Celjski TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA Poštnina plačana v gotovini Noj žive heroji dela najboljši horci za čimprejšnji prehod naše domovine v socializeml Leto III. — Stev. 2. Celje dne 14. januarja 1950. Cena 2 din FRONTNI PLAN - borbeni načrt za nove zmage Z ozirom na obsežno in važno delo Fronte, te naše naj- važnejše in najnMČnejše množične organizacije, je postalo nujno vprašanje delovnih planov osnovnih frontnih organi- zacij ki naj preprosto in učinkovito zajamejo vso dejavnost frontnih organizacij. Plan je frontnim organizacijam pri- pomoček, usmerjevalec in kontrolor njihovega dela. Žj v letu 1949 je čez 100 vaških odborov OF sestavilo ■voje letne plane. Ti plani so bili pomanjkljivi in so v šte- vilnih primerih ostali več ali manj le na papirju, ker niso mogli odigrati svoje vloge iz več razlogov: ali so bili pre- ozki ker niso zajeli vse dejavnosti ali pa so bili preobsežni, ker so vaški in krajevni frontni odbori planirali stvari, za katero so že v naprej vedeli, da se ne bodo mogle izvršiti. Končno tudi pri sestavi planov niso sodelovali vsi odbor- niki vaških in krajevnih odborov, še večja pomanjkljivost pa je bila v tem, da sestavljeni plan niso predložili v raz- pravo frontovcem na vaškem sestanku, da bi jih tako sezna- nili z njim. Kljub temu je bilo delo frontnih organizacij v letu 1949 boljše v tistih organizacijah, ki so plane — čeprav pomanjkljivo — le sestavile. Vaški in krajevni odbori s d bili zadolženi, da sestavijo ■vojo letne plane in jih pretresajo na vaških sestankih do 10. januarja. Kljub navodilom in pomoči od strani Okraj- nega odbora OF in njegovega aktiva je še precejšnje šte- vilo tako vaških kakor krajevnih odborov, ki te plane še niso sestavili, oziroma predložili, kakor je to n. pr. na pod- ročju KLO Frankolovo, Vitanje, Socka, Teharje, Ljubečna, St. Jurij ob Taboru, Braslovče, Griže in v nekaterih drugih krajih. Na področju teh KLO te v ni predložil plan niti en ▼aški odbor pa tudi ne krajevni. V Vojniku je plan sestavil samo krajevni odbor OF, vaški odbori pa ne, isti slučaj je T Polzeli, Kozjem, Prevorju in Lesični. V Gomilskem je plan sestavil vaški odbor OF Gomilsko, krajevni in ostali vaški odbori (Št. Miklavž, Zakl, Grajska vas) pa ne, v St. Pavlu ■amo vaški odbor Kaplja vas, krajevni odbor in vaški Sent Pavel, vaški Dolenja vas, Latkova vas pa plana niso sesta- vili, v Jurkloštru jecrplan sestavil samo krajevni odbor — vaški Jurklošter in Henina ffa še nista sestavila. Ista slu- čaj je v Rifengozdu, kjer je plan sestavil samo vaški odbor Ojstro itd. Vse to dokazuje graje vredno nemarnost in ne- odgovornost vaških odborov, še posebej pa krajevnih od- borov OF, članov Izvršnega odbora in plenuma okrajnega •dbora OF, ki bi morali vaškim odborom pri sestavi planov nuditi vsestransko pomoč. Prihodnji plenum okrajnega od- bora OF, ki bo obravnaval okrajni plan, se bo moral več pozanimati in obravnavati ta malomarni odnos in neodgo- vornost posameznih članov krajevnih in okrajnega izvrš- nega odbora, kakor tudi članov plenuma ter jih klicati na odgovornost. Temu nasprotno pa imamo tudi lepo število delovnih frontnih organizacij in njih članov, kjer so pred- vsem s pomočjo krajevnega odbora OF sestavili plane ne ■amo krajevni odbori, temveč ž njimi vred tudi vsi vaški •dbori, kakor je to primer v Skofji vasi, St. Jeronimu, 2alcu, Grobelnem, Rifniku in Ponikvi pri Grobelnem. V teh krajih BO namreč vsi vaški odbori in krajevni odbori sestavili svoje piano pravočasno do določenega roka. Letni plani so kljub številnim pomanf- kljivostim mnogo boljši od lanskih Plani, katere so predložile frontne organizacije, doka- Eujejo, da so naše organizacije v glavnem razumele nujnost In potrebo planiranja in tako zajele v plan vse delo, ki je z ozirom na situacijo v dotični vasi najbolj nujno in potrebno. Predvsem so uvideli potrebo organizacijske učvrstitve in razširitve frontnih organizacij z vključevanjem v OF novih članov. V številnih organizacijah, kakor n. pr. na Vranskem bodo zajeli v OF 95%, na Gomilskem 90%, v St. Juriju pri Celju 95%, v St. IIju 94% vseh volivnih upravičencev. Čla- narino bodo dvignili na najmanj 5 din povprečno na člana, rvišali bodo število plačujočih in višino prispevkov social- nega fonda, imeli bodo redne 14 dnevne sestanke vaških in krajevnih odborov ter redne vaške masovne sestanke enkrat V mesecu. Poživeli bodo aktive itd. Vaški odbori so tudi dobro zajeli komunalno dejavnost v letu 1950. V vasi Lipju in Prelski (St. Janž) bodo zgradili vodnjak, na Vranskem bodo poravnali 1 km ceste in 300 m pločnika, v Gomilskem bodo popravili zapuščeno poslopje, ter ga preuredili za stanovanjske prostore, v njem bodo tudi uredili frontni kotiček in pisarno. V Marofu bodo opravili 2500 udarniških ur na delu pri krajevni opekarni in pri po- pravilu krajevnih cest. V vasi Bukovju (KLO Frankolovo) se bodo pobrigali za elektrifikacijo vasi Bukovje. Verpete in Rove. V Grobelnem bodo sodelovali pri novogradnji kra- jevne poljske opekarne, kakor tudi pri novogradnji zadruž- nega doma itd. Več politične vzgoje - bolje oprav- ljeno delo V lanskem letu je bila v številnih vaških in krajevnih frontnih organizacijah delavnost fronte bolj enostranska, bila je delavnost, ki se je odražala predvsem v reševanju go- spodarskih nalog, katere pa niso znale reševati potom vse- stranske vzgoje vseh članov s kulturno, prosvetno in po- litično izobrazbo vaščanov. Tega se frontne organizacije pri sestavi letošnjih planov zavedajo. Zato bodo v St. Janžu po- magali pri organizaciji izobraževalnega tečaja, v izobraže- valni tečaj na Vranskem bodo vključili vse odbornike vseh množičnih organizacij, na Gomilskem bodo do meseca marca uredili frontni kotiček ter ga opremili s knjižnico, radio- aparatom in dnevnim časopisjem, študij v frontnem kotičku bodo vršili enkrat tedensko, kjer bodo skušali pritegniti naj- manj 25% članov OF. Na področju St. Jarja pri Celju bodo organizirali študij v vseh treh vaških odborih in sicer v zimskem času šestkrat, v letnem pa trikrat mesečno, v Re- čici so tudi določili študijske sestanke, ki se bodo v zim- skem času vršili tedensko, poleti pa 14 dnevno in so zato določili že tudi vodjo študija in predavatelje. Važnosti političnega in kulturno-prosvetnega dela se za- vedajo skoraj vse frontne organizacije, ki so dosedaj plan sestavile. Malo pa se v teh planih govori o obravnavi od- nosov Informbiroja do naše države, malo je organizacij, ki se v svojih planih zavedajo važnosti, da je potrebno sezna- niti prav vse frontovce s sovražno politiko vodstva SZ in držav ljudskih demokracij do naših narodov. Razvoj zadružništva in kmečka vprašanja bi merala imeti v planih poseben poudarek Naše frontne organizacije bi se morale zavedati, da Je ustanavljanje kmetijsko obdelovalnih zadrug letos najvaž- nejša naloga frontovcev. Pri tem se moramo zavedati dej- stva, da bo naša socialistična graditev zahtevala še nove de- lovno sile za industrijo, gradnjo in gozdarstvo. V interesu kmeta in skupnosti je, da se povsod v našem okraju že do ippomladi ustanavljajo kmetijsko obdelovalne zadriige, ki so bodo bavile z različnimi proizvodnimi panogami. Naša vas mora pri graditvi socializma na vasi *n dviganju kme- tijskih proizvodov iti po poti. ki ustreza njenim pogojem. In ravno glede razvoja zadružništva je v planih največ po- manjkljivosti. Nekatere frontne organizacije pa so v svojih planih to važnost za našega kmeta in našo proizvodnjo eno- stavno prezrle, kakor je to primer v Zg. Ponikvi. St. Janžu, Sv. Primožu, Rifniku in drugih. Krajevni odbor Fronte Ponikva pri Grobelnem in vaški odbor Dobovec-Slatina, Ostrožno in vaški odbor Okrog v planu za leto 1950 ustano- vitev KOZ sploh ne omenjajo, dočim vaški odbor Kotunj« in vaški odbor Ponikva pa pravita v planu »da bosta nu- dila vso pomoč pri ustanovitvi KOZ«. Ravno tako pravi v svojem planu krajevni odbor OF Grobelno in vaški odbor Tratna v istem KLO-ju »da bodo nudili vso pomoč pri usta- novitvi KOZ, ki je v sklepu KLO-ja«. Ostali odbori, kakor Žalec, Skofja vas, vaški Bukovje (KLO Frankolovo) in šte- vilni drugi so sicer planirali ustanovitev kmetijsko obdelo- valne zadruge in omenjajo v planih pomoč, ki bo nudila Fronta pri ustanavljanju, vendar ni o tem nič kaj konkret- nega določeno. Bolj konkretno je planiral vaški odbor Go- milsko. ki v planu pove na kakšen način bo fronta pomagala pri ustanovitvi kmetijsko obdelovalne zadruge. V Gomil- skem se bodo v kmetijsko obdelovalno zadrugo vključili vsi funkcionarji OF, ki bodo s tem dali vzgled ostalim. Tudi v Rečici so določili, da bodo ustanovili kmetijsko obdelo- valno zadrugo do konca meseca februarja tega leta. Nekatere frontne organizacije bodo spričo pomanjklji- vosti morale plane izpopolniti, vse bodo pa morale naknadno o planih razpravljati s frontovci na vaških sestankih — kjer to še ni storjeno. Organizacije, ki še plane niso se- stavilo ali predložile, naj to takoj store, ker je skrajni čas, da se zamujeno nadoknadi. Letos ne more biti