961
iNarocina i Studijska^ Knjižnica via Ge.pp 1 * TRIESTE
• •
OELO
GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.I.
Obnovljena izdnja • Leto X1H. - štev. 4 (556)
TRST - 10. MARCA 1961
Posamezna številka 30 lir
Pl, zvesla načelom proletarskega iniernacionalizma
at ni
i ne'
idoli,
ninni
■stan
i i
podpira naičiršo enolnosi med Slooenci
V zadnjem času se mnogo adiliovori in piše o Slovencih a Tržaškem. Govori in piše in2 tudi o nujnosti enotne bor-
za pravice, ki pripadajo
itnptf1 80 zajamčene naši na-
lite-
nic,
raz*
ne-
irit
laro
bali-ph'i skupnosti ter o učin-F>viti borbi proti fašistični ^ šovinistični nevarnosti, ki ,’graža Slovence na tem o-;t-‘tnlju.
Da je enotnost v borbi za 'tavenske pravice nujno po-tebna, je povsem jasno. Med 'htgim jo narekujeta tudi Cistična in šovinistična ne-trpnost in sovražnost. Toda, žal, razne politične |[ruje na zelo različne na-ke pojmujejo borbo, ki naj jo vodili Slovenci. Ti poj-[ti so včasih taki, da bi ze-o težko služili kot izhodile, za koordinacijo učinko-, ^te borbe, ki bi morala roditi zaželjene sadove za vso fešo narodno skupnost Kakšno je stališče naše )0. Jartije do borbe za zaščito ,>0 l’ravic slovenske skupnosti 10 '’a Tržaškem in v Italiji sPlbh?
Po stališče je splošno znalo in zato nimamo nič no-vega pripomniti. Komunisti s,Po za najširšo enotnost tted Slovenci, ki naj temelji jta ljudskih množicah in naj prežeta z duhom, ki je ffevladoval v času borbe Jr°ti fašizmu in za socialni Napredek,
.Toda ta enotnost ne sme hi ločena od italijanskih Csnično demokratičnih sil. 'prej : enotnost med Sloven-C|, toda istočasno tudi enotnost z demokratičnimi in Japrednimi Italijani, kajti * tako je mokoče pričako-ati, da bo enotnost pozitiva in koristna. Ne sme biti Nacionalistično pobarvana, ‘»ekateri pa imajo ravno te
Napadi na KPI škodujejo učinkoviti borbi za pravice naše narodne skupnosti, ki prebiva v mejah Italije
tendence. Naša dolžnost je, da lake tendence neprestano spodbijamo in da usmerjamo resnično demokratične množice, ki iskreno žele, da di Slovenci dobili pravice, ki nam pripadajo, na pravo pot, to je: na pot enotnosti Slovencev, skupno z demokratičnimi in naprednimi Italijani.
Da imamo v italijanskih resničnih demokratih (ne v tistih, ki se samozvano nadevajo demokratično ime), in v prvi vrsti v italijanskih komunistih in v množicah, ki jim sledijo, iskrenega prijatelja, zagovornika in branitelja, je tako jasno kot beli dan. Vsa štiridesetletna zgodovina Italijanske komunistične partije nam to neizpodbitno potrjuje.
Komunistična partija 'ni nikoli ničesar podrejala borbi za pravice Slovencev in se ni nikoli sklicevala na re cipročnost. Zato pa naša partija ni čakala podpisa Memorandum in Posebnega statuta, kajti če bi bila na to čakala, ne bi bila komunistična. Vsa zgodovina komunističnega gibanja v naši deželi to neizpodbitno potrjuje. Enotnost med Slovenci in Italijani in enakopravnost Slovencev in Italijanov je pravi simbol naše partije, ki temelji na naovrgljivih načelih bratstva med obema tu živečima narodoma in med vsemi narodi, na temelju proletarskega internacio-nalizma.
