. IbteCuna Včrotovlra Došlo 21, 1 Um IZHAJA vsak ponedeljek ob 4. zjutraj. NAROČNINA mesečno 4.— Din, četrtletno 10.— Din, polletno 20.— Din. — V Ljubljani, Mariboru in Celju dostavljen na dom mesečno 1.— Din več. — Za inozemstvo mesečno 6.— Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani Knafljeva ulica 5, telefon St. 3122, S123, 3124, 3125 in 3126. OPRAVA ▼ Ljubljani, Prešernova ulica 54, telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. CNSERATNI ODDELEK v Ljubljani, Prešernova ul. 4, telefon št. 2492. Leto IV. Ljubljana, 21. julija 1930 štev. 29 Dve veličastni žalni manifestaciji Včeraj dopoldne je Ljubljana spremila na poti k večnemu Sokola Antona Maleja, popoldne pa je Izkazala zadnjo čast mu socialnemu delavcu Antonu Kristanu Ljubljana, 20. julija. Dvema velikima pogreboma je danes prisostvovala Ljubljana, dvema res veličastnima žalnima manifestacijama, polnima pijetete in nedeljene, tožne vdanosti v usodo dveh prerano strtih življenj. Dopoldne smo spremili na poti k večnemu počitku v domačem kraju mladega sokolskega viteza Toneta Maleja, čilega junaka, ki je v cvetočem razvoju svojih mla-deniških let in sil padel pred očmi vsega sveta v borbi za ponos in slavo domovine. A popoldne je legel v svežo zemljo veliki naš socijalni delavec Anton Kristan, strt v najzornejši moški dobi od zavratne bolezni sredi mravljično pridnega in s tolikimi častnimi uspehi kronane-ga dela. Tako je danes Ljubljana bila priča dveh bridkih tragedij, strogo ločenih po osebnosti obeh žrtev, a vendar enakih po bistvu: po usodnosti dveh mnogo, mnogo prezgodaj uničenih plodnih in tvornih življenj. Ljubljana se je v solnčnem, a nekoliko oblačnem jutru zdramila že zgodaj. Promet se je razgibal na vseh ulicah. Skoro z vseh hiš so plapolale črne zastave, a s kolodvora so po prihodu jutranjih vlakov hitele množice došlecev iz najrazličnejših krajev dravske banovine, pa tudi z onstran Sotle in se razdvajale v dve smeri. Mnogi iz slovenskih delavskih revirjev in industrijskih krajev so šli v Delavsko zbornico kropit voditelja Antona Kristana, trume Sokolov v krojih in najrazličnejšega občinstva pa so usmerile in pospešile korak proti sokolskemu Taboru k poslednjemu slovesu od br. Tonete Maleja. Sinoči do poznih ur ni pojenjalo defiliranje mimo njegove krste in danes zjutraj, ko so se vrata črno zagrnjene dvorane zopet otvorila, je vnovič zavladala gneča. Po vzorno smotrenem načrtu ravnatelja mestnega pogrebnega zavoda in rediteljskega odbora pa je bil strumno vzdrževan red tako pri razporejanju pred pogrebom, kakor tudi ves čas žalnega sprevoda. Niti rahlo pršenje okrog pol 9. ni moglo zadržati množic, da ne bi bile priče današnje turobne sokolske svečanosti. Tone Malej Kmalu je zopet posijalo solnce — vreme je nato vzlic lahni soparici in oblačju ostalo ugodno naklonjeno ves dan — in gori od Tabora po glavnih ulicah do kolodvora so bili pločniki polni ljudstva, ki je mestoma tvorilo nepredorno gost špa-lir. Posebno križišča ulic, Marijin trg in veliki zavoj pred pošto so že davno pred pričetkom pogreba nudili pestre skupinske slike. Ganljivo slovo na sokolskem Taboru Slovo sorodnikov V dvorano, osvetljeno od vseh žarnic, so nekaj pred 9. uro stopili ožji sorodniki pokojnega Toneta. Pred katafalkom, ob katerem so nemirno utripali plamenčki deseterih visokih voščenk, so se bridko raztožili v pritajenem, krčevito zadrževa-nem ihtenju sestra Marija z bratoma Jankom, Jožetom, svakom in ostalimi sorodniki. Vse navzoče je še posebno ganilo slovo brata Janka, ki se je v tugi ves šibak sklonil h krsti. A od zunaj se je čul prihod voza z du-hovništvom. Prišel je čas ločitve . . . Tiho so ugasnili plamenčki voščenk, telovadci Sokola I. so dvignili težko krsto in jo ponesli med špalirjem sorodnikov in vseh odličnih predstavnikov, zbranih v dvorani, na ploščad vrh širokega stopnji-šča. Ravno so se razgrnili oblaki in solnce je ljubeznivo obsevalo krsto skoro ves čas cerkvenih obredov. Premnoge oči so se zasolzile in tožno ubranost src je močno poglobila žalostinka: »Spomladi vse se veseli«, ki so jo pod vodstvom Zorka Prelovca prekrasno zapeli združeni ljubljanski pevski zbori. Silovito se je nato tisočere, nepregledne množice dojmilo slovo I. podstaroste SKJ br. E. Gangla. Govoril je zanosno pa se je najtrpkeje raztožil sam, zaihtele so ženske in zaječali tudi mnogi kakor hrast krepki Sokoli. Mikrofon je daleč odtod, v vse kraje Slovenije in Jugoslavije prenašal žlahtno izbrane besede Ganglove poslovitve: Govor I. podstaroste SKJ Hoteli smo našo tekmovalno vrsto z veselimi srci pozdraviti ob povratku iz Luxem-bourga v domovino, ki ji izrečemo zahvalo in priznanje za napor in uspeh, ki je z njim tudi sedaj visoko dvignila slavo našega naroda in naše zemlje in s sijajem češčenja obžarila čisto ime našega Sokoistva. A trda usoda je hotela drugače. Bratje borci so se vrnili, v nemo žalost zatopljeni; najmlajšega v tem zmagovitem številu so pripeljali mrtvega s seboj: brat Anton Malej leži v poslednjem pretesnem svojem domku, kamor more Sokola borci in junaka položiti samo smrt! Sicer je Sokolu borcu in junaku dom vsa širna slovanska zemlja, koder ga nosijo smela krila naših idealov in koder se razgleduje njegovo bistro oko nad nepreglednimi legijami enako mislečih in enako čutečih bratov in sestra. A kadar Sokol borec in junak na po- ziv svojega vzvišenega poslanstva stopi na neslovansko zemljo, tudi tedaj izpolni svojo dolžnost do najvišje mere: zmagovito razvije svoj državni prapor, ko si ideja, v njem, v Sokolu, utelešena in z njim postavljena v življenje, pribori lovorov venec, da z njim okiti čelo domovine! Tako tudi sedaj! In v trenutku, ko so modro - belo - rdeči prameni — odznaki našega nacijonalnega čuvstva in naše državne zavesti — ponosno razviharjeni šinili pod nebo v prijateljski zemlji, je brat Malej kot maratonski junak iz globine duše iztisnil poslednji vzklik zmagoslavja, potem se je zgrudil, prelomljen v moči življenja, in Je umrl! _ Ta strašna lepota mladega sokolskega življenja: tako umira Sokol borec in junak! Vpričo vseh, ki ga ljubijo in ki ljubi on nje, in v pogumnem zaletu svojih silnih moči, ki hoče z njimi slavo domovine pognati do vrhunca, zajame v vrelec svojega življenja do dna in z bratsko roko razmeče ta sok in vir življenja na vse strani, kakor bi iz bogastva svoje duše sipal bisere, rekoč: »Umiram za sokolske ideale v službi domovine! Ostavljam vam, bratje in sestre, dediščino svoje sokolske duše!« Iri zato, brat Malej, prihajaš med nas in odhajaš od nas skozi slavolok, ki ga je razpela nad Teboj naša bratska ljubezen in zahvala vseh, ki vedo ceniti največjo Tvojo žrtev. Sokol borec in junak, najmlajši med izbranimi, danes in na veke najdražji našim srcem, vtisnil si se v naše duše kakor rdeči cvet v spominsko knjigo, ki jo je razgrnila zgodovina Sokolstva, da jo povezano v državno trobojnico postavimo v panteon narodnih herojev. Prinesle so Te bratske roke v domovino na ščitu slave, ki je vanj vrezala Tvoje ime ta strašna, ta grozna, ta lepa, ta junaška smrt! Plamene vidim žareti iz Tvoje krste — plamene tri, ki mi pričajo, da nisi umrl: plamen je to ljubezni Tvoje do rodne matere, plamen je to ljubezni Tvoje do matere nas vseh — domovine, plamen je to ljubezni Tvoje do Sokolstva. In kjer je ta poslednji, tam je najgloblje čuvstvo do vsega, kar je lepo, dobro, veliko in plemenito. In ker ti ognji niso umrli, ker smo jih mi živi sprejeli vase, da jih gojimo v sebi in jih predamo drugim, ki pridejo za nami — zato, brat Malej, živiš v nas in ostaneš živ med nami! Sprejmi od mene v imenu jugoslovenskega Sokolstva in v imenu Zveze slovanskega Sokolstva v slovo od jias živih in na pot v večnost novega življenja zadnji bratski pozdrav: Zdravo! Težki in pestri sokolski prapori na stopnjišču zbranih praporščakov so se globoko sklonili nad krsto v poslednji pozdrav. V imenu sokolskega Tabora se je nato sivolasi I. podstarosta Sokola I. br. Josip Turk očetovsko toplo in nežno poslovil od mladega taborskega vzornika z naslednjimi besedami: Pošlo vite v