vaškega in krajevnega odbora brez plana Pri tem so dolžni pomagati in sodelovati vsi člani Izvršnega odbora in plenuma okrajnega odbora OF, samo po sebi pa je razumljivo, da morajo pri sestavi planov pomagati in sodelovati osnovne partijske or- ganizacije. Skrbno pripravljeni plani utrjujejo frontne organizacije, pravilno usmerjajo pripravljenost frontovcev do dela ter istočasno obremenjujejo celotno frontno organizacijo in vsa- kega posameznega člana. Le na ta način bo izvedba plana zasigurana v prid posameznika in cele vasi. Mever Stanko iz Štor vlivo železo že za drugo petletko Kolektiv Železarne v Storah, ki je že dvakrat osvojil prehodno zastavo zvez- ne vlade in naslov najboljšega kolek- tiva črne metalurgije, je tudi letos za- čel z velikim delovnim elanom bitko za nove tone jekla litine in drugih meta- lurških proizvodov. Kupolke in jeklarske peči so se ohla- dile samo toliko, da jih delavci pripra- vijo za nove napore. Pa tudi tu so ra- čunali z dragocenim časom. Martinarji so skrajšali planirani remont za tri dni in dali naši industriji nove tone nad- planske proizvodnje jekla. Prvi dnevni plan proizvodnje v novem letu so pre- segli za 12%. Tako so martinarji spet prišli v vodstvo med obrati v Železarni. Livarji v Storah prav tako hitijo. Le- tos imajo pred seboj važne proizvodne naloge. Izdelali bodo znatno večje koli- čine kokil za vsa naša podjetja črne metalurgije. Pri povečani proizvodnji pa bodo posvetili vso skrb kvaliteti iz- deU^ov. Pripravljajo tudi vse potrebno za vlivanje težkih valjev, ki so potreb- ni našim valjarnam pločevine, papirni- cam in kombinatom. i Vse te ogromne naloge bodo lahko iz« polnili, ker imajo v svoji sredi priznani strokovnjake, kakršen je Maver Stan- ko, ki je 5. t. m. izpolnil svojo 5-letn^ delovno obveznost. Tov. Maver Stanko je eden tistih livarjev, ki so dali žele- zarni S*ore sloves podjetja, ki daje na> solidnejše odlitke. Vendar ne slovi samo kot »trdkcm- njak, temveč tudi kot najbolj disciplV niran delavec, ki ne pozna izostankov. V dvajsetih letih svojega dela v livarni si je pridobil velike izkušnje. On Jft edini, ki uporablja kalupe za vlivanji po dvakrat in celo trikrat. Na ta način je skrajšal delovni čas pri nekaterih od« litkih tudi za 100%. V raznih tekmova* njih pa je še posebej dokazal, da dela ▼ zavesti, da je prišel čas, za katerega Ji vredno dati svoje najboljše močL Vsi, ki s svojim delom doprinašajo 1 čim hitrejši izgradnji socializma, so aa svojega sotovariša ponosni in mu žel« novih uspehov pri izpolnjevanju plask^ skih nalog. Mladinci na Pošti so si že izbrali novo vodstvo Prvi v Celju so imeli volitve v vodstvo mladinske organizacije na Pošti. Delo mladinske organizacije v tem aktivu je že vse leto tako močno, da tudi najtežje nalogo z lahkoto opravljajo. Ce se vpra- šamo zakaj ima aktiv takšne uspehe, bi mnogi pomislili, da tu ni dela kot v tovarni, šoli ali na terenu. Toda delo, ki ga opravlja mladina, ki je zaposlena na Pošti ni tako lahko, ker vemo kakšen pomen ima prav danes Pošta-telegram- telefon. Sekretariat tega aktiva je že vse leto neizpremenjen, tako, da je z vsemi raz- merami dobro seznanjen. Sekretar ak- tiva se v vsem leti ni menjal, v času ko je odšel na delovno akcijo je prev- zel njegovo mesto namestnik, tako da delo v njegovi odsotnosti ni zašepalo. Vsi člani sekretariata so svoje naloge točno izvrševali. Sekretariat, ki ima tako sistematično urejeno celoletno delo organizacije lahko vsako nalogo pravočasno in vest- no izpolni. Tako aktiv Pošte ni imel posebnih težav, ko je imel 23. dec. 1949 predvolivni sestanek, na katerem je pre- gledal poleg dela posameznih članov sekretariata tudi delo vseh mladincev. Mladinci so redno mesečno plačevali članarino tako da ni bilo na kraju leta nobenega izostanka pri članarini. Dne 30. dec. 1949 je imel aktiv Pošta volitve, katerih so se udeležili razen 4 mladin- cev, ki so bili upravičeno odsotni, 100 odst. Na volitve so povabili tudi pred- stavnika partijske organizacije, sindi- kata in upravnika Pošte. Ko je bilo izvoljeno delovno predsed- stvo je podal sekretar izčrpno poročilo v katc-em je nakazal celotno delo po sektorjih. O političnem delu med mla- dino je poudaril sledeče: »Ne mislim go- voriti, kakšnega pomena je politična iz- gradnja naše mladine, naj bo dovolj, da rečem samo to. da moramo pristopiti še resneje in odločneje k študiju, da nam bo vsem jasno zakaj imamo 5 letni plan. zakaj gradimo socializem, zakaj jo ekonomsko politična blokada od stra- ni Informbiroja na čelu z ZSSR. Da nam bo laže spremljati predavanja, mo- ramo vsi vedno prečitati dnevno časo- pisje in brošu'-e. da bomo prišli na štu- di.i že pripravljeni. Tudi ra^sTovor po poročilu je bil zelo živahen Nakazali, so še razne pomanj- kljivosti, ki so se pojavile pri delu sko- zi vso leto in nato snre.ieli sklepe, s ka- te'*imi bodo odstranili še te pomanjklji- vosti. Po razgovoru je podala kandidacijska komisija predlog za nov sekretariat, sa- mo s to pomanjkljivost.lo. da ni označila predlog za sekretarja. Ista je predlaga- la tudi kandidate za Mestno konferenci LMS na kar so mladinci volili zel« demokratično. Medtem ko je volivna ko- misija štela glasove, je sekretar podelil knjižne nagrade najboljšim mladinceia kakor tudi mladinske značke in pohval9 nekaj najboljših. Izvolili so za sekri» tarja Vengust Stanislava, za člane s«r kretariata pa Dobrajc Apolonijo, Rni Marijo, Pistotnik Stanislava, Škoberni Jožeta in Radič Stanislava. Za delegat« na Mestni konferenci sta bila izvoljeim Vengust Stanislav in Škobeme Jože. Mladina je sprejela sklepe na podlagi katerih bo delo še izboljšala. Z nov** izvoljenim vodstvom bo lahko prist«" pila k i7vrševanju vseh postavljenili nalog v četrtem letu Titove petletk«. naše sindikalne podružnice pred občnimi zbori Kakor vsako leto tako imamo tudi letos v začetku leta občne zbore sindi- kalnih podružnic. Ob tej priliki pola- gajo obračune dela za preteklo leto, leto velikih uspehov in naporov, kakor tudi pomanjkljivosti. Razgibanost v de- lovnih kolektivih v času predpriprav za občne zbore pa nam je garancija, da bo- do izvoljeni v nove odbore oni, ki so to častno mesto zaslužili, to so najboljši delavci in nameščenci, udarniki, nova- torji in racionalizatorji. Več kolektivov Je sprejelo tekmovanje na čast občnih rbo'ov da bodo na ta način dostojno polastili svoj redni letni občni zbor. Co primerjamo občne zbore oziroma pravilnik za izvedbo istih z občnimi rbo'-i in pravilnikom, ki Je veljal v letu 1949 pa ugotovimo, da smo stopili pre- ce.iScn korak naprej, in to^ v pogledu demokratičnosti, kar se izraža v tem, da se vršijo volitve od grupnoga poverje- nika pododbora, odbora in delegatov do najvišjih forumov tajno. Se več. na obč- nih zborih se volijo tudi delavski in- špektorji in njihovi namestnic in pred- sednik tovariškega sodišča z namestni- kom. Lansko leto so številne sindikalne po- družnice imele nepravilen odnos do let- nih skupščin, kar se letos nikakor ne sme ponoviti. Nedvonmo bi tudi v lan- skem letu lažje in uspešnejše izvrševali vse naloge, če bi v poditna konferen- ca Osvobodilne fronte mesta Celja plan »vojega dela v letu 1950. I. IđeoIoSko-vzgojno in agitacijsko delo: Z ozirom na to. da se pred Osvobodil- no fronto postavlja za izpolnitev vseh njenih nalog, predvsem politično vzgoj- ni dvig članstva, bo organizirala v ta namen sledeče: V osnovnih frontnih organizacijah bo ▼se leto delovalo 30 študijskih krožkov I najmanj 550 obiskovalci. V posamez- nih krožlcih bo zajeto najmanj 18 ob- iskovalcev, ostali člani OF pa bodo štu- dirali po ostalih množičnih organizaci- jah kot sindikatih in LMS. Fronta bo v •voj študij zajela predvsem ljudi iz te- rena. Potom s+alne prvm'f>či iđeoložko-v7!?oi- ne komisije ori MOOF bomo utrdili že ohs+n^pčih 26 §+iidii<:Mh ma^ksii^t'čn'h krožkov in organizirali še štiri krožke ▼ osnovnih organizacijah, kjer še isti ne dedujejo. 7q nndenle č'm boliSp n,n.Tnoči teren- Ifr'm pV+'Trom V>r) Mf^OF r)rv«:tqv''ip'n alr+iv nrprlnva+p^iev. in «'rer na^m^ini 15, ka+p'H ce bo ?i<^*'^rna'^''^'nn v^p'aia'' ho pnmoef^'^ fpr.p^c.v'rn iđeološ.ko-vzgojnim mktivnm r)iri ri'^-'h đe''u. S n'^M"""'ate''^' ma^^ksl^+^^^n'!! V»wž.kr>v 1^5; ocnoTTTi'V* f-"f>'n^'n'"h fv^cfaTlI''^'*^! bo X\l^'^<'>''^P'^r cf^fn'nST". Iro^p^^orvi Vin ep-rnij- fl'?)'y-» « r.«-r.tT»-arnnm ?