Tudi če se omejimo samo na zadnja leta, lahko ugoto-
vimo, kaj vse so italijanski komunisti napravili, da bi Slovenci, ki žive v mejah Italije, dobili pravice, ki nam pripadajo. Komunisti so tisti, ki so v parlamentu neštetokrat intervenirali za Slovence in ki so vsakokrat, ko se je Slovencem zgodila kakšna krivica, odločno nastopili v našo obrambo. Komunisti so tisti, ki so prvi, že pred več leti, postavili zahtevo tudi po juridični u-reditvi položaja slovenske šole na vseh področjih, ki spadajo pod Italijo in ki so obljudena po Slovencih. In ko so italijanske šovinistične in fašistične sile sprožile svoj bes proti nam in so nas, kot za časa fašizma, pitale z zaničevalnimi izrazi, napadale slovenske ustanove in grozile z uničenjem, so bili zopet komunisti tisti, ki so v vseh forumih nastopili v našo obrambo.
Tako je bilo v parlamentu, tako v tržaškem in v drugih občinskih svetih, ta-
ko tudi v tržaškem pokrajinskem svetu. Italijanski komunistični poslanec je govoril v parlamentu o faši-
ZBOROVANJA KPI V nedeljo, 12. marca ob 11. uri:
V KRIŽU
govori
poslanec V. VIDALI ob 16. uri:
V BOLJUNCU govori
PAOLO SEMA v ponedeljek, 13. marca ob 18. uri NA TRGU SV. JAKOBA govorita
poslanec V. VIDALI in LUCIAN PADOVAN predseduje :
PAOLO SEMA Na vseh zborovanjih bodo govorniki razpravljali o stališčih, ki jih imajo komunisti v seda-liem položaju in o borbi za pravice Slovencev.
stičnih tepističnih izgredih proti Slovenskem prebivalstvu ; komunistični svetovalci v tržaškem občinskem svetu so energično stopili v obrambo Slovencev in pozvali občinsko upravo, naj obsodi izgrede proti Slovencem — pripomniti moramo, da so tedaj samo komunisti v tem forumu javno spregovorili, zahtevajoč pravice za Slovence —; komunisti v pokrajinskem svetu so zahtevali, naj oblasti napravijo konec fašističnim provokacijam. V vseh teh forumih se je prot! njim vsula ploha vse združene italijanske šovinistične in fašistične reakcije, tako da je prišlo do pravih Incidentov. To pa ni in ne bo nikoli odvrnilo komunistov od svojih zahtev in od načelnih stališč, t. j. od zahteve, da moramo Slovenci dobiti pravice, ki nam pripadajo.
Toda nekateri krogi na slovenski strani so vse to nrezrli ali pa po svoje in napačno tolmačili.
Slovenske ljudske množice vedo kje je resnica. Te množice so trezne in znajo z lastno pametjo presojati, znajo ločiti žito od plevela. Zato pa te množice v veliki večini, sledijo KPI, in to ne le danes, marveč že od njene ustanovitve dalje, zavedajoč se tudi, da je v prvi vrsti predvsem od nje pričakovati nesebično podporo v pravični stvari.
(Nadaljevanje na 6. strani.
Interpelacija o Posebnem statutu
V zvezi z zahtevami po zaščiti pravic narodnih manjšin, je poslanec Vidali predložil predsedniku ministrskega sveta posebno interpelacijo, v kateri ga vprašuje, kaj namerava ukreniti vlada za čimprejšnjo konkretno uresničitev določil Londonskega memoranduma in Posebnega statuta, ki predvideva enake pravice italijanskim državljanom slovenskega jezika, kot jih imajo državljani italijanskega jezika.
