem 7 pe5i posušiti, da se skorja oluai. — Tudi zdra^ilna moe di^jega kostanja se mo5no h7ali pri nekaterih boleznih konj, go^ed in 07ac, to je takib, pri katerih so želodec in 5re7a oslabela po driaki brez — 7netja, ali 5e si je ži7ina želodec pok^arila, da rada ne je. Konjem pre^eč otrobo^ pokladati je škodIjivo. Otrobi ži^ino dobro redijo in jo odebelijo. Ali konjem otrobi le teknejo, 5e 8e zraven druge klaje jim dad6 in pa ne 7 eno mer naprej; posebno mlinarji naj z otrobi pri konjih 7arno ra^najo. Otrobo7 želodec ne prekuba lehko, pa tudi 7 gubah debelib 6re7 se radi 7gnjezdijo, ondi strdijo in potem njibo^o žlemuato kožo dražijo, preba^ljanje o^irajo in 5re7a zapeko tako, da konje rado kolje. Tudi kamenji sčasoma pra7 debeli se 7 5re7ih naredijo iz otrobo7, ki so že marsikaterega konja umorili. Vee to pa se zgodi toliko lože, če se otrobi konjem pokladajo s prekratko rezanico. Prekratka rezanica sploli ne tekne konjern in sicer zato ne, ker jo premalo. preŽ7e5ejo; ona drane nepieŽ7e5ena akozi želodec 7 čre^a, in tu žlemnato kožo bode in draži. Otrobi sicer odebelijo konja, ali pra^e mo5i mu ne dad6, zato se 7ečjidel z otrobi rejen konj rad in močno poti. Kdor ae lioee tedaj ogniti škodi po otrobib naj jih 7selej da s toplo 7odo nekoliko namoSene zraveu pa sena, ovsa, slame itd., da jih konj lože prebavi (prekuha). Pameten gospodar konjetn ne bo na den dal 7e5, kakor par funto7 otrobo^, zraven pa zmirom sena in ovsa; tako pokladani otrobi teknejo konju in ga za delo močnega naredijo. No^ice. Mra^lje se prepod^, 5e se dene na ona mesta, kjer se uiravlje zbirajo, nekoliko zeliša od 7ol6jega jabelka (Solanum lvcopersicum). Mravlje na taka mesta ne dobajajo. Letina — tržne novosti. Letos je Bog rea mnogo pridelkov ljudem pokazal, a pripustH, da 80 jih človeku neprijazni elementi zopet precej pokonSali. Pozni sneg, ostri 7etr07i, inrzlo vrenie, mo5ni in deloma straani naliri, plobe in po^odnji in naposled nesre5na slana 20. in 21. maja »o po 78ej Avstriji npanje na dobro ali 7saj srednjo letino jako skrčili in kdo ve, kaj ae nas čaka, preden ostale pridelke poapravimo ? Ržjena 0ger8kem, Galiakem, Moravekem, Českeni in Av8ti-iJ8kem jako poSkodovana, tudi sadn v teh deželab ne bo. Na Stajerskem so se jabelka, hrnške 5re8nje in sli^e še 7elja kako obrauile, pa6 pa je kuruza, fažol, krompir pri nas, potem na Koroškem in Kranjskem tu pa tam zelo bil posmojen. Na Kranjskcm je tudi mnogo sado^ja mraz pokončal. Vsled tolikih nesreS ni bilo drugaSe mogo5e, kakor da je cena zrnju in drugim pridelkom poskočila. To se je nekoliko zgodilo sredi maja, ko se je vsled 7e5nega deže^ja na Francoskem in Nemakem pa tudi pri nas zastran ozimine in jarine zacelo slabo kazati. Toda najbolj je cena pritegnila po nesreSnem mrazu 20. in 21. maja in bilo je videti, da še cena ni do 7rha dokipela, ko je prete5eni teden zopet začela nekoliko nazaj iti; to pa zavolj toplega deža konec maja in sedanjega toplega 7iemena. Vendar pri 7sem tem ima zrnje precej boljšo ceno, kakor ob koncu aprila. Posebno rž se marlji^o nakupuje in je tedaj pri ceni najbolj poskoSila, tako na Dunaju (7 Be6u) kakor 7 Budapeštu, kamor je došlo mnogo pruskih tržce7 iz Berolina. Tudi kuruza se marlji^o kupuje in dražeje plačuje. — Repica je 7eliko skode trpela, zato je tudi jeno seme dobilo boljao ceuo. I8to 7elja 0 konopljinju, ker slabo 7reme je aejenje konoplje zadržalo, po^odnji pa so mnogo zemljišča za konoplje pripra^ljenega odplavile; poljske