Listek. S" pri tem je še večji nego materijami. A tudi ta ni majhen. Dedek obrezuje in pinsuje drevje. Če se mu tudi prvo leto ne sponese posebno, tedaj se mu pa drugo bolje. Z uspehom pa raste veselje do te krasne in koristne zabave in otroci se takorekoč užive v to delo. Z otrokom raste drevo in veselje do sadii lastnega truda in konec je: Otroci imajo pošteno zabavo, v maso ljudstva pa prodre tudi povoljno znanje o pravilnem gojenji sadnega drevja. To je torej gotovo važen faktor v moralnem in gospodarskem oziru. Zato živo priporočam: nikar cvetic in pritlikavcev ne zanemarjajte na šolskem vrtu ! Tako se bodo naši kmetje počasi navadili svoje prazne stene izkoristovati in ceno se zabavati. Saj šolski vrt ravno je in mora biti buditelj veselja do te stvari med narodom. Jezik v knjigi je jasen brez tistih po metru dolgih stavkov. Želeti bi bilo le, da bi stalo dosledno mesto potikovalec (Stupfer) potaknenec. (Mi bi samo želeli, da bi se naši pisatelji, ki pišejo razprave in knjige, namenjene v obče veliki masi naroda našega, kolikor je možno ogibali latinske terminologije ter jo nadomestili z dobrimi domačimi izrazi. Kako neprijetno n. pr. done* na slovensko uho besede, kakor so: pikirati (piko-vati), stratificirati (stratifikovati), pinsovati in mnoge druge Ured.) Zlasti moramo g. pisatelja pohvaliti tudi za to, da je svojo knjigo samo vezano, in res lepo vezano, poslal po svetu. Brez te krasne knjige naj bi ne bil noben posestnik vrta niti na deželi niti v mestu, noben učitelj in nobeno dekle. Vsakemu bode kazala pravo pot do krasne zabave in materijalne koristi. Zato bodi ta izvrstna knjiga toplo priporočena vsem, ki imajo priliko, baviti se z vrtnarstvom. Janko Zirovnik. Poziv. Zaupno se obračam na slovenske, hrvatske i srbske rodoljube, pozivajoč jih prijateljski, da se izvolijo naročiti na tretjo knjigo mojih glasbotvorov, kojo kanim v kratkem obelodaniti. Knjiga bode obsezala obširno i raznovrstno gradivo ter se na-dejem, da bode zanimala vsacega, koji se z glasbo ali pevanjem bavi. Vsebina knjigi bode naslednja: I. Guslam (I. Sundečič) za moški zbor; II. Oj vstani, solnce moje! (S. Gregorčič) za sopran ali tenor s spremljevanjem glasovira; III. Bolgarska davorija (A. Aškerc) za moški zbor; IV. Polonaise za glasovir; V. Veni, cviele! (A. Šenoa) za moški zbor; VI. Pitaš dušo . . . (L. Vukelič) za bariton s spremljevanjem glasovira; VII. Proljetna pjesma (I. F. Gundulic) za mešani zbor; VIII. LjubiHca (A. Harambašic) za moški zbor; IX. Na goro! (M. Vilhar), dvospev za višji i nižji glas s spremljevanjem glasovira; X. Liep ie danak proljetan (A. Harambašic) za moški zbor; XI. Kada mi zviezdo (L. Vukelič) za alt ali bas s spremljevanjem glasovira; XII. Tuzaljka (F. S. Vilhar) za moški zbor; XIII. Scherzo za glasovir; XIV. Veselo! (F. S. Vilhar) za moški zbor; XV. Oj ti lane! (A. Harambašic) za moški zbor; XVI. Spljetu (F. S. Vilhar) za moški zbor; XVII. Gavotte za glasovir; XVIII. Z Bogom! (F. S. Vilhar) za moški zbor; XIX. V spomin Miroslava Vilharja (A. Funtekj za moški zbor; XX. Kazi mi! (A. Harambašic) za moški zbor; XXI. Fdude za glasovir; XXII, Geslo (F. S. Vilhar) za moški zbor; XXIII. Mazurka (F. S. Vilhar) za mešani zbor s spremljevanjem glasovira; XXIV. Predigra k ^Balkanski Carici" (Nikola I.) za orkester, prirejena za glasovir (čveteroročno). Ker bodo tiskovni troški vsled obile vsebine visoki i ker moram iste naprej platiti, prosim osobito dozdanje naročnike svojih glasbotvorov, da mi izvolijo priposlati pred-platni iznos — dva goldinarja — kajti samo" tako bode mi možno, delo čim preje izdati. Od naših društev in članov njihovih pričakujem izdatne podpore. Prva knjiga je popolnoma razprodana; ako bi se pak oglasilo zadostno število novih naročnikov, dal bi tiskati drugo izdanje. Cena prvi knjigi je dva goldinarja. Druga knjiga se more še dobiti i to po i gld. 60 kr. Konečno javljam slavnemu občinstvu, da nameravam takoj za tretjo knjigo obelodaniti najnovejše svoje delo ,,Zvonimir", kralj hrvatski, romantično opero v Si2 Listek. treh činih i to v glasovirnem izvadku s popolno partituro za pevanj'e in popolnim tekstom. Da olajšam izplačevanje naročnine, namenil sem to delo izdati v treh knjigah, za vsak čin jedno knjigo po dva goldinarja. Razume se, da izide delo kakor rokopis i da se naproti javnosti pridržujejo vsa prava, Zahvaljujoč jugoslavjanskim rodoljubom za dozdanje podpiranje, nadejem se čvrsto. da bodo tudi zdaj nastojanje moje uvažili i dragovoljno odzvali se temu pozivu. SPLJET (Dalmacija) v dan sv. Cirila i Metoda 1888. F. S. Vilhar. Ruska opera v Berolinu. Pod vodstvom Lubimovim so bile v berolinskem »Viktoria-gledališči« meseca majnika predstave ruske operne družbe. Prva predstava je bila dne 6. majnika, pri kateri seje pela Glinkova opera: »Življenje za čara«.. O tej predstavi je bila kritika jako povoljna za ruske umetnike, Glinkovo delo se je spoznalo kot izvrstno, najbolje pohvaljena sta fugirani zbor v introdukciji in mični v formi kanona zdelani kvartet tretjega akta. — Glinka je zložil napeve tako, da jih morejo peti le pevci in pevke, ki imajo izredno vztrajen glas in posebno sigurnost v visočini. Predstava je presenečila poslušalce po izborni zvršitvi, vsi predstavljalci so peli čisto, muzikalično sigurno in se pokazali tudi v koloraturi izurjeni. Veščaki so najbolj občudovali petje zbora, kateri je zgoraj navedeni fugirani zbor v introdukciji pel z vso natančnostjo. Med solisti sta omenjeni gospodičina Ofrosimova, katera z visocim svojim sopranom najtežje pasaže spretno izvaja, in gospodičina Verjovkina (altistinja), katera je v prizoru četrtega akta andante rusko in allegreto italijanske melodike pela tako krasno, da je bila navdušeno pohvaljena. Tenorist gosji. Sokolov ima zveneč, lehak, visok glas, basist gosp. Ljarov pač nima več mladostnega čvrstega glasu, toda poje z gorkim čutom in dramatičnim naglasom. Ognjevito in sigurno je dirigoval gospod pl. Surovski. — Drugi dan se je ponavljala ta opera, toda glavne naloge so bile izročene drugim osebam. O tej predstavi je bila krhka menj ugodna. Opero »Življenje za čara« so predstavljali osemkrat zaporedoma, namreč od 6. do 13. dne majnika. Dne" 14. majnika so predstavljali Ant. Rubinsteinovo opero: »De'mon