+nd:ja in Z ^oTm^-rnl nn^'t'JVi'mi doPO^Tkl. 7p c,v-'v, OTi" rvr^Kn-nTT Ta tečaj bo ve- (f\ '"n,;«ni -rn ff^niT^m. f^nf^i^eitre InSr.fkciie gf^ — 10 r(-n PTTTil in -»rej^ft-ni irt^'r«? olrHTT? n^ to-z^nn v ka+p^e jo pomočnik sekretarja oziroma namest- nik, član za plan in evidenco; Can 7.a tekmovanje, zastopnik AF2, IMS, ZB. Ti tečaji bodo zajeli poleg političnih predavanj predvsem organizacijska pre- davanja, ki bodo zajemala njihov sek- tor dela. V letu 1950 bomo organizirali šest iz- Oferaževalnih tečajev, in to predvsem na kmečkih terenih. V okviru Ljudske univerze se bo vr- iflo najmanj 56 strokovnih, poljubno manstvenih in političnih predavanj. De- lo Fronte se bo predvsem usmerjalo na itroko mobilizacijo obiskovalcev ljudske aniverze. Ob vseh pomembnejših političnih, go- j^>odarskih in kulturnih dogodkih pred- ▼sem pa za široko pripravo državnih vo- litev, bomo organizirali najmanj 160 iporedavanj z okrog 12.000 poslmalci. Poleg tega bomo organizirali tri ši- roka masovna zborovanja, na katera bo- mo povabili člane CK KPS, tov. Miha Marinka, tov. Leskoška in tov. Franca Popita. Agitacijsko delo: Pojasnjevali bomo vsa gospodarska vprašanja, predvsem pa izgradnjo socia- lizma in preobrazbo vasi. Usmerjali bo- mo in mobilizirali sile za izpolnitev vseh planskih nalog, tako Fronte kot vseh njenih ostalih množičnih organizacij in ljudske oblasti. Za čim boljšo izvedbo planskih nalog bomo organizirali tekmovanja in naj- manj enkrat tromesečno Izvršili pregled tekmovanja in s pravilnim nagrajeva- njem dali spodbudo na nadaljnje delo. V le+u 1950 bomo usmerili vse delo posebno na naši vasi, da bomo priteg- nili kmečka gospodarstva v socialistični sektor. Na vsakem koraku bomo ra/.- krinkavali vsakega, ki bo skušal ovi- rati socialistično gibanje na vasi. S širokim agitacijskim delom: preko tiska, ozvočenja mesta in tovarn, s po- močjo narorne agitacije itd. bomo mo- bilizirali osnovne frontne organizacije za đo«:e?o niihnv'h osnovnih planov, za prostovo^ino đe''o. za razviianie go- spodarskega in kulturnega življenja in dosego republiškega, zveznega in lokal- nega plana. Nadalje bomo đo?egl: množično !«>de- lovan^e pri reševaniu ukrepov ljudske ob^as+i. predvsem na sektn^-^u množične prehrane t>"i kvaMte+i izde"'knv lokal- ne proizvodnje pH odmeri davkov, po- sebno na podeželju, odkurvov. a še po- sebei nri distribuciji blaga. Da bomo poli+''čno đe'o povezali z go<:podarskim in da bomo u,«!neli vse zfo-^aj navedene na'oee smrovesti v živ^'^pnje, bodo na seje Izvr.šne^a odho^-a OF, na plenume in na mes+ne konference OF vabljeni odgovorni poverjeniki Izvršnega odbora MLO. ki bodo seznanjali Fronto z go- spodarskimi nalogami. V le^u 1950 bomo organizirali že poleg šest obstoječih fron+n:h ko+'čkov še 4, tako da bo do konca leta 1950 postav- ljenih 10 f^on+nih kotičkov. Ob važnejših ooM+ičnih, ffosnodarskih in kuUurn"h akcijah bo komisija za agi- tacijo '.■'da''a aktua''ne paro''e. OrpsniziraM bomo 6 masovnih izletov iz naših vasi v drugi oVraj. kjer so že vzorne obdelovalne zadruge. OzvočiTi bomo še terene Medlog, Jo- žefov h'-ib in Zg. Hudinjo. Sk^heM bomo. da bodo nreko zvočni- kov sporedi č'm bolj nestri 'n redno po- \''e''ani s kuiturpo-rirotrvre+nim progra- mom, recitacijami, dialogi in drugim. Komisija za agitacijo pri MOOF in terenski aktivi za agitacijo bodo sode- lovali v organiziraniu centralnih pro- s''av in manifestacij kot so 27. IV., 1. V., 29. november in drugi. OrEfan'zlrali bomo tekmo koscev in žaniic, ki se bo vršila na zadružnem polju. Da bn kvaliteta »Celisikega tednika«, lista OF čim bolja, bomo orsranizirali dopisniško mrežo, in sicer z 20 dopis- niki. Vršil !«e bo tečai z dopi«nJki. kaitere?*« bo vodilo uredništvo »Celjskega ted- nika«. Da bo možna enotna liniia za izvrše- van^p nain? vseh množičnih organizacij, bo 8 širokih sestankov agitatorjev. (Za- jeti so vsi sekretarji osnovnih frnnhiih csanizacij, organizacij LMS, AF2 in ZB. vodje kulturno-prosvetnih komisij sindikatov, sekretarji celic in vod^e ak- tivov za agitacijo pri terenskih odborih OF). n. Gospodarske naloge: Za zagotovitev konkretne pomoči OF pri izvajanju gospodarskih nalog v četr- tem letu petletke bo Fronta izpolnila sledeče naloge: Osvobodilna fronta bo nudila vso po- moč že postavljenim obdelovalnim za drugam kot novopostavljenun, in sicer: a) postavitev norm, b) brigadni sistem dela, c) knjigovodsko in administrativno delo, d) in pri izvajanju vseh njihovih pla- nov. Osvobodilna fronta bo vložila vse svo- je sile, da bodo socializirane vse vasi v njenem območju in bo s političnim de- lom dosegla postavitev zadrug na sle- dečih terenih: Zg. in Sp. Hudinja, Do- brava in Lokrovec, Cret in Lopata, Košnica, Zagrad, Lisce in Tremarje. Istočasno bo zagotovila praviLno vod- stvo v zadrugah. Osnovne frontne organizacije in MO OF bodo skozi vse leto spremljale ak- cije, ki so kampanjskega značaja s po- trebnim političnim pojasnjevanjem in s svojim sodelovanjem zagotovile pravo- časno izvedbo istih. Fronta bo tudi pomagala pri organiza- ciji večje površine. Polagali bomo vso pažnjo, da se bo izpolnil setveni plan in da bomo oljari- ce sadili na dosedaj še neobdelani zem- lji. Pomoč pri izvajanju plana težke in- dustrije bo zagotovila fronta z: a) z zbiranjem starega železa in raz- nih drugih odpadkov, b) s pravilnim političnim delom se bomo borili za zmanjšanje fluktuacije de'ovne sile, za zmanjšanje izostankov od dela in za čim manjši trodnevni bol- niški dopust, c) Osvobodilna fronta bo potom svo- jih kmečkih aktivov prepričevala ljudi za ce'o^no oda^o sv'njskih kož, d) v industriii. kier prinianikuie de- lovne sile, predvsem LIP-u in gozdar- stvu, bo Fronta nudila na razpolago frontne brigade za prostovoljno delo. Na področju trgovine in preskrbe bo Fronta opravila sledeče: a) Fron+a bo intenzivno sodelovala pri razrezih raznih planov v kmetijstvu na posamezna kmetijska gospodarstva in bo skrbela za njih dosledno realiza- cijo. b) Pri preskrbi bomo posebno polagali pažnjo glede pravilnega razdeljevanja živilskih nakaznic in pri kategorizaciji istih. c) Pri lokalni industriji in obrti bomo vsestransko vplivali za širši asortiment proizvodnje in s tem omogočili potroš- nikom večjo izbiro. d) Skupno z AF2 organizacijo bomo skrbeli, da se bodo boljše in lepše usmerjale dečje restavracije in proda- jalne za matere in otroke. e"> Osvobodilna fronta bo s pK>močjo AF2 organizirala in pritegnila obdelo- valne zadruge, da bodo prevzele patro- nate nad tremi dečjimi restavracijami. S pomočjo poročevalcev, postavljenih na terenu, bo Osvobodilna fronta vo- dila točno evidenco o rezervni delovni sili in bo isto vključevala v industrijo. Pri planu kapitalne izgradnje bo OF izvršila sledeče: Fronta bo z organiziranjem frontnih brigad, v katere bo vključila čim več članov Osvobodilne fronte pomagala pri raznih gradnjah, predvsem pri gradnjah stanovanj, brez izjeme, da to gradi zvez- na, republiška ali lokalna industrija. S prostovoljnim delom bo Fronta opravila pri gradnji stanovanj 250.000 prosto- voljnih ur. Poleg izgradnje stanovanj- skih objektov, bo sodelovala tudi pri ureditvi cestnega, kanalizacijskega in pa vodovodnega omrežja v novem naselju. Poleg tega bo Fronta skrbela, da bo redno vzdrževanje cest in da se izbolj- ša cestno omrežje v mestu samem ter da se ustvari čistoča po že obstoječih asfaltiranih ulicah. Fronta bo s prosto- voljnim delom pomagala zgraditi in ure- diti dva kilometra cest, to je asfaltira- ne ali betonirane, za kar bo opravila 50.000 prostovoljnih ur. Za časa pramo- zanja, to je v mesecu marcu odnosno oktobru bo Fronta pomagala urejevati ces+e na vsem področju MLO. Fronta bo pomagala zveznemu in re- publiškemu investicij s;kemu planu, in sicer s prostovoljnim delom in bo opra- vila lOO.OOO prostovoljnih ur. Komunalna dejavnost Osvobodilne fronte Za dvig izgleda mesta samega, bo Fronta s prostovoljnim delom poma- gala pri urejevanju raznih izletnih točk in ureditev istih in v ta namen opra- vila 100.000 prostovoljnih ur. Ti pro- stori so ureditev prostora v Jurčičevi ulici, ureditev prostora za bivšim vega trga, kjer bo stal spomenik pad- lim borcem, ureditev križišča Miklo- šičeve in Kocbekove ulice, ureditev Levstikove in Gregorčičeve ulice, ure- ditev trikota Aškerčeve in Mariborske ulici, ureditev prostora za bivšim mestnim mlinom, ureditev zemljišča za paviljonom SAP-a na kolodvoru, ure- ditev križišča Zidanškove in Ozke ulice ter izvoz še obstoječih ruševin, ki so v mestu. V letu 1950 bo gospodarsko-lcomunaJ- na komisija organizirala skupno s po- verjeništvom za lokalno industrijo ob- širno konferenco z vsemi obrtniki na našem terenu s ciljem, da pridobimo č:m več državnih mojstrov. Organizirali bomo skupno z obrtni- škim združenjem in s poverjeništvom za lokalno industrijo šir^o razstavo za popularizacijo obrtnikov in njih kako- vostno izdelavo. Na tej razstavi bomo prikazali razne izdelke iz starega ma- teriala v svrho spodbude za sistematič- no zbiranje odpadkov. Na celotnem področju MLO bomo v letu 1950 dvignili zbiranje kosti za 50 odst. Uredili po vseh hišah ali skupinah hiš primerne zaboje in redno tedensko pobirali iste s strani ODPAD-a. Prav tako bomo organizirali sistematično zbi- ranje vseh drugih odpadkov predvsem železa, raznih kovin, krp, stekla in pa- pirja. Ustanovili bomo več lokalnih delav- nic. Predvsem v Medlogu kovaško de- lavnico in popravljalnico čevljev. Za olepšavanje mesta bomo v letu 1950 organizirali, da bodo vse državne hiše prečiščene in popravljene od zunaj. Predvsem prednja stran Starega piskra. Prav tako bomo od privatnikov zahte- vali da, si očistijo svoje hiše. Popravili bomo že obstoječe parke in otroška igri- šča. Zgradili bomo tri