konoplje neotrte 7eljajo 36—40 fl., zmikane pa 56—60 fl. — Laneno predi^o 7elja moravsko 48—68 fl., že zmikano pa 142—175 fl. — L e 5 a in g r a h se dražeje plaSuje, za b 0 b in grahorico pa menje. — Razna semeua se lebko prodavajo; konopljinsko, laneno in mako^o, kolikor se ga na tig spravi, se lehko in drago proda. Ajde je malo 7 zalogah in se zavolj bodo5e set7e že sedaj marlji^o po njej popraauje; iia Dunaju velja hektoliter 9 fl., proso je ondi tudi posko5ilo na 7 fl. Sli7e so zlasti 7 Sla^oniji mnogo trpele po slani, zato se je za5ela kup5ija s starimi češplji precej gibati in je cena 7 Budapeštu poskočila za 1—2 fl., na Českem in Mora7skem pa za 6—8 fl. — Pšeni5en in krompirje7 skrob ali šterka je dražeja postala. — Govedna se sedaj po mestib, na primer na Dunaju, ne prodaja poprek, ampak potem kakšen kos si kdo iz7oli; boljai kos mora dražeje plaSati, slabši pa lebko ceneje dobi. Kla^na živina ima precej trdno ccuo, t. j. 7oli in kra^e; ogerski 7oli se na Dunajii pjačujejo po 50—61 kr. kilo. Teleta pa so znatno zgubila pri ceni, ker se jih pre7e5 posta^]ja na prodaj. — Vinska trta je letos po 7sej E7ropi obetala obilo grozdja in 7ina, a sedaj je 7se diugače. Na Francoskem in Nemškem je aprilo7 sneg in majniko^ dež, pii nas pa slana 7eaelo upanje na dobro trgate7 7e5 ali menj uniSila ali 7saj zmanjšala, zato pa 7insko ceno in kup5ijo zboljsala. Pii 87. Petiu pod Mariborom, tako smo z^edeli, se je te dni prodalo lansko 7ino po HOfl. in staro od 1. 1868 po 152 fl. Sploh 7i_ska cena je poskočila znatno, kar je se 7. tistiin, ki še ga kaj imajo, jako ugodno, tem re^niai so pa tisti, katerim je slana Ieto8 pobrala, 7ino pa so zarad nmogib potrebšSin morali že prodati. Pri Dunaju 7 Gutupoldskirchen-u, kder je slana 71'nograde popolnem za letos uuičila, bila je dražba laa- skega 7ina, pri katcrej se je dobilo za .trtinjak po 280—500 fl., med tem ko 8e je pred slano kornaj 100—110 fl. za štrtinjak spečalo. Sploh, lansko 7ino se bo Se lehko in dobro prodalo tndi pri nas! — Slana je škodila, kakor sedaj skušnje kažejo, največ belini, potem moslovcu, zelenčiča, blanku, muškatu; menje belemu burgundcu, ortlieberju, tramincu, portngizcu, belej žlahtnini, ruja^emu 7eltlincu, belemn rizlecu in najmenj laškemu rizlecu, tudi slankamenka se je 7 Sriemu krepko uprla mrazu. Omenimo še naposled, da je tudi na Hrvatskem in 7 Krajini mraz bil, ki pa je menj skode storil, kakor na Slavonskem, kder je tudi aado^je mnogo poakodo^ano! Vinogradi okoli Karlo^ic so močno trpeli. Eako pomagati trsom, katere je mraz ali slana poškodila, to kaže skušnja na slavno znani 7inoiejski šoli 7 Klosterneuburgu za Danajem. Leta 1866 je ondi buda slana padla. Za poakušnjo so del poškodo^anega 7inograda tako obrezali, kakor je bilo letoa 7 nSlo7. Gospodarju" šte7. 19. str. 181 razloženo. Nasledek no^emu obrezo^anju bil je ta, da so še tisto leto uSakali pra7 lepo branje ali trgate7. Vendar najboljse bilo je to, da so dobili za 1. 1867 mo6en les, ki je jako 7eliko grozdiče^ nasta^il, med tem ko je neobrezano trsje diTenelo, kakor grmicje in 7e5 let slabelo, preden si je popolnem opomoglo. Weinlaube šte7. 11. Sejmo^i. 12. jnuija pii 87. Jurju pri Celju 13. junija 7 Rogatcu, 7 Ža^cu, 7 Kozjem, na Blanci, pri 87. Andražu 7 alo7. goricah, pri 87. Janžu pri Spod. Draubergu, pri 87. Štefanu 7 Rožni dolini, 7 Brežicab in 7 ŽigrskeniTihn. 16. jnnija 7 Mozirju, 7 Oplotnici, na Planini, 7 Gornji Kostri^nici in 7 Pobrežju pri Ptujn.