Naš intervju s poslancem Vidalijem o postopku za juridično ureditev položaja slovenske šole
Parlamentarna komisija za javno vzgojo je začela razpravljati o zakonskih predlogih za slovenske šole na Tržaškem ozemlju, v goriški pokrajini ter na področjih videmske pokrajine, kjer prebiva slovenska jezikovna skupnost. Ker je ta problem zelo važen in posebno živo zanima vso slovensko skupnost, ki prebiva v mejah Italije, smo, v prepričanju, da bomo ustregli bralcem, naprosili našega poslanca tov. Vidalija, naj nam pove kaj več podrobnosti o tej zadevi. Tov. Vidali je rade volje utregel naši želji in nam je povedal sledeče: «Kot ste že Izvedeli Iz
sredo zjutraj
---- -------j neki «neznani» fašistični mazač
‘«pisal na hodniku slovenske šole pri Sv. Jakobu faši-•Čna gesla, od katerih je eden razviden tudi na gornji ^ ki. To se je zgodilo pri belem dnevu. Ko je bil mazač 9a delu» je slišal nekoga hoditi po stopnicah, zato je ^Pustil svoj «posel» in zbežal, ne da bi utegnil vzeti »	**°j čopič in posodo z barvo. Policija je bila takoj
ll Ve^ena ° tern dogodku, toda do trenutka, ko gre naš vs* v tisk, še ni izsledila mazača. Tudi to dejanje spada vrsto napadov proti Slovencem in zlasti proti sloven-j	ki jih ravno v teh dneh opažamo v tržaškem
Vinističncm tisku. Vprašujemo se: do kdaj se bo to j aljevalo? Do kdaj bodo oblasti, ki so odgovorne za vni red in varnost, dopuščale taka dogajanja?
dnevnega časopisja, je zače la VIII. parlamentarna komisija razpravljati o zakonskih predlogih za slovenske šole. Komisija se je sestala prvič dne 1. marca letos. Predsedoval je predsednik komisije posl. Ermini. O zakonskih predlogih pa je poročal posl. Franceschini (demokristjan).
Kot je znano obstajajo trije zakonski predlogi, komu-
Po mnenju poročevalca ni mogoče sprejeti predloga glede šol v videmski pokrajini. Po njegovem, slovenskih šol v Benečiji in v Kanalski dolini niso zahtevali tamkaj živeči prebivalci. Priznal je sicer, da prebivajo tam ljudje slovenskega porekla, da pa to niso pravi Slovenci in da niti ne govore slovensko temveč neko zmes raznih narečij. Nadalje je dejal, da ustava ščiti manjši-
nistični, socialistični in via- | no tako kakršna je danes in dni predlog. Prva dva za- . da vlada nikakor nima na-konska predloga sta si v bi- i mena podpirati teženj po stvu podobna. Oba namreč razširitvi slovenske manjši-
predvidevata slovenske šole tako na Tržaškem ozemlju kot v goriški in v videmski pokrajini, tretji, to je vladni predlog pa je povsem drugačen in se omejuje na šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju in v goriški pokrajini.
ne. To bi po referentovem mnenju povzročilo nekak «turbamento».
Komunistični poslanci, se bodo postavili proti takim trditvam in namigom referenta, sklicujoč se na določila republiške ustave.
Referent je imel nadalje
še druge pomisleke proti določilom, ki jih vsebuje zlasti komunistični predlog, bodisi glede vpisovanja v slovenske šole, bodisi glede učnih moči, ki naj poučujejo na teh šolah.
Poslanec je nadalje, zagovarjajoč svojo tezo, omenil tudi Memorandum, in dejal, da šole s slovenskim učnim jezlkem v videmski pokrajini, niso predvidene po tem Memorandumu. Po njegovem mnenju bi smeli obiskovati slovensko šolo samo tisti učenci slovenskih staršev, ki imajo italijansko državljanstvo, otroci tujih državljanov in apolidov, četudi so Slovenci in prebivajo v Italiji, pa ne bi imeli te pravice. Po njegovem tolmačenju bi lahko na slovenskih šolah poučevali tudi italijanski šolniki, ki obvladalo slovenski jezik.
Spregovorila sta še dva demokristjanska poslanca, Gui in Badaloni Marija. E-den od njiju je zahteval, naj bi vprašali zunanje ministrstvo za pojasnila, kako ie z italijanskim šolstvom v coni B.
Proti temu je nastopil naš poslanec tov. Natta, rekoč, da se v komisiji razpravlja
o slovenski šoli v Italiji in to na osnovi določil, ki jih vsebuje italijanska republiška ustava.