br. Josipa Turka ~~-at Malej! V cvetu mladosti, na višku svojih tekmovalnih moči zapuščaš naš Tabor. Pretrgala Ti je usoda nit mladega živ-, ljenja v trenutkih borbe, za čast naroda, za slavo naše jugoslovenske domovine, žrtvoval si za idejo Tyrša vse, svojo dušo, svoje mlado plemenito srce — ostavil si nas v borbi kot junak. že zlomljen, brez moči — pogled uprt v višave — si želel svojim bratom zmago, na ustnah pa so ti v slovo drhtele besede: Mati, bratje, sestre, — zdravo! Zapuščaš naš sokolski Tabor. Skromno, mirno, kakršen si vedno bil. Bratje telovadci, Tvoji ožji sodelavci čakajo zaman, da jim prožiš svoje, v boju onemogle roke v slovo, — ne moreš jim reči svojega poslednjega zdravo. Ojekleneli gledajo na Tebe borca, vzornega Sokola, železne discipline, plemenitega srca in nezlomljive volje. Ne bo Te več nazaj. da bi bil še naprej vzor mladini, da bi bil prvi med najboljšimi. Plakamo ob Tvoji krsti in v duhu zremo nazaj, ko si nam bil vodnik, odkrit tovariš, pravi sokolski brat. Ne pozabimo na Tebe, hvaležni Ti ostanemo na Taboru za Tvoje nesebično! plemenito delo. Obljubljamo Ti, da bomo .vzgajali mladino po Tvojem v/.orj. Tebi v smrtnem boju izpadli prapor svobode, enakosti in bratstva sprejemamo iz Tvojih onemoglih rok ,da bo v spodbudo bodočim sokol-skim generacijam — do trajne zmage. Brat Malej! Ko ostavl.iaš flfroj sokolski Tabor in se podajaš po slovo k ljubeči materi na dom. Ti kličem v imenu društva: Odpočij se po prestanem življenskem boju v domači planinski zemlji in sanjaj mirno! Tvojemu spominu: Slava! V imenu telovadcev Sokola I. se je poslovil še visokošolec Vekosl. Iskra: »Brat Tone, Tvoja smrt je zasekala v naša srca globoko rano, ki se ne bo zacelila nikoli: Dano ti je bilo, da poneseš svoje divne sile pred svetovni telovadni forum, a usojeno ti je bilo obenem, da se vrneš s strtimi krili nazaj v domovino. Kak telovadec si bil, kak sokolski delavec v svojem tihem, blagem značaju. Naš Sokolski dom je bil tvoj drugi dom, v telovadnici si bil vedno najraje in nam vsem si bil najljubši, nikoli te ne moremo pozabiti...« In zopet so se zarezali v srca vseh prisotnih glasovi pevcev. Narodna žalostinka »Vigred«, zapeta od tako mogočnega zbora, je našla v vseh dušah nepopisno turoben odmev. Ko so se razlegli poslednji akordi in se trepetaje izgubili nekam pod nebo, so telovadci Sokola I. vnovič dvignili svoje dragoceno breme in prenesli krsto v mrtvaški voz, v katerega so bili vpreženi trije pari vrancev. Množica se je razgibala, a vendar se je čisto tiho in mirno izvršil razpored k žalnemu sprevodu, kakor enakega Ljubljana po aranžmanu in pijeteti že dolgo ni videla. Res, kakor tožna, a lepa pesem o ugasli mladosti ... Žalni sprevod Visoko nad mestom je v smelih zavojih, zdaj obsijano od solnca, zdaj zasenčeno pod nemirnimi oblaki krožilo letalo »Ljubljana«. Rahli trepet ozračja med brnenjem velikega, drznega ptiča se je preraial v duše. Žalni sprevod je s praporom otvorilo pet sokolskih jezdecev na krasnih belcih. Godba Sokola I. pod vodstvom br. Švajgerja je udarila takt mrtvaške koračnice. Po trije Sokoli v krotu so v dolgi vrsti nesli 25 ogromnih, krasno pletenih vencev. V osmerestopih so zastavonoše v krepkem koraku držali 32 praporov, pravcati mali gaj pestrosti in ponosa. Divna slika! Praporom je sledilo sokolsko starešinstvo s I. podsta-rosto SKJ v sredi, župni in društveni staroste, nato v oddelkih po dvoje pe-terostopov Sokoli v kroju, pomešani v razpored iz vseh krajev dravske banovine, prišle pa so deputacije tudi od drugod. V enotnem taktu je odmeval korak Sokolov, po številu njih skupno nad 500, ki so jim sledili člani Sokola I. in drugih društev v civilu. Na čelu nosilcev vencev je nato stopal Sokol z lepim okroglim vencem poljskega staroste Zamoyskega, mladi podčastniki so nesli kraljev venec, enako vence ministrskega predsednika ter vojnega in prosvetnega ministra, venec ljubljanske benci. 24 ostalih vencev pa zopet So-benci, za ostalih vencev pa zopet Ko-koli. Drugemu delu sprevoda pred mrtvaškim vozom je z mrtvaškimi koračnicami udarjala takt vojaška godba pod osebnim vodstvom majorja dr. Cerina. Tu so zopet dale sprevodu slikovito pestrost uniforme gasilskih čet, v katerih je skupno korakalo okrog 150 ljubljanskih in okoliških gasilcev. Za svojim ponosnim praporom so nato v šesterostopih stopali pevci ljubljanskih pevskih zborov. Tej dolgi skupini črno oblečenih gospodov je sledil poseben voz, preobložen z ogromnimi venci iz Luxembourga in od drugod. Nato voz z duhovščino pod vodstvom šentpeter-skega župnika g. Petriča — tik pred mrtvaškim vozom pa naš luksembour-ški oddelek pod vodstvom načelnika dr. Murnika. V dveh šesterostopih so korakali naši zmagoviti telovadni prvaki in tekmovalni sodniki z br. Primožičem v sredini. Črni flor na levem rokavu je na zunaj tolmačil, kar se je razbiralo tudi na tožnih, od žalosti trpečih obrazih: da poslednjič spremljajo svojega dragega brata, od vseh toli ljubljenega »golobčka«. Ob mrtvaškem vozu je na vsaki strani stopal oddelek Sokolov z golimi sabljami, strti so krsti sledili sorodniki, nato kraljev zastopnik general Drago-mir Popovič v spremstvu bana inž. Serneca. podban dr. Pirkmayrjem z zastopnikom divizijonarja major. Kilerjem, zastopnik v Nemčiji se mudečega mestnega župana podžupan dr. Jarc z občinskimi svetniki Likozarjem, Dahsom in dr., magistratni direktor dr. Zarnik, rektor dr. Dolenc z več vseučiliš. profesorji policijski upravnik dr. Guštin, zastopnik zbornice za TOI dr. Pless in še cela vrsta predstavnikov raznih organizacij in korporacij; nakar se je sprevodu priključila vsa ostala, na Taboru zbrana množica občinstva. Žalni sprevod je z Vidovdanske zavil na Šentpetersko cesto, čez Marijin trg v Prešernovo ulico ter se po Dunajski cesti bližal kolodvoru, kjer ga je pričakovala tisočglava množica. Ustavil se je vsakdo, ki je prišel z vlakom, prihiteli pa so k zadnjemu slovesu tudi mnogi s prejšnjih stajališč po bližnjih ulicah. Pritisk je bil velik, a policija je z reditelji do zadniega vzdržala red. Pred glavnim kolodvorom Sprevod se je približal po desni strani dolge ovalne ploščadi na Masaryko-vi cesti, zavil nato v levo, nakar so se skupine razporedile v velikanskem polkrogu. Na prvem tiru za kolodvorsko pošto je stal sam samcat črni vagon, označen z belim križem. Do njega so se razporedili v špalir člani starešinstva in na levi naš luksemburški oddelek, članice in člani Sokola I. — v ozadju na desni pa združeni pevski zbori. Ko je bila krsta prenešena v vagon in je duhovščina opravila blagoslov, so pevci zapeli molitev. »Usliši nas, o Gospod!« — Stoječ ob vratih vagona pred krsto se je od pokojnika poslovil br. Milko Krapež: Dragi brat Tone! Tvoja vrnitev v domovino je tragična, Tvoja nenadna smrt v najbolj trdem sokolskem delu v tujini je pretresla vsa naša sokolska srca. Vprašanje, zakaj si moral ravno Ti umreti v cvetoči mladosti, prežet s sokolsko idejo, ki nas vodi v bodočnost, nam ostane vedno odprto. Kruta usoda Te je iztrgala iz naše srede, Tebe, najboljšega med najboljšimi. Dragi brat Tone! Tvoje truplo naj počiva mirno v domači grudi, Tvoj duh naj ostane med nami in naj nas napaja z onimi ideali, sredi katerih je bila pretrgana nit Tvojega na-depolnega življenja. A Tvoji ideali so bili ljubezen do domovine in naroda, sokolsko bratstvo. Slava sokolskemu mučeniku! Godba Sokola I. je nato zaigrala poslednjo žalostinko. Prav nizko je nad kolodvorom krožilo letalo »Ljubljana« in se po končanih obredih v ravni črti pognalo v zanosnem poletu tja gori v bohinjsko smer. Vse vence so prenesli v vagon. Žalna svečanost je bila zaključena ob 10.45, a množice so se le počasi razhajale. Premnogi, ki se niso utegnili udeležiti vožnje v Bohinj, so poiskali poslednjo priliko, da se pred vagonom poslovijo od mrtvega mladega sokolskega viteza. Tone Malej v domačem kraju Prvi vlak je odšel iz ljubljanskega glavnega kolodvora ob 11.45, drugi pa 10 minut kasneje. Oba sta bila natlačeno polna ter sta vozila nad 2000 ljudi. Vsak vlak je imel po 30 vagonov in sta prvega vozila