otroška igrišča. Skušali bomo doseči pri Izvršnem od- robu MLO Celje, da bi se dnevno od- važale smeti iz posameznih hiš. Pregledali bomo vsa primerna, praz- na zemljišča na katerih bi lahko gojili oljarice posebno pa sončnice. Vsa ta zemljišča se bo preko zime pripravilo za sajenje sončnic. Prav tako bomo v letu 1950 skrbeli za dograditev zadružnih domov na našem terenu. Na gospodarskem polju bo fronta tako opravila 500.000 prostovoljnih ur. Organizacijska dejavnost OF Komisije katere obstojajo pri MO OF se bodo v celoti izpopolnile z novimi ČJani tako da bodo zmožne dosledno iz- vrševati naloge postavljene v planu OF in nuditi vso potrebno pomoč aktivom v osnovnih frontnih organizacijah. Za okrepitev dela v osnovnih frontnih organizacijah in pri MOOF se bodo vršili redni sestanki odborov v osnov- nih frontnih organizacijah in sestanki pri MOOF. Za čim tesnejše sodelovanje z vsemi množičnimi organizacijami in z ljudsko oblastjo se bodo vršili redno, enkrat mesečno, koordinacijski sestanki na ka- terih se bo obravnavala enotna linijt postavljenih nalog pred vse organiza- cije. Sestanki komisij se morajo vršiti naj- manj enkrat v mesecu in morajo istt sklicevati odgovorni vodje aktivov aM terenu. Seje sekretariata MO OF bodo po po- trebi, seje Izvršnega odbora OF pa naj- manj enkrat mesečno. Za dosledno izvedbo plana MO OF bomo redno, tromesečno in enomesečn© izdelali plane, skrbeli za njih realiza- cijo. Komisije pri MOOF bodo prila- godile svoje mesečne plane planu MO Osvobodilne fronte. Mestne konference bodo 4 in sicer vsake tri mesece enkrat. Na Istih b» pre^^edana izvedba plana MO OF in sprejete naloge za naslednje tromesečje. Zagotovili bomo izvedbo finančne.!?a plana za leto 1850. Finančno poslovanjt pa bo razvijalo po letnem in trome- Eečnih planih. Z organizacijo tečaja za ljudske in- špektorje se bo zagotovilo pravi''no de- lo njih. fron+a pa bo skrbe''a da bodo te grupe de''avne. da bodo najmanj en- krat mesečno vrglle pre&''ede na ^vo^em terenu in sikrbe'e za pravilno razdeliter in preskrbo delavstva. V vse dp^o in po-'^ovan'ie Frontnih or- gan'-'acij bomo uvpdM tekmovan^p. Tek- mrn''='''o se bo r^pd-^'^em za izveden na- lo2. katpre je Fronta sprejela v svojem planu. Pedno vsake tri mesece se bodo pre!?''edali usoehi tekmovania, predala prehodna zastava naiboMšemu aktivu in ra-^deliie na?-^ade najboljšem organl- zac-iam kot naibo"'jšim aktivistom, tak« v denarju, blagu in knjigah. Tudi za izboljšanje prostovoljnega dela se bo izpopolnil in utrdil štab za prostovoljno delo pri MO OF, ki' bo redno na vsake tri mesece podeljeval prehodno zastavo najboljši frontni bri- gadi v prostovoljnem delu. Med zadružniki v Vrbju Kmečko obdelovalna zadruga v Vrbju je ena naSih najstarejših zadrug v okra- ju. Ce pobrskamo po spominih eno ali dve leti nazaj, bomo videli, da so včasih o njej mnogo govorili in tudi pisali, saj je takrat skupno z arjevažko prva pre- bijala led v socialistično preobrazbo na- 8ega podeželja. Kljub uspehom pa so se ▼ zadrugi dogajale tudi različne napake in zadruga na svoji poti ni več bila med prvimi. Potem so premenjali vodilni ka- der, sprejeli nekaj novih zadružnikov in tako začeli popravljati vse, kar je bilo poprej pomanjkljivega in zavoženega, kot pravijo ljudje v okolici. Toda mar- đHcdaj ljudje stvari le preostro sodijo in obsodijo, zlasti še naši podeželani, Id marsikdaj ravno v delu naših zadrug ^ejo največjih grehov in napak, da bi 8 tem nekako opravičevali svoje izmo- tavanje pred vstopom v zadrugo. Res je aicer bilo, da tudi v vrbski zadrugi sko- zi ves čas njenega razvoja niso bile nji- ve obdelane ravno vzgledno, da so pu- stili hmelj neobran in še marsikaj dru- gega so lahko videli ljudje iz okolice, vendar je to bilo nekoč, danes pa mo- ramo priznati, da se je tudi tu marsikaj fepremenilo. Popravili so stare grehe in zadruga danes dosega lepe uspehe. Vse je bilo pri delu, ko sem jih ob- Mcala. Lepi zimski dnevi so jim poma- gali, da so opravili dela, ki bi jih si- cer morali šele spomladi. Vse so po- spravili in uredili, pravočasno so opra- vili tudi jesensko setev ter s prostovolj- nim delom zadružnikov zgradili še svi- njak za 120 svinj, kar jim bo veliko koristilo pri razvoju svinjereje. Tudi v pisarni so bili zaposleni, delali so letne plane, obračune, priprave za občni zbor in reševali druge tekoče stvari. Tu so bili zbrani nekateri zadružniki, pred- sednik, brigadir in drugi. Zavedala sem se, da jih motim pri delu, vendar je predsednik Mirko kar pričel s pripove- dovanjem o delu in uspehih zadruge v preteklem letu, pa tudi o nalogah, ki jih čakajo v letošnjem letu. »Prav je, da tudi o nas spet ljudje nekaj izvedo,« je dejal. »Mnogo smo jih morali že požre- ti, čeprav delo pri nas vsaj zadnje čase ni tako slabo, to dokazujemo z vsakda- njim delom in uspehi. Ce pogledamo sa- mo po n^ih svinjakih, kjer smo do- segli plan 95% ter imamo sedaj 60 pra- šičev, v letošnjem letu pa jih moramo imeti vsaj 240, zato smo zgradili tudi nov svinjak. Na podlagi tega smo skle- nili, da bomo oddali letos lahko 20 pi- tancev, če pa nam bodo dodeljeni še mršavci, jih bomo lahko oddali kar 48. V splošnem pa bomo posvetili svinjeilsji mnogo več pozornosti kot smo to storili doslej.« Seveda je med pripovedova- njem odgovarjal enemu in drugemu za- družniku na razna vprašanja, pa celo Tonček, ki je pomagal sestavljati letno bilanco, ni mogel mirovati. Zanimalo ga je, kakšna razlika je med živinorejo in svinjerejo in še razne druge stvari, o katerih pa sta se verjetno pomenila po- zneje. »Tudi na vrt smo ponosni, saj smo predlansko leto pridelali za 160.000 din različnega sočivja in zelenjave, lani za 365.000 din, letos pa bomo plan povečali še za 25%, v vrednosti vsaj na 500.000 din. Poleg svinj ereje in vrtnarstva pa polagamo veliko pozornost tudi hme- ljarstvu ter je to v zadrugi ena naj- važnejših panog. Lani smo samo za hmelj dobili 252.000 din, letos pa bomo hmeljsko površino še razširili ter imeli 7 ha hmelj skih nasadov.« Zopet so za- škripala vrata in prekinila sem pisanje, ker sem vedela, da zopet iščejo predsed- nika. Vstopivša moža sta prišla po sla- mo za ležišča mladincem oblastnega mli- narskega tečaja, ki se je ravno tiste dni začel v 2alcu. Zadrugarji ustrežejo že- ljam in nudijo vsakomur vse, kar pač morejo. Slame imajo, saj na 32 ha orne zemlje sejejo tudi precej žita. Dogovo- rili so se še za odpadke iz mlina, ki bi jih v zadrugi lahko porabili za pre- hrano i>erutnine, ki jo bodo letos dvig- nili še za 25%. Upravnik mlina često ni hotel raz\mieti potreb zadružnikov, to pa se bo seveda sedaj uredilo in sode- lovanje med mlinom in zadrugo, ki sta si soseda, se bo pač moralo izboljšati v korist obeh. In zopet smo govorili o zadrugi. »Ve- liko bi še lahko povedal, pa nisem nič prav zbran,« je tožil predsednik in vi- dela sem, da je od prečutih noči, ko so sestavljali plane in obračvme utrujen. Povedal mi je še, da bodo letos gojili tudi okrog 500 zajcev, dvignili sadjar- stvo od 80 na 150 dreves in napravili še marsikaj drugega. Z Mlekoprometom so sklenili pogodbo za oddajo 60OO1 mle- ka saj imajo tudi 38 krav, kar pa bo ta- ko letos tudi ostalo. V splošnem se po- vsod čuti napredek, čeprav so v zadru- gi večinoma starejši ljudje. Mnogo ko- risti zadrugi tudi tesna povezava s kra- jevnimi množičnimi organizacijami, zla- sti s sindikalno organizacijo tovarne Juteks iz 2alca, ki je zadružnikom pri delu lani precej pomagala. Letos se bo izboljšalo tudi sodelovanje s KLO, saj je predsednik zadruge tudi član novo- izvoljenega odbora. Na prvi seji odbora je ravno član zadružnik med prvimi na- logami predlagal dograditev zadružne- ga doma v Vrbju, ki ga krajevne orga- nizacije grade že lep čas in vsi upamo, da bo v letošnjem letu le dograjen. Zadruga v Vrbju stopa v četrto leto Titove petletke z jasnimi načrti in ve- likimi nalogami, ki bodo njen ugled še povečali ter s tem pripomogli k čim- prejšnji socializaciji našega podeželja, predvsem v Savinjski dolini. Ivica Tudi zdravniki v okolici Celja tekmujejo Dne 11. t. m. je bil na poverjeništva za ljudsko zdravstvo OT.O Celje-okolica dobro obiskan zd'-avniški sestanek — jdeležili so se sa vsi — razen dr. Mijller- Petriča iz Planine, nadalje zastopnik OSS-a tov. Pipan in šef teritorialtit ekspoziiture tov. Peperkova in drugi. Na dnevnem redu so bila samo važna In aktualna vprašanja kot: stalež bol- nikov. sflnitarno-inspekcijsVa služba, zdravstvena prosveta. s+a+iptiiVa, rgani- zacija ambulantno-poliklinične službe in vsa ostala problematika, ki se tiče zboljšanja zdravniške službe. Na tem sestanku ie bila podana tudi analiza ce^otneea dela v letu 1P49 in sprejete nove obveznosti. Med ostalimi sk''ep o rajonizariM boln'kov in o ob- veznem prvem obisku svoie ob'-a+ne aH sektorske ambulante vseh. tudi tistih^ ki ne .ctanujeio na področju istega zdravniškega okoVša. V«ri rpff^r^ti 50 bili strokovno podani in tudi diskusija ie bi''a na vi.