Ob tej priliki smo našemu poslancu postavili še dve vprašanji, o katerih je določeni tisk mnogo pisal v zadnjih tednih. Vprašali smo ga:
«Kaj ste naredili in kaj nameravate narediti v parlamentu za zaščito narodnih pravic Slovencev, ki prebivajo v mejah Italije?»
Na to vprašanje je poslanec Vidali odgovoril sledeče:
«V poslanski zbornici sta tovariša poslanca Alicata in Natta odločno nastopila. Znan je incident s fašisti. Jaz pa sem predložil posebno interpelacijo v zvezi z vandalskim početjem fašistov proti ustanovam in osebam slovenske narodnosti. V neki drugi interpelaciji pa sem vprašal predsednika ministrskega predsednika, kaj namerava storiti vlada za uveljavitev Londonskega memoranduma in Posebnega statuta. Problem je bil torej postavljen v parlamentu in mi bomo šli do dna.»
(Nadaljevanje na 2. strani)
Vse prebivalstvo Trsta in Tržiča je solidarnt
z delavci Združenih jadranskih ladjedelni«
Pogajanja v Rimu
Po dolgotrajnem stavkovnem gibanju delavcev Združenih jadranskih iadjedelnic-CRDA, po velikih demonstracijah po ulicah v Trstu in v Tržiču, po nesramnem in izzivalnem napadu policije na delavce, ki so zahtevali priznanje pravic, ki jim pripadajo, to je zagotovitev dostojnega življenja, potem, ko je vse ljudstvo izrazilo svojo solidarnost z delavci, ko je prišlo do splošne stavke v Trstu in do odločnih intervencij pri oblasteh, so delodajalci in Intersind popustili in privolili v pogajanja za rešitev spora.
Ta teden so odšle delegacije tržaških sindikalnih organizacij kovinarskih delavcev v Rim, da se pogajajo s predstavniki Intersinda.
Tik pred pisanjem tega sestavka smo izvedeli za sledeče poročilo iz Rima :
«Pogajanja se niso mogla doslej pričeti, ker je Intersind vztrajal na nepopustljivem stališču ter postavljal pogoj, da se mora prej končati stavka tržiških delavcev, ki nameščajo cevi na ladje.
Da bi odstranilo ovire za pogajanja, je ministrstvo za delo posredovalo v sporu in je sklicalo za 8. marec sestanek predstavnikov sindi-
kalnih organizacij in Intersinda. Ministrstvo je prosilo sindikalne organizacije, naj začasno prekinejo stavko v Tržiču.
Sindikalne organizacije iz Trsta in Tržiča so skupno
z vsedržavnimi voditelji
preučile nastali položaj in da bi dokazale pripravljenost za rešitev spora, so začasno sprejele vabilo ministrstva za delo.
Upati je torej, da se bodo toliko pričakovana pogajanja končno le pričela in da se bodo predstavniki delavcev in delodajalcev končno le sporazumeli ter da bodo tako priznane delavcem tiste pravice, ki jih upravičeno zahtevajo.
Ko je bil naš list že v tisku smo izvedeli, da so naša Federacija, Deželni komite in razne druge organizacije poslale predsedniku parlamentarne komisije, ki preučuje zakonske predloge za slovensko šolo brzojavke z zahtevo, naj se delo pospeši in čimprej zoključi, brez nadaljnjih prekinitev.
Z brutalnimi policijskimi napadi ni mogoče rešiti problemov, ki jih postavljajo delavci
Vsa javnost je policijske napade proti delavcem v Trstu in Tržiču ostro obsodila
sla'
sla'
Kol
je
kat
žen
skh
žen
Pretekli petek dopoldne je prišlo do hudih neredov v Trstu. Povzročila jih je policija, ki je na trgu Goldoni navalila na delavce iz ladjedelnic GRDA, ki so na miren in dostojanstven način manifestirali za svoje pra. vice.