dve lokomotivi. Kakor rečeno, sta bila že v Ljubljani na-tlaf.io polna, po vsej Gorenjski pa so se zgnetli vanje nove skupine. Na postajah v Škofji Loki, v Kranju, v Radovljici, na Jesenicah, na Javorniku in na Bledu so se zbrale velike množice prebivalstva, ki je povsod z veliko, tiho pieteto pozdravljalo Sokola Antona Maleja na njegovi zadnji poti. Posebno mogočen je bil prizor v Kranju, kamor je prispelo tudi vse sokolsko članstvo iz Tržiča in Stražišča ter mnogoštevilno občinstvo. Deca je stala na peronu s črnimi praporci v rokah. Navzoči so bili vsi zastopniki lokalnih oblasti in sta sresko poglavarstvo zasto-pala gg. dr. Zobec in Deu. Od Kranja naprej sta bila oba vlaka tako nabito polna, da so ljudje stali na stopnjicah in ploščadi vseh vagonov. Zelo lep je bil sprejem tudi v Radovljici, kjer so se zbrali ljubljanski" go-zdovniki; na čelu oficijelnih zastopnik je bil v imenu sreskega poglavarstva g. Cermak. Veličastno so počastili pokojnega sokolskega borca na Jesenicah, kjer se je zbrala ogromna množica ljudi. Vlaka sta prispela ob najlepšem vremenu v Boh. Bistrico, od koder se je s kolodvora razvil ogromen pogrebni sprevod. Lahko se reče, da se je v Bohinjski Bistrici zbral skoraj ves gorenjski kot. Nekoliko minut po prihodu vlakov so dvignili iz vagona krsto in jo z venci vred po vrstnem redu kakor v Ljubljani prenesK v Sokolski dom, kjer je bil postavljen katafalk, zavit v črnino in odet z zelenjem. Tu so takoj nato pokropili pokojnika sorodniki in domačini. Odigrali so se tu prizori, pri katerih ni ostalo nobeno oko suho. Sokolski pevski zbor je za- pel žalostinko, nakar se je-začel sprevod pomikati ob pol 5. popoldne proti pokopališču. Dolgi žalni sprevod je šel skozi Boh. Bistrico ter je prispel na pokopališče ob 5. popoldne. Pred krsto so nosili nad 60 vencev m za 34 zastavami je korakalo nad 350 oOl "ov v krojih, še daleko več pa v civilu z znakom Prvega so nosili kraljev venec, nato venec Saveza SKJ, predsednika vlade, ministra vojske in mornarice, prosvetnega ministra in druge. Poveljnika dravske divizije je zastopal polkovnik Vijanovič, bana pa ban. svetnik Gras-selli. Točno ob pol 6. pop. so krsto prenesli iz cerkve in jo položili v grob. Bistriški župnik je ob asistenci dveh duhovnikov opravil pogrebne molitve, nakar je izpregovoril načelnik SKJ dr. Murnik. Ob načelnikovem govoru so se oro-sile vse oči, zlasti ganljivi pa so bili prizori, ko so se od vzornega Pokola Toneta poslavljali po vrsti ob njegovem grobu sorodniki, njegovi tovariši in ostalo občinstvo. Kmalu nato se je tudi nebo zoblačilo, kakor da se je i ono razžalostilo. Udeležniki pogreba so se odpeljali že ob šestih s prvim vlakom, kmalu nato stali z drugim. Vtis. ki ga je napravil pogrebni sprevod v Bohinjski Bistrici, je bil pre unV ivo močan. Bohinj morda še ni videl toliko ljudi zbranih in tako globoko vdanih v žalost za mladim Sokolom. Ako želiš imeti lepe knjige, pristopi k Vodnikovi družbi! Anton Kristan na zadnji poti Ljubljana, 20. julija. V dvorano Delavske zbornice, kjer je Anton Kristan počival na katafalku med cvetlicami in venci v zaprti krsti, so^ prihajali ljudje snoči še pozno v noč, da počaste njegov spomin. In danes ves dan so romale k njegovi krsti naravnost ogromne množice. Posebno po Matejevem pogrebu je bil naval močan, a reditelji so vendar vzorno vzdrževali red. Marsikomu so se za-solzile oči, a občudovanje vseh so vzbujali številni venci z rdečimi nagelji, najlepši dokaz hvaležnosti in spoštovanja. Popoldne je prijazno posijalo solnce in množica pred Delavsko zbornico je naraščala, čim bolj se je bližal čas pogreba. Malo pred 15. uro je prispela tu-gujoča soproga gospa Anka v družbi treh sinov, nato ostali sorodniki, da zadnjič klonejo v tihi žalosti pred pokojnikovo krsto. Po bridkem slovesu je bila krsta prenesena v vežo palače. Mogočno je pretresla ozračje delavska žalostinka »Vzbujenje duhov«, ki jo je zapelo pevsko društvo »Cankar«. Poslovilni govori Nato je pozdravil spomin Antona Kristana prvi predsednik DZ g. Melhijor C o b a 1 kot pooblaščenec Delavske zbornice, Zveze konzumnih društev Jugoslavije in pa Zveze rudarjev. Naglašal je, da je rajni Anton Kristan vstopil med delavske vrste pred 36 leti, on sam pa ga je poznal že kot dijaka. Bilo jih je malo, ki so ostali zvesti delavskemu pokretu. On je vztrajal in posvetil delavskemu sloju vse moči, ki jih je uveljavil zlasti na zadružnem polju. Orisujoč njegovo delo, je izvajal govornik dalje: Bil je odločen, bil je borben, bil pa je tudi pošten. Znal je povedati delavstvu tudi, kar mu je bilo neljubo, in ga je zaradi tega marsikdo zasovražil. Ali zaupati je le ljudem, ki postavijo vsikdar in povsod celega moža. Tudi med vojno je osnoval organizacijo. da ni delavstvo stradalo. Anton Kristan je storil za delavski razred mnogo, mnogo, zato smo mu dolžni danes globoko zahvalo. Naj mu bo lahka zemlja, njegovi družini pa izrekam toplo sožalje. Slava Antonu Kristanu! V imenu delavskih sindikalnih organizacij je izrazil svoje sožalje nad izgubo Antona Kristana za slovensko delavstvo tajnik zagrebške Delavske zbornice g. Vladimir P f a j f e r: Orisal ga je kot sijajnega organizatorja in zadru-garia. naglašujoč, da so sadovi njegovega dela vidni povsod. Žalni sprevod Krsto so prenesli nato v mrtvaški voz in jo okrasili s cvetjem in venci. Takoj nato se je formiral veličastni žalni sprevod, ki ga je otvorila delavska godba z Jesenic. Za godbo so nosili zastavonoše prapore kovinarske, mizarske in železniške strok, organizacije, nato so nosili 26 z rdečimi trakovi okrašenih vencev, ki so jih naklonile razne organizacije in istitucije, kakor: ravnateljstvo in predsedstvo Zadružne banke, zavarovalnica »Triglav«, Delavska pekarna »Depa«, Glavni radnič-ki savez Jugoslavije v Beogradu, Delavska zbornica, gorenjski zadružniki in kovinarji, zadruga »Stan in Dom«, uslužbenci konzumnega društva iz Mežiške doline, Zveza gospodarskih zadrug Jugoslavije, »Produkcija«, rokodelci tobačne tovarne, SK Svoboda, Udruženje radničkih sindikata Jugoslavije, Savez metalskih radnika Jugoslavije, razna konzumna društva. Krasen, črno opleten venec s črnimi trakovi je naklonila svojemu bivšemu članu kraljevska vlada. V dolgih vrstah je nato korakalo v sprevodu članstvo zadružnih, strokov- --- nih in kulturnih organizacij, nato pevci društev »Cankar« in »Grafika«. Dalje je šla v sprevodu godba »Zarje« iz Ljubljane, nato pa je sledil voz s premnogimi venci. Za vozom s krsto in sorodniki je korakal v žalnem sprevodu zastopnik kralja general Dragomir Popovic s podbanom dr. Pirkmayer-jem, za njima zastopnik mestne občine Velika avtobusna nesreča v Ljubljani V Šiiki je zavodi avtobus v hišo ia se skoro ves razbil — Vozili so se v njen k sreči le štirje — Dva sta nevarno, dva lažje ranjena Anton Kristan magistratni direktor dr. Zarnik, uradni-štvo Delavske zbornice, bivši pokojnikov ministrski tovariš dr. Albert Kramer, bivši poverjenik za socialno skrbstvo Adolf 'Ribnikar, bivši predsednik narodne vlade za Slovenijo dr. Brejc, policijski direktor dr. Guštin, zastopnik Zbornice za TOI dr. Pless, zastopnik industrijske zbornice dr. Golia, ravnatelj velesejma dr. Dular, nadalje zastopniki raznih drugih korporacij, institucij in organizacij. Naposled se je priključila velika množica ostalega občinstva. Žalni sprevod je krenil po Miklošičevi cesti in Dalmatinovi ulici ter Dunajski cesti na Dovozno cesto ter zavil na evangeljsko pokopališče za Sv. Krištofom. Ob odprtem grobu Ko so položili uslužbenci Mestnega pogrebnega zavoda krsto v sveže izkopani grob, je izpregovoril pokojniku v slovo g. dr. Henrik Tuma globoko občutene besede: »Anton Kristan! Vračaš se v mater-zemljo, kakor se vrača v njo vse, kar se je rodilo. Tvoj duh pa bedi nad nami. Je fizikalni zakon, da se v svetu ne izgubi noben atom energije, je pa tudi zakon, da obstoja vse, kar je bilo ustvarjeno. Podlaga vsakega uspeha je gospodarstvo, ki je bilo tvoje polje«. Govornik je nato v kratkih besedah orisal pokojnikovo delo in uspehe; koliko sovraštva je moral prestati pokojnik in koliko zavisti je videl okrog se be! V politiki je videl vedno le sred stvo, smoter pa mu je bil blagobit trpečega delavstva. Nikoli ni zaradi sovraštva od strani mnogih razodeva bolesti, ali nihče ne ve, kako ga je bolelo v srcu, ko so letele vanj puščice iz vrst, za katere je živel in delal »Imaš svoj mir Anton Kristan! Poslav-ljamo se od tebe zadnjič. Odrekli so ti cerkveni blagoslov, pa ga blagoslav ljamo mi...