^'rii. Med slučaino^tmi je tov. Mrmolja Zdenko predlagal, da kot vsi ostali de- lovni kolektivi tudi zdravniki tekmu- jejo in sicer v naslednjem: kateri od zdravnikov bo: 1. Imen naiveč poljubno zdravstve- nih predavanj, ki naj bodo poleg zdravstvene strani tudi odraz noveffa capa, pri ka+erem igra važno v'^oco tndl zdravnik s svoiim delom med liud- stvom. Predavanja naj se organizirajo po sindikatih, AF2, zadrugah itd. 2. Kateri bo čimbolj vestno pošiljal dnevna, dekadna in mesečna poročila. 3. Kateri bo bolj točno in hitrejše od- govarjal na vse dopise, ki jih dobivajo posamezne ambulante. 4. Kateri bo čim prej odpošiljal na ekspozituro hranarinska nakazila in razne druge zdravniške izvide, mnenja itd. 5. Katera ambulanta bo pri prihod- niem tpVmovanju po 1. maju predložila naiboljše točke. To tekmovanie zdravnikov velja za čas od 15. 1. 1950 do 15. 4. 1950. Zaradi izboljšanja zdravniške službe in povezave na poverjeništvu za ljudsko zdravstvo se vršijo redno takšni sestan- ki z vsemi zdravstvenimi delavci (zo- barji, bolničarkami, babicami itd.) ter se to delo odraža in ima vidne uspehe tudi na terenu. V letu 1949 je bilo otvorjenih na področju okraja 16 novih zdravstnenih ustanov in tudi zdravilišče v Novem Celju je dobilo za svoje paciente zobn* ambulanto. Leto in. - Stev. 2._______ »CELJSKI TEDNIK« Strsm 1 Boj samovoljnemu premeščanju, zapuščanju dela, neupravičenim izostankom - delavcu pa vse kar mu pripada v lanskem letu smo mnogo govorili in pri izvajanju planskih, zlasti gradbe- nih nalog tudi močno občutili pomanj- kanje delovne sile. Brez dvoma, da je rezervoar delovne sile še vedno in bo v bodoče tudi še naše podeželje, vendar pa ne Fmemo pozabiti na delovno silo, ki je že zaposlena v naših podjetjih. Zelo pogosto se menimo o fluktuaciji, le redko jo pa razčlenimo in ugotavljamo, Itjn Fo vzroki da se pojavlja. Predsed- nik Gospodarskega sveta tov. Boris Ki- drič je v proračunski razpravi nakazal flJedero številko: fluktuacija do 15%. Z drugimi besedami ljuđ.ie so se na račun Izvajanja plana sprehajali iz podjetja v pndiptfe ali na so iz podjetij enostavno odhafaM na svo.ie domove. Vzemimo, da v nodjetju s 400 delavci redno mesečno fluktuira 15% delavcev. Pomeni, da bo isto Imelo redni primanjkljaj 60 delav- cev, konkretno vzamemo gradbeno podietie. k.jer .ie preT*iik delavoev v res- nici bil na;»več.ii potem si lahVo zami- slimo kakšne težave hot^o imeli pn' iz- po'"Levantu nlan^kih nalog in koliko tma^ bodo mo-aM vlomiti organi ra Tkniinevan;»e delovne sile, da bodo na načem podeželju zbrali manjkajoče de- Kle «o vrrn'i-l takih nrem'kov? Eden od najvažnejših bo prav gotovo ta. da S'! do dane« odgovorni voditelji podje- tij "ico dnpvno interesirali za ta tako pereč problem, ki vnliva na pravilno delo celotnega kolektiva. Odgovorne osebe niso ?^7i«kavale v«^ak posamezen pHmer ofJnovdi a'i samovoljne zapu- (ititve ci»i7H#» ali neut^melienega odnusta 17 ciiijfhe. Ce bi se neVdo za te probleme intere^iral bi prav irotovo ngo+ovil. da de'avci nima.io sklenjenih dp'ovnih po- godb, da ni rečeno stanovan.isko vpra- šanje za na.fbolj pereče primere, ni ure- jen prevoz delavcev, skratka niso ure- jeni na.iosnovne.iši poeo.fi ra pravilno delo 7ar»osi»»ni»i delavcev. Na drngi stra- ni T»a sindikalne organizacije ni^o upo- rabile vsa sredstva, da po svoji Hni.ii nstali.fo delovno silo. da se skupno t upravo zaintc-psiralo za vsakfpra posa- mPTni'^a in odnravi.io ueotovljene ne- dostatke. Izredno pomanjkljivo je bilo delo komisij za reševanje delovnih spo- rov, ki so zasedale zelo redko ali pa sploh niso zasedale in so na ta način dale možnosti delavcem, da so samo- voljno zapuščali delo. Niso redki primeri, da delavci odpo- vedo službo, da pa se nihče za odpoved ne zmeni in da včasih minejo tudi me- seci, da na pismeno odpoved nihče ne odgovori, kar je protizakonito in na dru- gi strani tudi dokazuje skrajno malo- maren odnos do delavca, ki ima mogoče utemeljene razloge zaradi katerih je dal odpoved. Stojimo pred novimi nalogami. Po- trebovali bomo še ogromno delavcev, da bomo lahko izvršili vse tisto, kar je predvideno za prihodnje leto. Gradbena dela bodo morala biti izvršena, ker so podlaga za nadaljevanje drugih del. Prav resno se bomo morali pobaviti z vsakim delavcem, ki je samovoljno zapustil delo, ki je dal odpoved, ki je neopravičeno izostal iz dela, morali pa bomo tudi urejevati pogoje, ki so nujno potrebni za pravilno zaposlitev in delo. Sindikalne organizacije pa naj s to- variškim, prepričevalnim delom utrju- jejo disciplino, naj pomagajo upravam pri odpravljanju nedostatkov, ker bodo edino na ta način skupno rešili tako va- žen problem kakor so ravno potrebe po delovni sili. Po sprejetju planov - v borbo za njihovo izvršitev Da bi frontne organizacije v Celju iz- vrševale čixn bolj uspešno svoje naloge v letu 1950.. so izdelale na podlagi ana- lize političnih, gospodarskih in kultur- nih prilik svojega terena letne plane dela. Frontne organizacije so pristopile k izdelavi planov z vso odgovornostjo, da bi bili ti čim boljši. Istočasno so iz- koristile dobre izkušnje lanskoletnih planov in stremele za tem, da bodo t letu 1950. odpravile vse napake, ki so se dogodile v izvrševanju planskih na- log v letu 1949. Sekretariat odbora OF v Medlogu je na svoji seji skrbno izdelal svoj letni plan dela. ki bo zagotovil čim boljše re- zultate v letu 1950. V z\'ezi z gospodar- skimi nalogami so med ostalim planirali 2000 prostovoljnih ur. ki jih bodo opra- vili za pomoč pri delu kmečko obdelo- valne zadruge, ki se nahaja na njihovem terenu. Predvideli so tudi 500 prosto- voljnih ur, ki jih bodo opravili pri ko- panju jarkov za izsuševanje obližnjega zemljišča. Da bi zadružni dom v Medlogu bil čim prej dograjen, so frontovci plani- rali 6000 prostovoljnih ur za njegovo gradnjo. Fronta si je tudi zastavila na- logo, da bo v letu 1950. s prepričeva- njem pridobila še 10 gospodarstev tako, da bodo na njihovem terenu zajeta vsa kmečka gospodarstva v zadružni sek- tor. Tudi kulturno-prosvetn« delo so dobro planirali. V letu 1950. bodo na- študirali štiri dramska dela in bodo tudi gostovali v bližnjih krajih. Razširili b»- do že obstoječo folklorno skupino ter poleg ostalega obnovili mešani pevski zbor. V mesecu januarju, februarju in marcu bodo čim več zadružnikov ia ostalih frontovcev vključili v izobraže- valni tečaj. Organizirali bodo tudi dva izleta v zadruge in državna posestva. Frontni odbor II. četrti je v svojem planu polagal precejšnjo važnost ideo- loško vzgojnemu in političnemu delu. V letu 1950. bodo imeli dva stalna štu- dijska krožka z najmanj 20 obiskovalci. Organizirali bodo 6 poljudno-znanstve- nih in 6 političnih predavanj. Ustano- vili bodo frontni kotiček in ga primer- no uredili. V planu so se obvezali, da bodo organizirali čim boljše pobiranje članarine in jo dvignili na 6 din na po- sameznega člana OF. Opravili bodo 5009 prostovoljnih ur pri gradnji stanovanj- skih zgradb, na ekonomiji MLO, pri sa- ditvi sončnic in drugem. Z vso resnostjo so pristopili k izde- lavi plana tudi na terenu Dolgo polje, kjer so svoj plan sestavili na osnovi pregleda izvršenih nalog v letu 1949., v katerem so dose.gli zelo lepe uspehe. V zvezi z gospodarskimi nalogami bodo opravili 11.000 prostovoljnih ur. 1009 prostovoljnih ur pa bodo opravili za postavitev spomenika padlih borcev v NOB. Uredili bodo tudi otroško igrišče. V zvezi z akcijo da se čim več ne- izkoriščenega zemljišča zasadi s sonč- nicami, so se obvezali, da bodo posadili 2000 sadik sončnic. Za čim boljšo izvr- šitev organizacijsko političnih nalog T letn 19.50 so planirali dvig članarine od 6 02 din na 7 din na posameznega člana OF. 7a sorialni fond bodo nrisnevall 42.000 din. Število kn.iig v knjižnici bo- do povečali na 200 kom. Organizirali bodo tudi 12 političnih in 6 poljudpo- znanstvenih predavan.1. Pridobili bodo 10 naročnikov za »Cel.iski tednik« in tu- di redno donicovali v istega. Na terenu bo deloval 1 študijski in 1 bralni kro- žek. Terenski odbor OF Dobrava .je plani- ral v 1. Ifl.'iO elektrifikaoljo flela ceste v Dobrovi in elektrifikaci.io hiš v Zg. Da- brovi. Popravili bodo tudi cesto, ki ve- že Dobrovo s Hudinjo. in sicer do kon- ca meseca marca. V planu so si zadali, da bodo s prepričevanjem pridobili H gospodarstev z okrog 100 ha zemlje T zadružni sektor. To .fe samo nekal primerov planov te- renskih odborov OF na področju mesta Cel.ia. Vsi so pristopili k izdelavi teh z vso odgovornostjo in doslednostjo in bodo z izvršitvi.io istih frontne organl- zari.fe doprinesle velik delež pri izgra- ditvi socializma v naši državL V st. Pavlu skušajo z raznimi prijemi izboljšati kvaliteto izdelkov v dveh zasteklenih omaricah ob iz- hodnih vratih tekstilne tovarne St. Pa- vel pri Preboldu so izstavljeni komadi tkanine, ki opozarjajo zaposlene delavce na nedostatke, ki vplivajo na kvaliteto produktov. Prav primerna so opozorila za Tkalnico: »Votkovne proge — škart. Tkalke pozor — parati!« ali »Slabo či- ičeno blago v surovem stanju nosi ne- ogibno posledico slabe oplemenjave ozi- roma tiskarskih napak.