«Delavci GRDA stavkamo zato ker zahtevamo izboljšanje življenjskih pogojev, povišanje mezd in bolj človeško ravnanje z nami!» «Zahtevamo mezde, ki naj odgovarjajo sodobnim življenjskim potrebam!» Taka in podobna gesla smo brali na transparentih, ki so jih stavkajoči delavci nosili v sprevodu po mestu. S temi transparenti so bili namenjeni v središče mesta in pred poslopje vladnega pred. stavništva ter pred direkcijo ladjedelnic. Toda gospodi tak sprevod ni bil po godu, zato je «celere» preprečila nadaljevanje mirne povorke in se na trgu Goldoni z vso silo zagnala z jeepi in pendreki proti delavcem in tudi proti drugim ljudem, ki so tam bili le slučajno. Človek, ki je bil v tistem vrvežu je imel vtis, da je policija pobesnela. Drugače si ni mogel razlagati tako surovega divjanja. Sadovi tega divjanja so bilis 6 ranje-
nih in 6 priprtih delavcev, tudi med policijo je bilo nekaj lažje ranjenih. Policisti so bili verjetno ranjeni med silovitim divjanjem in mahanjem s pendreki.
Toda stvar se ni končala. Delavski sprevod se je sicer razšel, a nadaljevale so se drugačne oblike demonstracij in ubrane so bile druge poti za dosego pravic delavcev in v znak solidarnosti s stavkajočimi.
Delavci in nameščenci tramvajev so takoj zatem stopili v stavko. Ta je trajala eno uro, To je bila prva manifestacija solidarnosti z delavci, ki so bili na brutalen način napadeni od policije.
Takoj zatem sta odšla predstavnika komunističnih občinskih svetovalcev na tržaško županstvo. kjer ju je sprejel tržaški podžupan. Od podžupana sta zahtevala, naj posreduje za takojšnjo rešitev zadev in naj se zavzame za to, da se ugodi upravičenim zahtevam dela(v-cev ladjedelnic.
Tudi zastopstvo pokrajinskih komunističnih svetovalcev je na. pravilo potrebne korake za pospešitev rešitve spora. Delegacija je odšla k predsedniku po-
krajinske uprave. Ta ji je povedal , da je že govoril z vladnim komisarjem in da je pisal združenju industrijcev.
Naš poslanec tov. Vidah, ki jr bil nemudoma obveščen o tržaških dogodkih, pa je napravil potrebne korake pri raznih ministrstvih v Rimu.
Tajništvo naše Federacije je v zvezi z vsem tem izdalo poseben proglas, v katerem poudar. ja, da so zahteve stavkajočih delavcev pravične ter da je zaradi tega tem bolj obsodbe vredno zadržanje industrijcev, ki nočejo odstopiti od svoje trme. V omenjenem proglasu je bilo nadalje rečeno da pada resna odgovornost na vladne kroge, ki namesto, da bi posredovali nri industrijcih, kar je njihova dolžnost, pošiljajo policijske sile v napad proti delavcem. Naša Federacija je nadalje izrazila vso svojo solidarnost s stavkajočimi delavci, in zagotovila vso svojo podporo ter poudarila nujnost, da se ves delavski razred in vsi meščani združijo, da tako podpro in izsilijo novo vladno politiko, ki bo v interesu vseh delovnih ljudi, gospodarskega napredka Trsta in vse dežele. Nadalje se je naša
O
Tov. Vidali v poslanski zbornici: pomenu izvolitve tržaških senatorjev
Pred dvema tednoma je poslanska zbornica dokončno odobrila ustavni zakon za izvolitev treh senatorjev na področju Tržaškega ozemlja. S tem se je zaključil postopek, ki je trajal več let. Vendar pa je ta zaključen le v glavnem, kajti sedaj bo moral parlament odobriti še podrobnejši volilni postopek. Zaenkrat je težko predvidevati v kolikem času bo ta postopek zaključen. Če bo šlo hitro od rok, bi bile senatne volitve lahko že spomladi. Kaže, da se to ne bo zgodilo in da bodo volitve šele jeseni.