« Ob odprtem grobu sta se nato še tajnik Delavske zbornice g. Filip U r a t n i k ter v imenu kovinarjev g. Jurij Je ran poslovila od pokojnika s prelepimi izrazi zahvale in spoštovanja. Pevci so med presledki zapeli ža-lostinki »Človek glej« in »Vigred«, na kar so se množice globoko presunjene razšle v nemi žalosti. Visoki gostje v Sarajevu j Beograd, 20. julija Iz Sarajeva poročajo, da je tja došel prosvetni minister Boža Maksimovič. ki se je mudil več dni v Pri-moriu. Danes dopoldne je tja došel tudi vojni minister general Hadžič v spremstvu šefa svojega kabineta. Prav tako je došel Tr Sarajevo minister pravde dr. Srskič. Nj. Vel. kralj je napravil včeraj izlet v oko-lieo Han Pijeska in sicer do Rogatice. Kralja je prebivalstvo, ki ga je spoznalo, povsod burno pozdravljalo. Beograjski zdravniki proti Zeileisu Beograd, 20. julija. Snoči je imelo sejo Srbsko zdravniško društvo, na kateri se je razpravljalo o mazaštvu. Ta konferenca }e bila sklicana predvsem zaradi tega, ker ordinira v Beogradu zdravnik dr. Ilič po Zeileisovi metodi. Bilo je 150 zdravnikov, od katerih se jih je mnogo udeležilo debate. Seja banskega sveta donavske banovine Novi Sad, 20. julija. Danes ob 16. je bala pod predsedstvom bana Duniča svečana seja banskega sveta. Prisotne banske svetnike je ban pozdravil š kratkim govorom, nakar so jim bili izročeni dekreti o njihovem imenovanju. Francosko zastopstvo na Irskem Pariz, 20. julija. Uradni list priobčuje dekret o ustanovitvi francoskega poslaništva v Dubfcna. £AA.) Mednarodni profesorski kongres Beograd, 20. julija. 12. mednarodni kongres profesorjev se vrši letos v Bruslju. Letošnji kongres bo eden najvažnejših, ker se bo na njem poleg čisto administrativnih stvari, ki se tičejo mednarodne organizacije, razpravljalo o važnih pedagoških problemih, med njimi o preobreme-njenju učencev v srednjih šolah, ki je postalo eno najvažnejših vprašanj šolstva po vsem svetu. Na kongresu bodo imele vse države, ki so zastopane v mednarodni zvezi profesorskih društev, svoje zastopnike in bo našo državo zastopal načelnik prosvetnega ministrstva Dragoslav Ilič kot za-stopniK našega prosvetnega ministra in oficielm delegat naše vlade. Jugoslovensko profesorsko društvo je poslalo iia kongres profesorja beograjske trgovske akademije Milorada Deriča, ravnateljico ženske gimnazije v Nišu gdč. Boedanovič in gimn. profesorico M. Bogdanovič iz Zagreba. Delegati so bili v Bruslju vsi slovesno sprejeti od zastopnikov oblasti in šolskih ustanov. Kongres prične s svojim delom jutri ob 0.30 dopoldne. Madžari militariziraio mladino Praga, 20. julija. >Venkov« opozarja na vojaške formacije madžarske mladine od 12. do 21. leta. Tem formacijam poveljujejo bivši oficirji in podoficirji. List opozarja nadalje, da podpira madžarski minister vojske Gombos v prvi vrsti ustanavljanje konjeniških oddelkov in da odkrito zagovarja uvedbo obvezne vojaške službe na Madžarsekm. (AA.) Ljubljana, 20. julija. Danes dopoldne se je pripetila na Celovški cesti v Šiški nesreča, ki bi bila skoro zahtevala več človeških smrtnih žrtev. Okrog 9. je odpeljal avtobusni šofer 281etni Ludvik Kern s svojega izhodnega postajališča pred kavarno Evropo v smeri proti Spodnji Šiiki. V avtobusu so bili s šoferjem vred le štirje ljudje: 431etna Mihaela Petrovčič, soproga železniškega strojevodje, stanujoča v Černe-tovi ulici 8, jetniški paznik Ivan černe, stanujoč v Sv. Jerneja ulici 35 in sprevodnik Ivan Ponikvar, ki so vsi sedeli tik za šoferjem. Premalo obteženi avtobus je pri nagli vožnji zaradi mokre ceste — ravno malo poprej se je vlil dež — drsel po cesti se min tja in pri cesntih kotanjah kar odskakoval. Ko je avtobus vozil mimo Keršičeve gostilne, mu je pripeljal nasproti tovorni avtomobil, ki ga je vodil šofer Franc Rustja, Ko je ta opazil, kako se bližajočemu avtobusu drsi, je svoj voz ustavil ob desni strani ceste, posebno še, ker se mu je zdelo, da vozi avtobus zelo hitro. Njegova previdnost pa je bila žal brez uspeha. Ko je namreč pridrvel avtobus do njega, je na spojzki cesti zopet močno zadrsel in se z zadnjim delom z vso silo zadel ob tovorni avto, nato pa se s sprednjim delom zaletel v zid Knezove hiše. Sunek je bil tako močan, da se je avtobus na mestu prevrnil in obležal z razbitimi šipami in močno pokvarjen. Naslednji hip je bilo že tudi čuti iz prevrnjenega avtobusa bolestno vpitje in stokanje. Nesrečo je videlo več ljudi, ki so bili ravno na cesti. Brž so priskočili na pomoč. Iz prevrnjenega avtobusa so potegnili najprvo nevarno ranjenega in že nezavestnega šoferja Ludvika Kerna, ki je imel razrezano in nalomljeno čeljust, večjo rano na glavi, nekaj prask na prsih in je bil ves v krvi. še težje je bila poškodovana ga. Petrovčičeva, ki je poleg zunanjih dobila pri nesreči očividno tudi hude notranje poškodbe. Tudi ona je bila v popolni nezavesti. Za njima so spravili iz prevrnjenega avtobusa še Černeta in Ponikvarja. Ta dva sta bila padla pri sunku na tla in se porezala ob šipe; Černe si je najbrž nalomil ključnico, Ponikvar pa je imel le rane od razbitega stekla. Iz šiške so takoj telefonirali po rešilni avto, ki je najprej prepeljal v bolnico Petrovčičevo in Kerna. Zdravniki so jima takoj nudili najnujnejšo pomoč, vendar sta ležala oba nezavestna še do poznega popoldneva. Sprva je izgledalo, da ima šofer težje poškodbe nego Petrovčičeva, pozneje pa se je izkazalo, da nima prebite lobanje in da je ga. Petrovčičeva poškodovana bolj nevarno. Zdravniki upajo, da bo šofer kmalu okreval in da bo ozdravela tudi Petrovčičeva, čeprav so njene notranje poškodbe, kolikor je bilo mogoče pri prvih preiskavah ugotoviti, precej resne. V bolnico so spravili nato tudi Černeta in Ponikvarja, ki ju je zapeljal tja s svojim avtomobilom tovarnar Ivan Zupančič iz šiške. Ko so ju v bolnici preiskali, so Ponikvarja samo obvezali in ga izpustili v domačo oskrbo, ker so njegove poškodbe samo lahkega značaja, černe pa je zaenkrat ostal v bolnici, ker je verjetno, da ima zlomljeno ali nalomljeno kost v rami. O nesrečnem karambolu je policija uvedla strogo preiskavo, ki bo morala ugotoviti, ali leži krivda le na slabi in mokri cesti ali pa morda tudi na premajhni previdnosti šoferja. Sreča v nesreči je še bila, da je bilo v avtobusu tako malo ljudi, drugače bi bila katastrofa lahko še mnogo hujša. Tovorni avto, ki ga je vodil Franc Rustja, je le neznatno poškodovan. Bodočnost Gdanskega odvisna od poljske trgovine Važna spomenica poljske vlade Društvu narodov glede Gdanskega, ki ovira trgovinski promet Poljske Varšava, 20. julija. Poljska agencija poroča: Poljski komisar v Gdansku je izročil visokemu komisarju Društva narodov v Gdansku noto, ki je v zvezi s spomenico gdanskega senata o pristanišču v Gdy-nju. Poljska nota ugotavlja, da gdanski senat ne zahteva od poljske vlade ukrepov za povečanje gdanskega pristanišča, marveč da se naj gospodarsko delovanje Poljske omeji na poljsko ozemlje in da se nai poljska pristanišča zapro za poljsko trgovino. Poljska vlada je mnenja, da se o takih zahtevah ni moči pogajati, ker so v nasprotju s politično neodvisnostjo in gospodarsko suverenostjo Poljske in ker so v nasprotju z njenimi pravicami do svobodnega razvoja in napredka. Poljska vlada je posvetila pristanišču v Gdansku največjo pozornost in temu delu je pripisati najnovejši razvoj Gdanskega. Poljska vlada je priložila svoji noti spomenico s statističnimi podatki o razvoju Gdanskega. Spomenica ugotavlja, da je promet v tem pristanišču narastel ne samo zaradi trgovine na debelo, marveč tudi zaradi uvoza dragocenih predmetov. Poljska ie vložila v Gdansk mnogo milijonov in s tem omogočila rapiden