« Za oplemenje- valnico pa: »Stalno na vsakih 44 cm po- navljajoči se bar\Tii odtisek (šnaper) — tiskarskega izvora skozi več komadov tkanine, brez da bi odgovorni tiskar na- pako takoj opazil« in »Popackano bla- go, kot posledica nezadostne pažnje pri nalaganju blaga v mokrem stanju na neočiščeni od barve zamazani voz.« Prav gotovo, da bi se v naši produk- ciji mnogi izdelki, ki so včasih izredno slabe kvalitete, znatno izboljšali, če bi vsi odgovorni faktorji uporabljali zgo- raj omenjene ali druge p>odobne metode za odpravo nedostatkov. Seveda je nuj- no i>otrebno ugotoviti tu-di krivca slabe- ga izdelka in njegovo ime objaviti na vidnem mestu ter eventualno tudi ob- javiti kazen, s katero je bil kaznovan zaradi malomarnosti pri svojem delu. Pri kvaliteti izdelkov pa niso zainte- resirana samo vodstva podjetij, sidikalni organi in delavci kolektivov temveč sle- herni državljan, ki produkte kupuje in bo svojimi pripombami na merodajnih mestih mnogo pripomogel za odstrani- ev nedostatkov, ki škodujejo nam vsem. Borba za čimboljše izdelke je važen in sestavni del borbe za izvršitev petletne- ga plana. Cankarjevi "Hlapci" na vojniškem odru Vojniško igralsko družino, ki se je že 1946 z delom M. Pucove »Svet brez so- vraštva« odzvala okrožnemu tekmova- nju gledaliiških družin in ki deluje da- nes v okrilju tamošnjega SKUD-a »Fr. Prešeren«, moremo šteti med ptrve in Ktalno delujoče ljudske odre v celjski, okolici. V nedeljo 8. t. m. pa so tretjič pred polno dvorano predvajali Cankar- jeve »Hlapce«. Danes, ko imamo pri rokah knjižno Izdajo »Hlapcev« z izčrpnimi režijskimi In inscenacijskimi napotki in nam je na razpolago popolna analiza pravilne in- terpretacije tega Cankarjevega dela v rvezi z vzorno uprizoritvijo v ljubljan- ski Drami, je stvar s postavitvijo te »slovenske politične tragedije« tako za režiserja, kakor za igralce lažja, se pra- vi, manj problematična. Na režiserju je tedaj v prvi vrsti le, da v igralčevi no- tranjosti vzbudi pravilen obraz, pravi- len značaj, mu vzbudi pravo vsebino ubrano na tekst, dejanje in čas pisate- ljev, skratka, da izioblikuje igralce v prepričljive, polnokrvne Higure. Tako režiji, kakor igri v »Hlapcih« vojniške igralske družine moremo priznati, da sta idejo in smisel drame v spložnem zadeli. Režiser Petejr Kužar hi zabeležil še "^^ji uspeh, če bi ne bil istočasno in- tf^ipretat Jermana, tu pa je verjetno po sredi vpražanje razpoložljivega kadra. Lrlede igralcev moremo reči, da so bili ^'jsi v izrazu in pojavi, kot pa v sa- rnem podajanju. Zdi se mi neprimerno P^sebe^ poudarjati ta je bil boljši, ta 1 ,1^.1 to na prostovoljnem ultaiL ^^'^ enako draga. Da stavimo samo pri nekaterih, ki jih označujemo posebej bodisi zaradi njiho- vih igralskih, bodisi vsebinskih ix>seb- nosti! Jerman, ki je sicer v pojavi in kretnji odgovarjal, bi moral svojo iskre- nost in srčnost prenesti tudi v oči, v s\'oj pogled, tako pa se je mestoma njegov pogled izgubljal v tleh, mesto v soigralcu. Dočim je Strehovčev župnik v konferenčni sobi prav predstavljal ne- popustljivega in oblastnega predstavni- ka klerikalizma, mu je na obisku pri Jermanu manjkala »strpnost in tudima- lobrižnost v načelih«. Za Kalandra (Vid- mar) nam mora biti samo žal, da ni bil bolj vešč iteksta, ker bi sicer lahko iz- padel kot najboljša figura. V Lojzki (Ledlova) je bilo premalo sočutja, sploh premalo topline in življenja tudi v kret- nji in premikih. Prvenstveno organsko sta odgovarjala Komar (LekSe) in mati (Kušarjeva). Ce se preko teh obrobnih opazk o posameznikih vrnemo na celotni- igralski zbor, mu moremo oči^aiti pred- vsem pomanjkanje soigre. Zaradi tega je trpelo zborovanje, na katerem je Jer- manova ognjevitost ob pomanjkanju bo- dri Inega sodelovanja njegovih sicer red- kih, toda neuklonljivih pristašev izzve- nela malodane v izpad zjoper zbrane vo- livce. Tako sodelovanje in živo sodoživ- Ijanje na eni, kakor na drugi strani, pa zahteva najprej absolutno obvladanje teksta. O resnosti predstave pričajo tudi ko- stumi, od katerih so zlasti obleke uči- teljic dobi popolnoma odgovarjali. Sce- na, se razume, je bila pač vezana na razpoložljivi odrski prostor. Menim pa, da bi se Jermanova izba še z nekaj do- bre volje dala postaviti tudi prostorno skromnejša tako bi se namreč tudi Jer- s manove besede umiraloči materi v pe-: tem dejanju ne izgubile tja v mrzla pra7nino. Ce opororimo le še na potrebo po po-^ večani skrbi za čistost in pravilno.st je-j zika pa je v tem že zapopadeno prizna-, nie. da je predstavo pripravil prizade-i ven in za taka, kakor so »Hlapci« ne-: lahka dela uporaben ansambel. Zato pa| mu tudi prirK>ročamo da se odzove tek-i movanju gledaliških družin, ki ga je za| let-ošnje zimske mesece ra7.ni.bo'^?anie nreda-iT-anj kakor gVde predav+e'^ev naj rwi5lielo p^eko .c'n^'h f>«mn\'Tiih fnnrmoTJ- ^OF od- boT"nv 05:?5 in d'-ncih mapovn'h o'-gani- zac-"i> T,^nd«:ki nnive'"'' na r>'->TreHpri"'§t^'d za luid<^>o r^ricTrp+o O r"elie V n^an naj vzamejo vse ra'^en t-eh nred^-^nnl, ki so rv^ed-'ndena za rf^n'^T-^'^n T,iiiđ<5Vo ij-n'T'P'-To in c->p^: O Poli«Vi Nova pota v ki'^fo'ij? in O snolnih bolernih. X5?^r»ča="nr» oo rvgani^^j^r^^am na ra'n^o- la«*o n-fHl^T7'3*f»''ii io okolicl Celja, ki jih je ime'a le malo. KLO Gornji grad pred novimi nalogami N'-vvoirvrviieTi^ odHrvTilki «r) čvr^rfo od- ločeni s nomadi o '('«;eh vot^vpev 'n jn^- Sn-^m'h O"" alSiTppii drve-lprlno i'r\r»-8'+l plan. Vi co pa rvo«j*gvi^' na pv'-«-«fvm n^rpm 7Pcpn«:ko tr-v>do r»r^Tprp^{]\ 7 nt^n,!5V-*m igri^čfm. Odstran."''' hrvHo ruševine nek- danie graščine in obnovili prostore kra- je^Tie«»a ljudskega odbora. Redno HMo sViiceva"!! zbore voMv- cev. ki morajo biti na tpVo^pm o v«f<^ uredtiah in zakon'h: odborniki se bodo udeVžiH vceh tečajev za predstavnike ljudske oblasti. pogovor z našimi dopisniki Tovarišem, ki so pisali o proslavah Novoletne jelke v njihovem kraju spo- ročamo, da smo njihove dopise malo prepozno dobili. Z ozirom, da v prej- šnji številki nismo imeli člankov o teh proslavah na podeželju, smo objavili morda malo slo-ajšane članke, kar nam dopisniki ne smejo zameriti. Tovarišica iz Vranskega je napisala zelo lep in pri- srčen članek, zato smo ga objavili v ce- loti. Upamo, da se boste še kaj oglasili. Seveda, takoj po dogodku, dokler je stvar še sveža. Tovariš M. T. — Pišeš nam o napa- kah v poslovanju vaše trgovske mreže. Pišeš preveč načelno, kot da se bojiš za- meriti ljudem, ki greše, če boš napisal njihova imena. Mi moramo s prstom po- kazati na napake. Le tako boste poma- gali, da se te nepravilnosti odstranijo. Piši še in bolj konkretno. Piscu članka »Na naši ekonomiji ni vse prav«. Tvoj članek bi z veseljem objavili, saj take reči se res ne bi smele dogajaiti in treba jih je ostro kritizirati. Napravil pa si to napako, da se nisi podpisal. Mi takih člankov ne smemo objaviti. Saj, če želiš, mi ne bomo ob- javili tvoje celo ime, vendar tvoje ime nam je potrebno za dokument v redak- ciji sami. Pošlji nam ime in piši kaj več, vidimo, da imaš ostro zapažanje. Tovarišica P. K. — Poslala sd nam kratko vest o vaši prireditvi. Prav je. Saj če nimaš časa razpisati se bolj na široko, je dobrodošla tudi mala vest. Mi to lahko porabimo pri pisanju večjih člankov o kulturnem življenju na va- seh. Piži nam tudi o drugih dogodkih, ki bodo ljudi zanimali in jih vzix>dbti- jali pri nadaljnjem delu. Tovariš K. V. —Poslal si nam članek »Izvor gospodarskih uspehov industrij- skih podjetij«. Skoda, da članka ne mo- emo porabiti, in to zaradi tega, ker v ce- lotnem članku nisi navedel nobenega primera, kako vaše p>odjetje rešuje plan- ske naloge. Pišeš o pomenu in blago- dati, da imamo toliko udarnikov in ra- donalizatorjev. Opiši žive primere he- rojev dela, ki s svojo požrtvovalnostjo zaslužijo morda še več kot da so njiho- va imena v časopisu. Ce bi to vnesel v članek, bi ga nemudoma objavili. Upam, da se kmalu zopet oglasiš, a tokrat ae zameri nam. Tovariš iz GotovelJ. Lepo Je, da si nam o nepravilnosti v KLO pisal svoje opažanje. Vendar moraš priznati, da ni lahko biti predstavnik ljudske oblasti, posebno če gre to za predsednika, ki je šele izvoljen. Priporočamo ti, da posta- neš poleg opazovalca tudi aiktivni po- močnik in da tako kritiko najprej iz- neseš na masovnem sestanku, potem še- le, če ne bo pomagalo se oglasiš v časo- pisu. Naiiprej pomoč, potem kHtika. Upamo, da se razumemo. Piši nam še. Tovarišu iz Gornjega grada, ki nam je poslal članek o delovnem planu KLO Gornji Grad. Morda se boš začudil za- kaj je tvoj članek tako skrajšan. Mi smo v Ljudski pravici čitali članek ka- terega kopijo si nam poslal, pa bi iz- gledalo, da smo od njih prepisali. Dru- gič če pišeš, piši vsakemu listu posebej. Tu ni v vprašanju morda konkurenca temveč samostojnost časopisa. Upamo da se kmalu zopet oglasiš in to s pod- pisom. Uredništvo Stian 4 »CELJSKI TEDNIK« Leto III. — Stev. 2. Polovico odkupljenih debelih prašičev v naši državi daje socialistični sektor Odkup kmetijskih proizvodov v naši driavi narašča iz leta v leto, tako po ko- ličini