Tik pred zadnjim in dokončnim glasovanjem o ustavnem zakonu za izvolitev senatorjev na področju Tržaškega ozemlja, je v poslanski zbornici govoril tudi naš poslanec tov. Vidali. Iz njegovega govora povzemamo naslednje:
«Končno smo dospeli do zadnjega glasovanja o ustavnem zakonu za izvolitev senatorjev na Tržaškem ozemlju. Senatne volitve so za prebivalce tega o-zemlja velikega pomena. Tržaško ozemlje se namreč nahaja v zelo neugodnem položaju, in to ne le v gospodarskem pogledu. marveč tudi v pogledu demokratičnega življenja. Na Tržaškem obstaja še vedno izredna uprava, ki jo vodi vladni generalni komisar. Ta ima možnost. da lahko razširi na to
ozemlje italijanske zakone, a jih lahko tudi prikroji po svoje. Juridični status Tržaškega ozemlja ni bil odobren od parlamenta in se zato še vedno tolmači na različne, celo protislovne načine. Ta protislovja so prišla do izraza, med drugim, tudi v podkomisiji, ki ima nalogo, da sestavi enotno besedilo zakona o deželi Furlanija-Julij-ska krajina. Ker so bili nekateri njeni člani negotovi glede juridičnega položaja Tržaškega ozemlja, se ta komisija ni mogla niti sestati do nedavnega. Neenotna mnenja obstajajo tako med juristi kot med politiki.
Dejanja gori omenjenega vladnega komisariata so pogo-stoma pristranskega značaja. Tak primer pristranosti je prišel do izraza tudi pri nedavni prepovedi vseh javnih manifestacij za dobo 30 dni. To se je zgodilo v trenutku, ko so politične stranke in demokratične organizacije imele namen protestirati zaradi popustljivosti, ki so jo kazale krajevne oblasti, ki so podrejene vladnemu komisariatu, do šovinističnih in protislovenskih izgredov, ki so jih vodili in organizirali fašisti. Ta ukrep vladnega komisarja je tem bolj pristranski in nerazumljiv, ker niso omenjene oblasti intervenirale, da bi se izgredi preprečili. To je po-
vzročilo veliko zgražanje vsega javnega demokratičnega mnenja. Pri teh izgredih, kot je znano, je prišlo do hudih žalitev in celo do povzročitve gmotne škode ustanovam in osebam, ki pripadajo slovenski manjšini. To je dokaz velikega protislovja z obveznostmi, ki jih je sprejela italijanska vlada in protislovja z določili republiške ustave, ki ščiti narodne manjšine.
Izrednost juridičnega položaja na Tržaškem ozemlju škoduje tudi krajevnemu gospodarstvu. Ta izrednost povzroča negotovost tudi med predstavniki vlade. Pogostoma se celo dogaja. da se prav zaradi te negotovosti Trst niti ne omenja v vladnih gospodarskih načrtih. Iz teh razlogov se kaže nezadostno upoštevanje zahtev in posebnosti tržaške luke.
Četudi je od časa do časa sprejet kak ukrep v korist Trsta, do tega pride z veliko zakasnitvijo. To velja tudi za izvolitev senatorjev. To velja tudi glede ustanovitve dežele. To velja tudi glede juridične ureditve slovenskih šol in glede dokončne ureditve položaja delavcev bivše avstro-ogrske vladavine.»
Potem ko je poslanec Vidali priporočal, naj bi bili tržaški senatorji čimprej izvoljeni in da bi bil Trst uvrščen v enak
položaj kot ga imajo ostale italijanske pokrajine, je priporočil pospešitev delovanja komisije, ki ima nalogo, da preuči vprašanje dežele Furlanija-Ju-lijska krajina, ki je predvidena tudi v republiški ustavi in ki jo že toliko časa obljublja tudi vlada.