napredek tega mesta. Vloge v hranilnicah in bankah in druge bančne transakcije so narastle za več sto odstotkov. Poljska vlada naposled priznava, da bi bil razvoj tega mesta lahko še bujnejši, če ne bi oviral poljske trgovine. (AA.) Stoletnica belgijske neodvisnosti Bruselj, 20. julija. Jutri 21. julija se pri čno glavne proslave stoletnice belgijske neodvisnosti. Proslav se udeleže belgijski kralj, vlada, predstavniki senata in parlamenta, društev in vseh belgijskih mest. Na glavni tribuni bo mesta za 30.000 oseb. S treh strani bodo prikorakali trije sprevodi in sicer sprevod meščanov, sprevod zastopnikov belgijskih kolonij in sprevod vojaštva. Na proslavi bodo govorili predsednik senata, predsednik parlamenta, predsednik vlade, predsednik apelacijske-ga sodišča in predsednik bruseljske občine, ki bo govoril v imenu belgijskih mest Govornikom bo odgovoril belgijski kralj, nakar bo mešani zbor 1500 pevcev zapel dve himni v proslavo osvoboditve. Nato se bo belgijski kralj peljal po glavnih ulicah, kjer bodo tvorili špalir udeleženci vseh treh sprevodov s svojimi zastavami. (AA.) Anglija kupuje Groenland Washington, 20. julija. Kakor se Izve, razmišlja anglsška vlada o nakupu Groen-landa od Danske. Angleška vlada nameriva tam napraviti bazo za letalsko zvezo v Kanado. Ako ne bi prišlo do kupr.e p«jg >d-be, namerava Anglija razširiti pogodbene pravice z Dansko. V ameriških krogih posvečajo temu načrtu zelo veliko pozornost, ker po mnenju političnih krogov razširjenje vpliva evropske države v novem svetu ni v skladu z Monroejevo doktrino. Katastrofalno razdejanje po tajfunu Toldo, 30. julija. Sedaj so znani točni podatki o škodi tajfuna na otoku Kiu-Siu. Od tajfuna ie bilo ubitih 70, ranjenih pa 700 oseb. O številu pogrešanih oseb sodijo, da jih je vec sto. 4000 hiš je popolnoma porušenih, poškodovanih pa 13.000. Sto ladij se je pogreznilo v morje, skupna škoda znaša sto milijonov jenov. (AA.) Nove aretacije v Romuniji Bukurešt, 20. julija. Oblasti so aretirale v Bonsi 38 proti židovskih agitatorjev. Med aretiranimi sta tudi dva vaška svečenika z ženami. Po zadnjih vladnih ukrepih vlada po vsej državi mir. i Moderni manevri čsl. armade Praga, 20. julija V okolici Prerova, Olo-muca, Pardubic in Hradca Kralovega se bodo vršili v avgustu veliki vojaški letalski manervri češkoslovaške armade, pri katerih bodo izvedeni letalski napadi in napadi s plini na odprta mesta ter preizkušene varnostne mere proti njim. Napadi se bodo redno vršili ponoči. Na dano znamenje bodo v dotifcnih krajih pogasile vse luči, nakar se bo prebivalstvo skrilo v na-prerj določena skrivališča. Za varnostno in zdravniško službo bodo razen češkoslov. rdečega križa skrbeli tudi gasilci ter posamezne pomožne in športne organizacije. Revolucionarni kardinali Pari«, 20. julija Kakor poroča >Chicaeo Tribune« iz Lisbone, je bilo v zvezi z odkrito zaroto proti diktaturi izvršenih več aretacij. Revolucionarnega pokreta se je udeležilo veliko število oficirjev ter kardinala Cardo6a in Barbesa. Aretirani bodo deportirani na Azorske otoke. Lisbonska posadka je v pripravljenosti. Komunistični uporniki Pariz, 20. julija. Po poročilu agenture Radio govore v krogih tukajšnje ruske kolonije. da se šef sovjetsko - ruske trgovinske delegacije Tumenov, ki je bil pred nekaj časom nujno pozvan v Moskvo, ne bo več vrnil na svoje mesto. Očitajo mu, da ie več uradnikov trgovinske delegacije zapustilo svojo službo ter se nočejo vrniti v Rusijo. Dunaj, 20. julija. Včeraj je tukajšnja policija dobila brzojavko iz Berlina, ki veli, da je bil pobegli likvidator rusko - avstrijske trgovinske in industrijske delniške družbe Samojlov, ki ie poneveril nad 25.000 dolarjev, v Berlinu aretiran. Originalno opozorilo zagrebške policije Zagreb, 20. julija. Zagrebška policija je objavila razglas, v katerem opozarja meščanstvo, da bo v slučaju, ako ne bodo pešči hodili po ulicah po predpisih, napeljala vrvi po vsem mestu ob trotoariih in jih vsak dan namazala s svežo belo barvo, tako da se bo vsakdo umazal, kdor ne bo hodil pravilno. „Karadjordje" prepeljan v Tivat Biograd na moru, 20. julija. Danes ob 10. dopoldne so parnik »Karadjordje« po* tegnili s plitvine na visoko morje ter ga v spremstvu vojne ladje »Spaailac« odpe« Ijali v vojno ladjedelnico v Tivatu. Pred njegovim odhodom so po vsem Biogradu na moru izobesili v pozdrav zastave. Do »Karadjordja« so se pred slovesom odpe« ljali mestni župan, občinska godba, člani mestne uprave in mnogoštevilno občinstvo. Na pozdrav, ki je bil ob tej priliki izre* čen, se je kapetan Prodan zahvalil s »Ka* radjordja« s kratkim govorom. Po odhodu »Karadjordja« je na mestu, kjer se je pripetila katastrofa, ostal par* nik pomorske direkcije »Plavnik«, ki bo preiskal morje ter poiskal predmete, ki so ob nesreči potonili. Beograd, 20. julija. M. Današnji tržaški »Piccolo« poroča, da je dosedanji kapitan parnika »Francesco Morosinija«, ki je po» vzročil katastrofo »Karadjordja«, Olivetti, prevzel včeraj poveljstvo parnika »Pietro Foscari«, last družbe St. Marco. »Piccolo« piše, da je kapitan Olivetti prevzel povelj« stvo ponosne ladje »Pietro Foscari«. ki vzdržuje promet med Trstom in Smimo. s čimer so odlično demantirane jugoslo« venske izmišljotine, da mu je bilo odvzeto poveljstvo ter dovoljenje za plovbo, kar naj bi dokazalo njegovo krivdo pri kata« strofi »Karadjordja«:. £?asprotno je bila z njegov" imenovanjem za kapitana parni« ka »Pietro Foscari«- notriena njegova veli« ka sposobnost kot oficirja in mornaria ter izkazano zaupanje, k? ga imata vanj pro* metno ministrstvo ter uprava paroplovne orurhe »San Marco«. Konferenca poljedelskih držav Praga, 30. julija. »Lidove Novine« poročajo, da je poljska vlada povabila Češkoslovaško, Jugoslavijo, bolgarsko in baltiške države na skupno konferenco o poljedelskih vprašanjih. List pravi, da se bo ta konferenca poljedelskih ministrov zainteresiranih držav vršila konec avgusta v Varšavi. Na konferenci bodo najprvo razpravljali o ustanovitvi tajništva za poljedelsko vprašanje s sedežem v Ženevi. List pristavlja, da je poljska vlada odklonila ratifikacijo konvencije o uvozu in da očita mednarodnim ustanovam, da se preveč bavijo z industrijskimi vprašanji, dočim po drugi strani zanemarjajo interese poljedelstva. Poljska vlada je zato mnenja, da je potrebno sodelovanje poljedelskih držav. (AA). Praga, 20. julija. »Venkov« poroča, da bo minister poljedelstva z zainteresiranimi organizacijami začel s pripravljalnimi deli za prireditev razstave o amelijoraciji zemlje na Češkoslovaškem. Razstava bo otvorjena meseca maja in junija 1931. (AA.) Notranjepolitični položaj v ČSR Praga. 20. julija. V zvezi s povratkora predsednika vlade dr. Udržala, ki je prebil več tednov v kopališču Kuparu na Jadranu, priobčuje >Prager Presse« članek, posvečen političnemu položaju na Češkoslovaškem. List pravi, da se vlada in koali-rane stranke zavedajo težkoče položaja, da pa večinski klubi vendarle vztrajajo na tem, da ostanejo v 6edanji skupnosti in da izvedejo program, ki so si ga postavili v celoti. V tem pogledu so značilni sklepi nemškib socialnih demokratov in nemških agrarcev, ki priporočajo nadaljno sodelovanje z vladno večino. Ostale parlamentarne stranke dobro vedo, da so zaenkrat nove volitve nemogoče in da ostane še naprej sedanja razdelitev sil. Zato mora ostati sedanja večina nedotaknjena in je mogoč stik z nekimi strankami le ako na obeh straneh pristanejo na kompromise. (AA.). Ameriški fašisti ^ Newyork, 30. julija. Iz Atlante v državi Georgija poročajo, da je bila tamkaj ustanovljena ameriška fašistična stranka, ki šteje že 90.000 članov. Vodja novega ameriškega fašizma je odvetnik Wood. Naloga stranke je, boriti se proti komunizmu v Zedinjenih državah. Nova fašistična stranka je po vzgledu italijanskih fašistov uvedla črne srajce. Simpatije vsega sveta do Francije Pariz, 30. julija. Nocojšnji »Le Temps« poroča: Po vesteh iz vseh krajev sveta je dala proslava francoskega narodnega praznika dokaze dragocenih simpatij do Francije. Proslava zavzetja Bastile je v ostalem dejanje, ki prehaja preko okvirja francosega praznika in ki je v navadi v vseh državah, kjer žive svobodni narodi. 