in vrstah, kakor tudi časovno po hitrosti, s kalero se odkup vrši. Za naš razvoj in pot, po kateri gremo, je posebno značilen velik ix)rast socialističnih gospodarstev in podjetij (kmetijske obdelovalne zadruge, državna posestva, državna pitaUšča itd.), ki so bila že v lanskem letu močni viri kmetijskih proizvodov, planskega preskrbovanja naših ljudi ter najzanesljivejši spodre- zovalci ostankov kapitalističnih korenin na vasi in špekulacije na trgu. Ako vzamemo za odkupljene količine žit v 1947 letu indeks lOO, se dviga ta indeks v 1948. letu na 116, v letu 1949 pa na 148. Za krušna žita se indeks 100 ▼ 1947. letu dviga na 140 v letu 1948., a v 1949. letu na 165. Indeks odkuplje- nihdebelih prašičev z obeh sektorjev se je dvignil v 1949. letu na 540 nasproti 100 v 1948. letu, živine in drobnice na 155 nasproti 100 v 1948. letu, a krompir- ja v 1948. letu nal71 in v 1949. letu na 314 proti 100 v 1947. letu. Indeks od- kupljenih debeUh prašičev s privatnega sektorja se je v 1949. letu dvignil na 460 proti 100 v 1948. letu. a na več kot 600 na socialističnem sektorju. Tu ni vračunano okrog pol milijona odkuplje- nih mršavih prašičev. Letos je dal socialistični sektor okrog 20% odkupljenih količin belega žita, oi skupnega števila odkupljenih debelih prašičev pa je dal okrog 50%. Kako ve- lik je ta skok pri graditvi našega socia- lističnega gospodarstva, je še bolje raz- vidno iz dejstva, da smo dobivali de- bele prašiče v 1947 in 1948 letu, iz- vzemši manjšega števila, izključno s privatnega sektorja. V lanskem letu so sprejeli naši de- lovni ljudje po nižjih cenah okrog 3200 vagonov svinjske masti (ne maščob — olj in podobno), okrog 35.000 vagonov krompirja ter več kot 15.000 vagonov mesa. V gospodarskem letu 1949-50 bo razdeljeno skoraj 100.000 vagonov kruš- nega žita po nižjih cenah. Včasih sprašujejo naivneži, večinama pa zlonamerni ljudje: Kje pa je mast, kje je meso itd.? V navedenih številkah je natančen odgovor: Vse to so dobile poceni mili- jonske množice naših delovnih ljudi, ki grade tovarne, električne centrale, kop- ljejo rude, grade proge in ceste, skratka vsi ki grade socializem. Dobili so to ti- sti, ki so v kapitalizmu hodili lačni po- leg polnih izložb z živili, dali so to ob pravični protivrednosti tisti delovni kmetje, ki so jih v kapitalizmu oderuhi in sleparji ropali in pauperizirali s škarjami neprimernih cen kmetijskih in in dustr i j skih predmetov. Kljub navedenim uspehom pa naš de- lovni človek še mnogo potrebuje, kajti to, kar dobiva, je le najpotrebnejše za življenje. Za dobro življenje delovnega ljudstva je treba izbojevati popolno zmago socialistične ekonomije. Vse te številke bodo majhne proti ti- stim, ki jih bo dala v bližnji bodočno- sti naša socialisitična vas, ko bodo drob- no, individualno kmetijsko proizvodnjo zamenjala velika socialistična gospodar- stva. Sedem iger na en dan so igrali ljudsko posvetni odri v okraju Celje - okolica De'ovanje gledaliških družin pri pro- svetnih društvih v okraju Celje-okoUca se je živahno razgibalo. Mnogo je k te- mu pripomogel festival, pa tudi potre- ba za kultumo-prosvetnim delom med širokimi množicami se razveseljivo veča. Tako je v enem samem dnevu, v ne- deljo 8. januarja bilo v okraju sedem gledaliških predstav. V Rimskih Toplicah in Galiciji so igraU dramo Miška Kranjca »Pot do zločina«, v Vojniku so ponavljali Can- karjeve »Hlapce«, v Polzeli in Dobrni pa so postavili na oder Nuši>čevega »Doktorja«. V Sent Petru so igrali In- goličeve »Krape«, medtem ko so v Go- tovi j ah predvajan »Domna«. Kmalu pa bomo videli kako so se pri- IDTavili ljudski odri v Žalcu, kjer vadijo »Hlapce«, v Št. Štefanu z »Glavnim do- bitkom« in v Grižah z »Žalujočimi osta- limi«. Iz repertoarja ljudskih odrov se jasno vidi. da so izbrali zelo dobra odrska dela, kar mnogo pripomore približava- nju napredne umetnosti delovnemu ijufdstvu^_. ___________ _...... Novoletna Jelka v oartizanski ViSi Ležižč^i Delavstvo Tovarne sadnih sokov in marmelade v Celju je organiziralo ob- daritev otrok v partizanski vasi Ležižče nad Laškem. Vas je bila med vojno upe- peljena, danes vrli vaščani v obnovljeni vasi stopajo novim nalogam nasproti. Pionirslii odred te vasi je najboljši v okraju Celje-okolica, saj nosi prehodno zastavico. Poln tovorni avtomobil daril so jim pripeljali. Staro in mlado, vse je hitelo v šolsko poslopje, kjer se je vr- šila obdaritev. Po pestrem programu, ki so ga priredili delavci, so bili obdarjeni vsi otroci od 2 do 14 let z dobrotami, tekstilom, igračami in smučmi. Delavci so obdarili tudi pet odraslih, ki so dali največ v partizanski borbi in so še da- nes vzgled vsem vaščanom. K. V. Tudi v vrtnarski šoli Medlog so bil) obdarieni za Novoletno jelko Tudi v vrtnarski šoli v Medlogu .^o slavnostno proslavili prehod v novo plansko leto 1950. Slavnostno so razde- lili mladinske in fizkultume značke. Gojenci so bili prijetno presenečeni z darili ki jim jih je izročilo poverjenl- Stvo za delo. Uprava šole je pridnim učencem podarila 5O0O din v nagrado za učne uspehe. Z visoko zavestjo mladina šole obljublja še večje uspehe v učenju. M. A. irovoletna jelka na Vranskem Polni pričakovanja so tudi naši pio- nirji dočakali svoj praznik. 2e mesec dni prej so se veselili in se pripravljali. Nekaj posebnega je bilo predvsem za tiste, ki Novoletne jelke in strička Mra- za niso imeli priliko videti prejšnje le- to. Stalno so povpraševali: »Ali bo pri- šel s+riček Mraz? Kaj nam bo prinesel? Pa Pavliha tudi pride? Kakšna neki bo je'ka?« Zadnje dni pa so postali še bolj nestrpni in v njihovih glavicah je ro- jila samo Novoletna jelka — njihov najlepši dan. Pri nas je bila, razen domače jjrire- ditve, tudi sektorska prireditev; te so se udeležile delegacije pionirjev iz oko- liških šol. Ta dan so bili povabljeni tudi cicibančki. Tudi ti mali so spoznali ka- ko se trudi ljudska oblast, da ustvari njim lepšo in svetlo prihodnost. Da ste jih samo videli kako so jim žarele oČi in se začudeno odpirala usteca, ko jim je babica pripovedovala pravljice. Naj- bolj pa S'o bili razigrani, ko so zagledali belo razsvetljeno jelko in pod njo toli- ko zavitkov in darov. Vsi so bili po- goščeni s sladkim čajem in keksi, ki so jih žene z lastnimi prispevki spekle. Drugi dan je bila prireditev za Vran- sko šolo. Zanjo je bil program malo spremenjen. Prva točka je bila ob ta- bornem ognju. Tovariš Soštar je pripo- vedoval dogodke iz svojega partizanske- ga življenja. Povedal je o težavah in hajkah na Menini planini v letih 1941 in 1942. Borili pa so se vztrajno in upor- no z zavestjo, da si po težki borbi ustva- rijo človeku primemo življenje. Za njim je babica pionirjem pripo- vedovala povesti, medtem ko je pevski zbor AF2 zapel nekaj pesmi v veliko veselje otrok. Vir vsega razpoloženja pa je bil Pavliha. Ta jim je pravil smeš- nice, zastavljal zvite uganke in vpraša- nja. Za rešitev je delil bonbone in kek- se. Ob koncu je bila kratka prireditev s stričkom Mrazom. Jelka je zažarela. Sledila je obdaritev. Pod jeDco je bilo več sto zavitkov. Pio- nirje je obdarilo podjetje »Beton« iz jomilskega, kateremu za vso skrb in po- žrtvovalnost iskrena zahvala. Pionirji so bili pogoščeni tudi s čajem, zemljami in hrenovkami. Obdarjenih in pogošče- ščenih je bilo 650 otrok. Vsi so odnesli lepe vtise z Novoletne jelke. V tem, da so jih obdarovali delavci, so pionirji spo2aiali. da so vsi napori delovnega ljudstva namenjeni le njim. Pionirji pa so svojim staršem in dobrotnikom ob- ljubili da se bodo pridno učili. Otroški praznik na Henini Vse otroke v naši lepi domovini čaka ta dan veliko veselje. Tudi otroci v od- daljeni hribovski partizanski vasici He- nina so pričakovali nekaj posebnega. Sindikat Tovarne emajlirane posode iz Celja je sklenil obdarovati tukajšnje otroke. Pričeli smo s prireditvijo. Dedek Mraz ni nastopal kot nekdaj Božiček ali pa Miklavž, saj sta bila oba zelo nepra- vična, on je delil vsem enako brez raz- like. Po obdaritvi so pionirji obljubili, da se bodo pridno učili na kar so bili prijetno pogoščeni. Po tem velikem otro- škem veselju so se otroci vračali do- mov s polnimi rokami darov, tekstilom, igračami, lončki itd. Delavci iz Celja so obdarili tudi najpotrebnejše družine s posodo. Ob tem za otroke tako veselem dnevu sta si tudi delavec in kmet prisrč- no segla v roke. Tovarišem iz Emajli- rane najiskrenejša zahvala. A. A. FIZKULTURA OTVORITEV IIOKEJSKO-DRSALNE SEZONE V CELJU Zimsko-športni klub »Kladivar« Je 11. t. m. nameraval odpreti sezono z hokejsko prire- ditvijo, in to v srečanju z mariborskim »Po- letomBolnico«. Zmagala je bol- nica z visokim rezultatom 16 in pol — 4 in pol. V prvi tekmi je zmagal »Beton« z 10 in pol — 9 in pol. Dne 8. januarja je odigral drugokategornik Ferdo Lorbek simultanko proti igralcem sin- dikata Obrtnih delavnic. Po dveh urah i špra- nja je dobil Lorbek 17 partij, 1 zgubil in 1 remiziral. Zm^p-"! je mladinec Zgoznik, re- miziral pa S. Uršič. Šahovski aktiv sindikalne podružnice To- pilnice in valjarne cinka (Cinkarna) razpi- suje