14. julij je praznik svobode. (AA.) Aretacija nevarnega zločinca Jesenice, 20. julija. Naši organi so prijeli nevarnega razbojnika po imenu Smudja Gjuro, pristojnega v okolici Knina v Dalmaciji. Smudja Gjuro je služil leta 1928 v 44. pešpolku ter de-zertiral in zbežal v Italijo od tam pa v Avstrijo, kjer je bil večkrat zaprt zaradi tatvine in drugih zločinov. V zadnjem času je bil v jetnišnici v Rožeku pri Beljaku. Z močno, četrt metra dolgo žago, katero js nosil vedno zašito v desni hlačnici, se mu je posrečilo prežagati rešetke ter pobegniti iz ječe. Pri pobegu je še ukradel v skladišču jetnišnice v'Rožeku civilno suknjo, v kateri je bil znesek 80 šilingov ter nazadnje zažgal še skladišče ter povzročil s tem preko 160 šilingov škode. Naši obmejni organi so ga prijeli v trenutku, ko je prekoračil avstrijsko mejo v bližini Sv. Križa v Rovtah ter so ga oddali v jeseniške zapore. Smrtna kosa Umrl je v nedeljo zjutraj gosp. Frane Kincl, posestnik in gostilničar v St Jurju ob južni železnici. Pokojnik je bil znana in priljubljena oseba v lovskih krogih ter znan gostilničar. Pogreb pokojnika bo v torek, Sne 22. t. m. ob 5 uri popoldne na št. jursko pokopališče. Naj v miru počiva. poerbuS Nedeljski dogodki Zaključek veslaških tekem na Bledu Ob velikem zanimanju domačega in tujega občinstva so bile včeraj zaključene veslaške tekme na Bledu, pri katerih je »Gusar« (Split) odnesel največ prvih mest in si priboril pokal mesta Ljubljane m več drugih daril. — Glavna skupščina jug. vesla ?kega saveza. — Skromen nedeljski nogometni program. — Damska lahka atletika se zopet oživlja. — Športni dan v Domžalah. Bled, 20. julija. Drugi dan veslaških tekem je potekel prav tako kakor včeraj, v najlepšem sedli. Ugodno je vplivalo, da so se odmori med posameznimi točkami izdatno skrajšali. Tekme je opazovalo danes še več občinstva kakor včeraj. Ugoden vpliv veslaških tekem za Bled se vidi v tem, da ie včeraj prispela na Bled okoli 600 gostov, ki bodo ostali tu dalj časa. Danes pa je prispel na Bled poseben vlak z 900 Zagrebčani, ki so si tudi prišli ogledat tekme. Med gledalci tekem pa je bilo žal precej zastonjkarjev. Temu je bila pač kriva nekoliko visoka vstopnina, tako da si je večina gledalcev poiskala mesto za opazovanje raje bolj daleč, kjer jih r.iso mogli doseči reditelji z vstopnica mi, ki v ostalem itak niso bili preveč marljivi. Na vsak način se bo moralo prihodnje leto tekmovanje temeljitejše organizirati, za kar je predvsem potrebno, da se pravočasno prične s pripravami, vabljenjem in propagando. Mislimo tudi, da bi kazalo prihodnje" leto znižali vstopnino, s čimer bi se veliko bolj izdatnejše napolnila blagajna, kakor se je pri letošnji vstopnini. Sicer pa zasluži SK Bled in njegov tekmovalni odbor vso pohvalo za svojo inicijativnost m mu je priznati, da je napravil za Bled izdatno propagando. Med gosti je današnjim tekmam prisostvoval tudi ljubljanski podžupan prof. Jarc kot zastopnik* župana dr. Puca. Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu moramo omeniti, da so sprejemali častne goste poleg že včeraj navedenih treh gospodov, tudi predsednik SK Bled Al. Papler in tajnik SK Bled, inž. Janko Janša. V včerajšnjem našem poročilu ie nastala v točki 7. pomota. Prav je. da je pri 1500 izstopila »Krka« in ne »Gusar«, ki je prispel kot drugi na cilj. Nadalje je pomotoma izostal čas za ■»Krko« in »Gusarja« pri tekmovanju z os-mereem. »Krka« je rabila 5:41, »Gusar« pa 5:49, kar znači odličen čas. »Gusar« ie pri tej točki vložil priziv, češ, da ga je »Krka« ovirala pri napredovanju. Priziv je vrhovni sodnik danes zjutraj zavrnil. »Gusar« se bo baje zato pritožil na upravni odbor jugoslovanskega veslaškega saveza, kar je po pravilih dopustno. V tem primeru je mogoče. da bo upravni odbor saveza odredil ponovitev tekem v osmerici, bržkone v Ši-beniku. Pripomniti pa moramo, da so gledalci, ki so opazovali to tekmovanje z grada, jasno videli, da je »Gusar« zašel s proge in se z vesli ter tudi s čolnom zadel v droge določene za markacijo. Zato krivda »Gusar jevega« neuspeha nikakor ne padn na »Krko«. Pri, današnjih tekmah so bili doseženi v vseh točkah slabši časovni rezultati kakor včeraj. 1. Četvorica s krmarjem za nagrado zdraviliške občine Bleda. 1. »Dunav« (Pančevo) 7:46 tri petine; 2. »Gusar« (Split) 7:53 eno petino; 3. »HVK«; 4. »Krka«. Veslaški klub »Angern« ni nastopil. »Beograd« pa je med tekmo odstopil, ker je izgubil smer. »Pančevo« je vodilo vso proso. 2. Dvojica brez krmarja za pokal pred-jtedništva tekmovalnega odbora. 1. »Beograd« 8:53 sek.: 2. »Gusar« (Split) 9:17 štiri petine. Do 750 m je vodil »Gusar«, ki pa je pričel izgubljati smer in ga je »Beograd« pri 750 m prehitel ter rezal za dolžino 3 čolnov pred »Gusarjem«. B. Četvorica jKlinker« s krmarjem za pokal Uroša Uroleviča. 1. »Gusar? (Split) 8:28 tri petine: 2. »Beograd« 8:39 tri petine; 3. »Dunav« 8:57. Vodstvo je prevzel »Beograd«. >Gusar« in »Pančevo« sta bila v početku na isti višini. Pri 1250 m je prevzel vodstvo »Gusar« za dolžino četrtine čoina ter je povečal do cilja za dobro dolžino čolna. 4. Double sculls. 1. »Gusar« (Split) S:3rt ero petino; 2. »HVK« 8:59 štiri petin?. »Gusar« je prevzel vodstvo za dolžino čolna; LSK se je v početku dobro držal in je bil drugi. Pri 750 m pa se je Ljubljani pokvaril sedež v čolnu, in je zato odstopila od nadaljnjega tekmovanja. »Gusar« je zmagal sigurno za 4 dolžine. 5. Skiff za pokal Jugoslovenske udruže-ne banke v Beogradu. Na cilj je prispel samo »Gusar« (Zagreb) v 10:49. Vodstvo je prevzel že v začetku »Gusar« (Zagreb), ki g.a je držal do 1000 m, ko je »Beograd« odstopil od nadaljnjega tekmovanja. Kljub temu je »Gusar« vzdržal svoj tempo do cilja. 6. Četvorica brez krmarja za pokal bana dravske banovine. 1. ^Dunav« (Pančevo) 8 min.: 2. »Gusar« (Split) 8:00 štiri petine; 3. »HVK« 8:04 štiri petine; 4. »Krka« (Ši-benik) 8:22 tri petine. V tej točki se je vršila zanimiva borba, ki se je končala za »Krko« s presenečenjem. Do 1000 m sta izmenoma vodila »Gusar« in »Krka«: prt 1000 m je vodil zopet »Gusar«, ki pa je izgubil smer in zašel s proge, vendar pa se mu je posrečilo izgubo deloma nadoknaditi. »Krka«, ki je v početku vozila zelo dobro, pa je proti ciliu še bolj popustila. 7. Skiff za nagrado predsedstva tekmovalnega odbora. Na cilj je prispel samo »Gusar« (Split) v 9:15. »Gusar« (Split) je vodil že od starta dalje, »HVK« pa je pri 1200 m zopet odstopil. 8. Klinker 6 krmarjem za pokal Petroviča Obudina. Prijavil se je samo »Gusar« (Split) in s tem pridobil darilo. Isto velja za točko 10. tekmovanja dvojice Klinker brez krmarja. 9. Osmerica ra pokal jugoslovanskega veslaškega saveza. »Gusar« v tej tekmi ni nastopil, ker se mu je pokvarilo pri včerajšnji tekmi prvo in zadnje držalo za vesla. To je vzelo precej privlačnosti tej tekmi. Prva je prispela na cilj »Krka« v 7:05 tri petine; drugi je bil »Beograd« v 7:22 tri petine. »Krka« je vodila vse od starta do cilja. »Gusarc (Split) je dosegel včeraj 3 ln danes 5 prvih mest. skupaj 8 prvih mest; »Krka« (Šibenik) včeraj 1 in danes 1, skupaj 2 prvi mesti; »Beograd« včeraj 2, danes 1, skupaj 3 prva mesta; »Dunav« včeraj 2 in danes 2, skupaj 4 prva mesta. »Gu- sar« (Zagreb) je dosegel danes 1 prvo mesto; »HVK« in »LSK« se nista plasirala pri nobeni tekmi na prvo mesto. »Gusar« (Split), ki si je izvojeval največje število zmag v obeh tekmovalnih dnevih, prejme nagrado mesta občine Ljubljana. • Danes ob 10. dopoldne se je vršila v Zdraviliškem domu VIII. redna skupščina jugoslovenskega veslaškega saveza. Zastopani so bili »Gusar« (Split), »Krka« (šibenik), SK Bled, LSK, HVK, »Dunav«, »Beograd«, s-Gusar« (Zagreb), »Danubius« iz Novega Sada. S Skupščine sta bila odposlana brzojavna pozdrava pokroviteljici Nj. Vel. kraljici Mariji in ministrskemu predsedniku generalu živkoviču. Po pozdravu predsednika so sledila poročila posameznih odbornikov. Tajnik je grajal slabe zveze med klubi in savezom, zaradi česar nima savez danes statističnega pregleda o stanju veslaškega športa v naši državi. Tajnik je nadalje iskreno pozdravil povratek ljubljanskega športnega kluba v savez ter prijavo SK Bleda. Blagajnik je tolmačil težki materijelni položaj včlanjenih klubov, ki onemogoča večji razmah veslaškega športa. Tozadevno se je svoje-časno predsednik saveza dr. Stalio oglasil v Beogradu pri pristojnih ministrih, ki so obljubili svojo vsestransko podporo. Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika primarij dr. Ivo Stalio iz Splita, za I. podpredsednika direktor Riko Kilar iz Beograda, za II. podpredsednika načel nik Rihard Višin iz Splita, za tajnika kapitan Gjuro Radimiri iz Splita, za blagajnika Ljubo Katalinič iz Splita, za odbor nika pa inž. Janko Janša, za področje dravske banovine. Med slučajnostmi se je obširno razprav Ijalo o tekmovanju v yol de mer, ki se bo ■vršila v drugi polovici avgusta in ne bo imela več značaja prvenstva. Razpravljalo se je o tem, da se omogoči tudi slabšim klubom nastop na tem tekmovanju. Odlo čilo se je, da se ne bo dovolil nastop v tekmovanju za yol de mer onim veslačem, ki so že tekmovali v višji kategoriji čolnov. Jugoslovenski veslaška savez se bo bržkone letos udeležil II. mednarodnega tekmovanja, in sicer za evropsko prvenstvo v Belgiji, kamor bo delegiral, našo reprezentanco upravni odbor. Nadalje ob stoji možnost, da pošlje savez tudi četvo• rec na dijaške športne igre v Darmstadt. Obširno se je razpravljajo o vprašanju prireditve evropskega prvenstva v letu 1932, ki se mora po naročilu mednarodne zveze vršiti v naši državi. Tozadevno je bil izvoljen poseben odbor s sedežem v Beogradu, ki mu predseduje admiral Priča Za prireditev II. mednarodne regate v naši državi je bil . sestavljen poseben regatni odbor Zagrebčanov in Beograjčanov, ki bo pristojen za izvršitev vseh priprav za bodoče mednarodne regate pri nas. v ličnih črnobelib dresih in v najboljši formi. Akoravno je bilo v skupini Diskovih kolesarjev tudi nekaj novincev, je bil rezultat nad vse presenetljiv. Proga je bila naslednja: od km 14. sredi Domžal do obrata pri km 29. skupno km 30. V izbor-nem tempu je dospel kot prvi na cilj Re-denšek Ivan v 59:11 eno petino sek. Drugi je bil šme Franc v 50:47 sek., nato so sledili Šme Ivan v 59:47 tri peline, Močnik Valentin 1:02 tri petine, Orehek Franc vl:01 14 sek. V kratkih presledkih so sledili ostali dirkači, ki so dosegli povprečno hitrost 30 km na uro, kar je za mlado kolesarsko ekvipo SK Diska pač najpovolj nejši uspeh. Ob smotrenem in rednem treningu bodo dirkači koles, sekcije SK Di ska dosegli izborne medklubske uspehe. Nepregledne množice občinstva so z velikim zanimanjem sledile startu glavne skupine, katera je imela prevoziti 46 km. Z veliko napetostjo se je pričakovalo rezultata, kateri je bil naravnost presenetljiv — kajti na cilj je v krasnem finisu dospela skupina sedmih tekmovalcev z naslednjim uspehom: 1. Oblak Ivan (juniorski državni prvak) sedaj pri kolesarskem bataljonu v času 1:21:20; 2. Zgur Aleksander (inotokol. Ili rija) 1:21:20 eno petino; 3. Deneš Erdelj (Velocip. bataljon) 1:21:20 dve petini; 4. Jager Josip (Velocip. bataljon) 1:21:20 tri petine; 5. Valant Ivan (motokol. Ilirija) 1:22. Poslednji je imel zelo težak defekt. Juniorska skupina je vozila isto progo ter dospela istočasno z glavno skupino na ciii, in sicer: 1. Krušič Svetozar (Kol. klub Sava) 1:21:20 štiri petine; 2. Juh Mirko (Kol klub Sava) 1:21:22 eno petino; 3. Grabeč Ivan (motokol. Ilirija) 1:21:22 dve petmi. Uspeh prvorazredne in juniorske skupine je izredno presenetljiv; zaradi nadzorstva in pobude na progi po podpolkovniku g. Jakliču, je bilo doseženo na uro povprečno km 34, kar znači mednarodni uspeh; žai zaradi točno predpisanega programa ni bilo mogoče izvesti dirke na daljši progi. Kolesarske dirke je razpisal Triglavski pododbor ter so pod osebnim vodstvom predsednika Rud. Zalokarja, tajnika Vekoslava Kepca, tehn. ref. šolarja in Peleta potekle točno po programu in brez vsake nezgode. Takoj po startu kolesarjev se je vršil tek okoli Domžal, katerega se je udeležilo skupno 7 tekačev, in sicer 4 SK Ilirije in 3 SK Diska. Proga je bila dolga približno 5 km. Rezultat je bil naslednji: 1. Majhenič Alojzij (Ilirija^ 17:11.9; 2. Vrečko Franc (Ilirija), tretji Rihtar Stanko (SK Disk) 17:47 in pol. Omeniti je, da je čas, ki ga je dosegel Rihtar zelo dober z ozirom na dejstvo, da je startal brez treninga. O nogometni tekmi poročamo na drugem mestu. Po izvršenem športnem programu se je razvila zelo animirana športna zabava v senčnatem vrtu g. Oseta. Športni dan SK Diska je najboljše uspel ter je novemu agil-nemu odboru za uspeh najiskreneje čestitati. Mesto v Ljubljani v znamenju žalovanja — Divjanje ponočnjakov — Porod na policiji — Z gugalnice je padel Ljubljana, 20. julija. Današnja nedelja je potekla v znamenju žalovanja in dveh velikih pogrebov. Raz večino hiš so visele žalne zastave, pričujoč o smrti Sokola borca br. Antona Maleja in delavskega voditelja, bivšega ministra Antona Kristana. Dopoldne so se zgrinja* le množice ljudstva na sokolski Tabor in pozneje proti kolodvoru. Popoldne je oži« vela Miklošičeva cesta, odkoder so spre« mili na zadnji poti Antona Kristana. Vse« povsod je prevladovala globoka tuga in se Ljubljančani niso oddahnili niti v po* znem popoldnevu, ko je še vedno sijalo toplo poletno solnce ter vabilo vsaj na kratke sprehode v okolico mesta, v hlad Tivolija in druge parke. Na Gorenjsko so se odpeljali danes ljudje le, da počaste spomin vrlega Sokola, pokojnega br. Ma« leja tudi ob njegovem svežem grobu v da« nes tužnem Bohinju. Z dvema vlakoma, ob 11.45 in drugim, ki je vozil par minut za rednim vlakom, se je odpeljalo v Bo« hinj okrog 2000 ljudi samo iz Ljubljane. Seveda so v vlake vstopali pozneje tudi na postajah ob vsej gorenjski nrogi. Takoj zjutraj je odhajalo iz mesta le malo Ljubljančanov. Nekateri, ki so vero« vali v solnce že v dopoldanskih urah, so se motili in kopalci, ki so čnkali ob vodah, niso prišli na svoj račun. Popoldne se je nebo zjasnilo in je bilo močno soparno. Šele v popoldanskih urah je kazalo oko« pati sc v valovih Save, Sore ali v Ljub« Ijanici, čeprav voda ni več tako topla, ka« kor je bila že pred predolgo trajajočim deževjem. Policija je imela tekom sobotne noči precej posla z raznimi ponočnjaki, ki so posebno divjali v Kolodvorski ulici in v predmestjih, kjer je prišlo v par primerih do dejanskih spopadov med rogovileži. Zvečer so aretirali stražniki na Dunajski cesti tudi propalo žensko in tajno prosti* tutko Ivano B., ki pa se je aretaciji upi« rala. Stražniki so jo s silo spravili najpr« vo na stražnico ob Dunajski cesti, kjer je pijana ženska razbijala in skakala v straž« nike. Pozneje so jo prepeljali na policijsko ravnateljstvo, kjer pa je nenadoma dobila napad in — porodila nerazvito dete žen« skega spola. Ivano B., rojeno v Hambur« gu, pristojno pa v Št Jur pod Kumom, so prepeljali nato v žensko bolnico. Na reševalni postaji so imeli takoj zju* traj posla s poškodovanci ob priliki avto« busne nesreče v šiški, o čemer poročamo na drugem mestu. V bolnico so pripeljali popoldne tudi delavca Jožeta H. z Brda, ki so se ga ponoči v pretepu lotili neki delavci in ga hudo premikastili. H. ima poškodbe po vsem telesu in se bo moral podvreči dolgotrajnejšemu zdravljenju. V zadevi pretepa samega pa bo policija uve« dla preiskavo. Na večer se je pripetila na gugalnicah v Lattermannovem drevoredu še ena težja nesreča. Med drugimi se je sukal okrog gugalnic tudi 23*letni brezposelni delavec Anton Banko, stanujoč v Zgornji šiški 146, pristojen pa v Polzelo. Po daljšem oklevanju se je odločil vstopiti v čolnič, nakar pa ga je tako pognal, da je nena« doma zgubil ravnotežje in v loku odletel na zemljo kjer je obležal z zelo težkimi P kodbami na glavi in na desnem očesu. Po ponesrečenca je takoj prišel rešilni av« to in ga odpeljal v bolnico. Aleseva nedelja v Mariboru Leoo vreme — Živahnost na Mariborskem otoka - Mala policijska kronika Maribor, 