šahovski turnir za prvenstvo aktiva. — Pravico udeležbe imajo vsi člani sindikaln« podružnice. Turnir se prične v ponedeljek, dne 16. t. m. OBJAVE - OGLUŠI SMUSKI POLETI V PLANICI od 25. do 30. januarja 1950 Ob tej priliki organizira poslovalnica PUTNIK-a poseben vlak dne 29. janu- arja 1950 in priključek k rednemu vla- ku dne 27. t m. Točnejše informacije sprejmete pri poslovalnici PUTNIK-a v Celju, ki sprejema prijave od 16. do 22. t. m. Z ozirom na velik interes, ki vlada za smučarske tekme, opozarjamo sindikal- ne podružnice na kolektivne prijave. _______________ PUTNIK j Kulturno izobraževalno društvo »Mi- lan Zidanšek« iz Medloga priredi v pro- slavo II. kongresa ljudske presvete CANKARJEV VECER V soboto 14. januarja 1950 ob 19.30 uri v zadružnem domu na Babnem. ^ Pozivamo vsa podjetja in ustanove v okraju Celje okolica, da prijavljajo vse strokovne delavske tečaje poverjeništvu za delo OLO Celje-okolica. Tečaj je pri- javiti najmanj 10 dni pred njegovim pričetkom. OLO Celje-okolica poverjeništvo za delo ref. za strok. del. kadre HRANITELJEM KLAVIRJEV LJUDSKE IMOVINE Vsi imetniki glasbil ljudske imovine naj plačujejo od leta 1950 dalje najemnino za izposoj, klavirje na ček. rač. št. 691-6753/302 — za Ministrstvo za znanost in kulturo v Ljubljani na Investicijsko banko v Ljubljani. Iz Ministrstva za znanost in kulturo »Društvo inženirjev in tehnikov podružnica Celje obvešča svoje člane, da bo občni sbor v soboto dne 21. januarja 1950 od 18 v dvo- rani hotela »Evrope« v Celju. V primeru nesklepčnosti je občni «bor sklepčen tekom pol ure ob vsakem iteviln navzočih. Po občnem cbom družabni večer ▼ istih prostorih. Nedeljska zdravstvena služba 15. januarja 1950: Dr. Fišer Jože, Celje, Gregorčičeva ulica 7. — Nedeljska zdravstve- na služba traja od sobote opoldne od 12. ure do ponedeljka zjutraj do 8. ure. PRODAM večjo in manjšo železno peč. Na- slov v upravi. PRODAM kompletno novo spalnico. Naslov v upravi. » PRODAM kompleten jedilni servis za 6 oseb. Naslov v upravi. ZAMENJAM enonadstropno hišo v centru Dobrne za enako ali manjšo v periferiji Celja. Poizve se pri Jugoreklam Celje Drobnacije ZAVESTNA BREZBRIŽNOST ZA PO- SESTVO GA JE PRIPELJALA NA ZAT02N0 KLOP Pušruk Jurij, posestnik 18 hektarjev velikega posestva v Mali Brezi, KLO Marijagradec. ne samo da je do skraj- nosti zanemaril posestvo, temveč se je sovražno ponašal proti ljudski oblasti. Jesensko setev sploh ni izvršil s ci- ljem, da mu ne bi bilo treba dajati pri- delkov v obvezen odkup. Pustil je 2 ha nepokošenih travnikov, medtem ko mu v hlevu 5 glav živine vidno propada. Na 66 arih stoji še vedno neobrana ko- ruza, na 14 arih neizkopan krompir, na 20 arov veliki njivi je segnila vsa repa kakor tudi 3 ari zasajenega korenja. Bolj kot za njive se je brigal za črno klanje. Zaklal je črno 3 prešiče, dva prešička po 60 kg je imel neprijavljena. Od devet mladičev je prodal 5 prasce v na črno in tudi prijavil jih ni. Med+em ko je z ženo skrbel samo kako bi brez sk^b' ob koza^-cu živel, je brezvestno iz- ko'-iščal dvoje de'ovnih moči. Za svoj go'^'x>darski zločin bo odgovarjal pred sodiščem. PLESNI ORKESTER »2ABE« Lahko si mislite, kako smo bili na okraj- nem LO veseli, ko so nam sporočili, da nas bo na novoletni proslavi razveseljeval pravi, celi orkester in poleg tega še orkester »žabe«. Težko smo čakali, dočakali in na srečo tudi pro..iveli žabjo muziko. Priv zanimivo je, kaj vse si nekateri za- mišljajo pod orkestrom pod godbo in še po- sebej pod godbo, ki naj vam prežene staro in vas razpolo i za delo v novem letu. Pro- grama žabe seveda nikoli niso imele in ga naravno nam niso privoščile, žabe so mogoče, imele kljub posebnemu organizacijskemu na- činu predvajanja namen, da nas ponesejo v »nov — modern« svet ali celo v Afriko m šo na neki bolj oddaljeni zamorski otok. Im^U so namen, da se z ^abami in ondotnimi prebivalci naskačemo v brezritmičnem, diso- nančnem in brezživljenjskem reglanju. Pa se jim ni posrečilo niti eno niti drugo. Niti to niso dosegli, da bi si lahko domišljali, da so žabe navadni muzikantje, da bi nas bili zavrteli v nekem valčku, da o čem drugem sploh no govorimo, če bi jih bili slišali tisti, katerih muziko so hoteli posnemati bi bili prav gotovo doživeli je večji polom, kakor so ga v naši sredi. Vsakemu svoje. 2abe bodo ostale žabe, pa naj bodo v kakršni koli koži hočejo in reg- lanje ostane kljub vsemu prizadevanju vseh žab le reglanje, nikoli in nikakor pa ne godba. STORILEC OGABNEGA ZLOCiNA V ZABUKOVCI JE PRIZNAL SVOJE DEJANJE Na novole+ni zabavi v Grižah se je dogodil gnusen zločin uboja z nožem. Okrog 5. ure zjutraj je zmotil veselo zabavo zabukovških rudarjev nevšečen prepir na balkonu poslopja, kjer se je zabava vršila. Trije stebri pretepaške druščine Gričnik Ludvik, Cilenšek Alojz in Ko'.ar Anton so hoteli z balkona vreči zavednega frontovca Meglic Janeza, ki. bi se ob padcu 5 metrov globoko brez dvoma ubil. Ogroženemu sta prihitela na pomoč Tumšek Anton, predsednik sindika'ne podružnice v Zabukovci in Po!ak Slavko. Ob tej priliki je morilec Gričnik Ludvik z nožem zadal nesreč- nemu Tumšku 3 vbode, enega v roko, drugega v ramo pod ključnico, a tretji ubod ki je bil smrtonosen, je šel pod pazduho skozi pljuča in presekal glav- no žilo. Ogaben razbojnik je umirajo- čega sunil skozi vrata v dvorano in za- vpil: »Tu ga imate!« Nekdo bo morda zločin pripisal napi>l a'koho'u. Pripomniti pa je treba, da je 22 letni Gnčn\k bil le delno pijan in je po umoru obrisal nož v travo, ga podal svojemu dekletu Papež Fridi z beseda- mi, češ naj ga Ima za spomin, ker on bo itak zaprt. Na preiskavi je v začetku svoje deja- nje trdovratno zanikal, pozneje pa je pod pritiskom dokazov moral priznati zločin. Tudi Papeževa je šele po petih dneh preisikave priznala, da je sprejela njegov nož. Tokrat ne gre za navaden pretep pi- jancev, brez dvoma ima zločin tudi po- litično ozadje, saj v Zabukovci že dalj časa rovari večja grupa njemu sličnih razbij ačev, ki so vsepovsod motili mir in javni red. Zločinci bodo sojeni za umor in poskus umora nad Megličem. Sodbo bo izreklo sodišče na kraju sa- mem. NEZNAN KOLESAR! Neznan kolesar je prišel pod avto. V Razlagovi ulici je po lasitni krivdi prišel pod kolo avtomobila neznan ko'esar In P'i tem dobil lažje poškodbe. Šofer je hih-o zavrl in hitel iskati prvo pomoč ponos'-ečencu. ki pa ie izrabil trenutek, in v strahu, da bo odgovarjal za nepra- vi''no vo^nio. nobe^mil v nernano smer. Sam je dokazal svojo krivdo. ' NEPREVIDNOST, KI JE ZAHTEVALA TEZKE POSLEDICE Težke posledice na glavi je dobil 19- letni delavec Korošec Jože, ki je na Mariborski cesti prišel pod težki tovor- ni avtomobil. Ponesrečenec je po desni strani prehitel osebni avtomobil in tako nerodno križal cesto da je na levi stra- ni ceste pripeljal naravnost pod avto- mobil težko naložen z bencinskimi sodi. Ponesrečenec je bil prepeljan v bolnico, kjer so zdravniki zaskrbljeni za njego- vo ozdravitev. Šofer vozila, ki ga je po- drlo je bil izpuščen, saj je jasno doka- zana krivica mladega kolesarja. MOTORIST BREZ IZPITA... Motorist brez izpita je z brzino 70 km na uro treščil v tovorni avtomobil. Po- nesrečenec je Gržen Zvonko, brez šo- ferskega izpita. Po lastni kirvdi se je težko poškodoval po glavi, motorno kolo pa je ostalo v obupnem stanju. STEKLENICE Z ŽGANJEM SO GA IZDALE ... Steklenice z žganjem so izdale krivdo vinjenega motorista Sergan Emesta, ki se je na vožnji iz Celja proti Laškem zapletel v s+oječi avtomobil. Ponesreče- nec je obležal na mestu s težjimi po- škodbami na glavi. Med stvarmi ki so obležale poleg razbitega vozrlla so bile trdi steklenice z žganjem, ki zgovorno dokazujejo krivdo samega motorista. SOFER KRA.TNC JE V PI.TANEM STANJU POŠKODOVAL 67 LET STARO ZENICO V pijanem stanju je šofer Kranjc Adolf težko poškodoval 67 let staro Božnik Amalijo. Ponoči je z veliko br- zino brez luči vozil po Levstikovi ulici in se divjaško zaletel v vrata hiše, ki stoji nasproti »Pivovarne«. Tam se je po nesrečnem naključju nahajala ome- njena žena. Poleg tega. da je ženici po- vzročil pretres možganov in lažje po- škodbe na telesu, je napravil v obre- menitev državi 12.000 din škode pri av- tomobilu. Brezvestnež je bil kaznovan. ZALETEL SE JE V ZELEZNISKO ZAPORO Tov. Marušič, šofer iz Poljčan, se je na železniškem prehodu pri Teharjih zaletel v steber železniške zapore. Šo- fer se izgovarja, da je prepozno zagle- dal zaprte zapore in pravi, da bi se drugače zaletel v vlak. Pov2TOČil je znatno škodo na avtomobilu. V Žalcu imajo kinoopersterski te{aj v Žalcu se vrši kino-operatersM te- čaj, katerega obiskuje 11 tečajnikov. Te- čajniki bodo po končanih izpitih dode- ljeni v sedemietke, kjer bodo šolski m'.adini predvajali razne znanstvene filme, kar bo velika pomoč v njihovem učenju. Najboljši bodo postali opera- terji potujočih kinoprojektorjev in tako nudili podeželskemu ljudstvu potrebno zabavo in pomoč. Ireiiije uredniški odbor — Odgovorni urednik Lcjze Jure — Telefon 7 — Celje, Titov trg 1 — Ti* Celjske tiskarne