20. julija. Nogometne tekme Maribor: Železničar:Rapid 1:1 (0:0). Prijateljska tekma brez posebne kakovosti. Rapid je bil sprva boljši, pozneje pa je Železničar izenačil. Igra je tekla deloma preostro. V predtekmi je olb-boy moštvo Rapida zmagalo nad old-boy moštvom GAK iz Gradca s" 3:1 (1:1). Doseženi rezultat ne odgovarja popolnoma poteku igre, ker so biii gostje precej v premoči, toda niso znali izrabiti šans. Dopoldne je rezerva Železničarja odpravila rezervo Rapida s 4:0 (2:0). Celje: SK Celje:HŠK Čakovec 7:2 (2:0). Domžale: SK Disk : SK Korotan 3 ; 1 (3:1). Zagreb: Marsonia (Brod):Slavija (Sisak) 2:0 (1:0). Tekma za prvenstvo pokrajine ZNP, ki jo je brodski prvak zasluženo odločil v svojo korist. Beograd: Jugoslavija : Slavija (Saira* jevo) 6:2 (4:0). Split: Hajduk:Gradjanski (Zagreb) 4:1 (2:1). Montevideo: Čile:Francija 1:0 (0:0)!; Argentina : Mehiko 6:3. Nekateri ameriški listi prinašajo kombinacijo, da bi prišla v finale za svetovni pokal Jugoslavija in Amerika, če ne bo odločil žreb, da ne bosta že v semifinalu igrali druga proti drugi. V tem primeru pripisujejo Ameriki boljše šanse in 1., Jugoslaviji pa 2. mesto. Vprašanje semifinalov bo rešeno v torek po tekmi med Argentino in Čilejem. Milan: Ujpest (Budimpešta) :Ambrosiana 4:2 (2:1). Madžari so pokazali odlično kom« binacij. igro, tako da Italijani skoraj niso prišli do sape.. Najboljši mož na polju je bil madžarski napadalec Stoffian, ki je odigral sivojo najboljšo igro v življenju in zabil 3 gole. Vodstvo so dosegli Italijani po Meazzi v 5. min. Takoj nato so prevzeli vodstvo Madžari m že v 9. min. je izenačil Stoffian. V 34 min. je isti igralec dosegel vodstvo za Madžare. Po odmoru se je Ita* lijanom še enkrat posmehnila sreča, ko je Meazza v 3 min. izenačil. Junak dneva Stoffian je nato v 25. min. zabil 3. gol in potegnil Madžare v vodstvo. V 34. min. je Szabo iz enajstmetrovke postavil končni rezultat. Sodnik Frankenstein je bil zelo dober. Tekmo je gledalo 20.000 ljudi. Ker sta s to igro za srednjeevropski pokal do* segli obe mošfvi enako štoviilo točk, je za odločitev potrebna tretja tekma, o kateri še ni določeno, kdaj in kje se bo vršila. Službene objave Ljubljanskega Plivačkega Podsaveza. * (lz seje u. o. dne 18. julija 1930.) Za juniorsko in seniorsko prvenstvo ljubljanskega plavalnega podsaveza v pia« vanju, waterpolo in skokih dne 25., 26. in 27. julija na športnem kopališču SK Ilirije se določa naslednji sodniški zbor: 1. vrhovni sodnik: delegat JPS, namest« nik: inž. Debelak, predsednik LPP; star« ter: delegat JPS, namestnik: inž. dr. Kra« maršič Vinko; 2. sodniki: dr. Lapajne, inž. Bleiweis Fedor, inž. Debelak, arh. Spinčič, Kramar« š: Božo, Sketelj Karlo; 3. časomerilci: inž. dr. Kramaršič, ravn. Perhavec, Windisch Jože, dr Kmet Sta« ne, Vončina Miro, Kuščer Milči; 4. zapisnikarja: Saksida Vladimir ln Cek Oktavi j; 5. waterpolo sodniki: delegat JPS, inž. dr. Kramaršič, inž. Bleiweis Fedor; rez. Kramaršič Božo, Sancin Savo; 6. predsednik sodniškega zbora za sko« ke: arh. Spinčič Ivo; 7. sodniki za skoke: delegat JPS, dr. Kandare Fran, inšp. Dekleva Vladimir, Kramaršič Božo, Kuščer Milči; 8. tajnika: Saksida Vladimir in Cek Oktavi j; 9. vrhovni reditelj: Čamernik Anton. Nastopajoča kluba: SK Ilirija in ASK Primorje morata staviti na razpolago po 10 rediteljev, ki se morajo javiti vrhov« nemu reditelju vsakokrat najpozneje tri* četrt ure pred pričetkom tekmovanja. — Seja sodniškega zbora se vrši v torek, dne 22. t. m. ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. Amerika slavi četrto zmago nad Italij« v Davisovem pokalu. Včeraj je Lott (Amerika) odpravil Štefanija (Italija) v singleu za Davisov pokal s 6:3. 6:1, 6:3. Današria idealno lepa, ne pretirano vroča poletna Aleševa nedelja štaiereskemu Meranu ni prinesla nobenih senzacij. Obo-ževatelii narave, ki prod rej") malo dalje nego do Lovrenčiča v Rošpohu, so se zbrali aanes v treh glavnih -kupiuah. Prvi '.o odšli na žeguanje k johor-kemu sv Arehu, drugi so se zbrali v senci Treh slovenskih lip pri novi planinski postojanki poleg cerkve ledenega moža sv. Pank^a-cija in njegovega tovariša sv. Aleša tik ob severni državni meji, tretji izletniki pa so obiskali patrona Slovenskih goric sv. Urbana, kjer ie bilo žegnanje ob tradici-or.ilnem pokanju topičsv Kopališče na Mariborskem otoku ie po poslednjem deževju zopet z vsakim dnem bolj obiskano. Danes je bilo na tem novem shajališču Mariborčanov ves dan nadvse živahno in so pritisnili kopalci zlasti popoldne k blagajni. Vseh skupaj je bUo danes na Mariborskem otoku okoli 3000 oseb. Neprijetnosti ni bilo danes zabeležene nobene, kakršna se jc pripetila sinoči, ko je proti večeru zmanjkalo v velikem bazenu sape uradniku Zmagoslavu, ki pa so mu sokopalci še pravočasno priskočili na pomoč in ga potegnili iz sicer re ravno hladne vode. Zanimanje občinstva, kolikor ni odšlo v okolico ali pa na Maleiev pogreb v Ljubljano, ie bilo zbrano na pogrebu pri znani prometni nesreči v Avstriji tragične preminulega mariborskega gostilničarja Celcerja. Sprevoda, ki je odšel ob 15. s starega mestnega pokopališča na Pobrež-je, se je udeležila velika množica Mariborčanov iz vseh slojev. Policijska kronika danes ne pove mnogo. V noči na nedeljo so morale na ričet k Grafu tri preveč koprneče koprnele in neki razgrajač. Prijav vsakodnevne vsebine je bilo 22. Med njimi je bila ena od intervencije gasilcev v Splavarsk; ulici št 8, kjer se je sinoči vnela lesena stena poleg štedilnika. Ako ne bi takoj prihitelo moštvo gasilnih društev iz mesta in Studencev, bi lahko nastala ogromna škoda, tako pa pobreškim gasilcem niti ni bilo treba stopiti v akcijo, ker so opravili vse potrebno mestni. V Samostanski ulici se je zgrudil zaradi onemoglosti 49i!etni pomožni delavec Rudolf Rus, ki ga je rešilni oddelek odpeljal v splošno bolnico. Posestniku Franu Kmetiču pri Sv. Marjeti ob Pesnici je ušel žrebec in se ustavil v družbi kopitarjev na Aleksandrovi cesti v Mariboru, ker so ga zopet ukrotili. V Studencih je hotel miriti prepirajoče se tovariše 201etni Anton Babič, pa je revež dobil od nehvaležnežev bodljaj z nožem v levo pleče. Rešilni avtomobil ga je odpeljal v splošno bolnico, kamor je prišel tudi 39Ietni posestnik Št. Bauman iz Rač, ki si je težko poškodoval desno roko pri mla-tilnem stroju. Karlovcu in je tudi tam napravila veliko Kongres italijanskih SOCijalistOV V škodo. V prej navedenih belokrajinskih krajih je bilo še precej časa po nevihti po Športni dan v Domžalah SK Disk v Domžalah je priredil včeraj popoldne velikopotezni Športni dan, kateri je pod novim odborom na čelu velezaslužne ga predsednika g. Vrečarja kar najbolje uspel. Izredno zanimanje za to prireditev je kazalo že zunanje lice, kajti vse hiše so imele razobešene zastave v pozdrav dospelim športnikom. Točno ob 13. se je postavila na start za kolesarsko dirko ekvlpa 12 tekmovalcev kolesarske sekcije — vsi Požar na Bledu Bled, 20. julija. Nocoj ob 9.45 je nastal požar pri vili »Miri«, last lesnega industrij-ca Pangerca. Pogorelo je skladišče in kopališče ob vili in sicer v par hipih. Zahvaliti se je le požrtvovalnim gasilcem z Re-čice-Bled II, da je ostala vila sama nepoškodovana.- V vili so bili nastanjeni člani športnega društva »Krka« iz šibenika, ki so se udeležili blejskih veslaških tekem in ki k sreči niso utrpeli nobene škode. Kako je ogenj nastal, še ni znano. Silne nevihte s točo Kakor sta obširno poročala že »Jutro« in »Slovenski Narod«, je divjala v četr« tek na Gorenjskem v Kranju in okolici silna nevihta. To je bil začetek cele serije neviht v Sloveniji. Ponekod je povzročil ogromno škodo silen veter, k! je lomil in podiral tudi najmočnejša drevesa, drugod pa je ploho spremljala silna toča. V petek te nevihte še niso bile tako hu» de in prebivalstvo je že živelo v nadi, da se bo vse poleglo. V soboto pa so začela neurja znova in je bila tako posebno hudo prizadeta Bela Krajina. Nevihta je popol« dne prihrumela lz Kočevskega in ie med močnim viharjem ln plohami padal? tudi debela toča Naibolj so prizadeti kraji v smeri Sp'c