Svoj govor je poslanec Vidali zaključil s priporočilom naj se tako parlament kot vlada zavedata, da ima Trst pravico do
normalizacije političnega življenja ; zavedata naj se, da vsaka ovira v procesu za normalizacijo predstavlja element velikega nezadovoljstva italijanskega in slovenskega prebivalstva na Tržaškem ozemlju, da ustvarja težave v razvoju gospo, darstva in . končno tudi za-kasnjevanje doprinosa, ki ga Trst lahko in ga mora dati demokratičnemu in gospodarskemu življenju države.
Naš intervju
(Nadaljevanj? s I. strani)
In še eno vprašanje:
«Ali ti je znana kampanja določenega tiska v zvezi z obiskom pri vladnem komisarju? Ali bi povedal, kaj je na stvari?»
Na to vprašanje je tov. Vidali odgovoril tako-le:
«Da, znana mi je sovražna kampanja proti našemu gibanju. Toda stvar, ki se razpihuje, je neresnična. Mi smo šli k Paiamari z zahtevo po uvedbi dvojezičnosti na Tržaškem ozemlju in po uveljavitvi Posebnega statuta, ki ščiti pravice slovenske narodne manjšine. Ob isti
priliki sem, v zvezi z obdol-žitvami italijanskih nacionalistov, dodal, da smo mi vedno bili za spoštovanje narodne manjšine v coni B, da smo intervenirali vselej, ko je bilo to potrebno.
Nič drugega nisem rekel. Poudaril sem samo načelno stališče, ki smo se ga vedno držali, ki se ga držimo tudi sedaj in se ga bomo držali v bodoče.
Zato kampanja, ki so jo sprožili «Primorski dnevnik», ljubljansko «Delo» in njuni navdihovale! ni nič drugega, nego še en dokaz zlonamernosti in nepoštenja
Federacija obrnila na vse lične sile z vabilom, naj zijo svoj protest pri oblast zaradi brutalnega policijski napada in naj zahtevajo sf' jem delavskih zahtev.
Federacija KPI je nadalje javila poseben lepak, v ka rem je rečeno sledeče:
«Dovolj je policijskih na| dov proti delavcem! Delavci djedelnic GRDA so prisilj1 stavkati in manifestirati po " stn, ker voditelji IRI vztraj* v svoji trmasti brezbrižnosti nepopustljivosti.
Delavci GRDA proizvaj* več kot v preteklosti in so množili svoje napore, zato i* jo pravico do boljših življa skih pogojev! Toda vladne hlasti, namesto, da bi posre1 S vale, kot je njihova dolžn® za to, da hi IRI vršila vlo ki ji pripada in da bi bile f ? znane pravice delavcev, pošil jo policijo proti delavcem, terjajo svoje pravice! Podp mo pravično borbo delav' GRDA ! Zahtevajmo od vbj novo politiko za podjetja l!. v interesu delavcev, za go9| darski in socialni napredek sta in dežele»,
V znak solidarnosti z » padenimi delavci so stopilij stavko tudi delavci Splošt skladišč. Obe osrednji sindik ni organizaciji GGIL in Gl pa sta napovedali za soboto d urno splošno stavko, ki je sij no uspeda.
Aretirane delavce je polk izpustila, potem ko so p' aretaciji osebno protestirali ditelji obeh osrednjih sindi) nih organizacij in predstavi notranjih komisij. Vendar bodo aretirani delavci prijavi ni sodišču, ker da se niso ra2: ko je bilo izdano tozadeV povelje od policijskih funkc narjev.
Kako različne mere! Ko pred nekaj tedni divjali po 11
bor
nar
sil«
vse
cljt
šizi
E
stu fašistično nastrojeni pi lini in vpili rasistična ge1 o proti Slovencem, povzročali tj r' j!. rede v samem središču n»esl napadali slovenske ustanove, i ( je policija hladnokrvno in e< blagohotno spremljala, sedaj I ko delavci zahtevajo izboljšat svojih življenjskih pogojev, zahtevajo delo in kruh, pa napada in razganja mimo vorko, tiste pa. ki so prišli njene kremplje, prijavlja dišču. Zares prava «demo eija» !
Množice meščanov, ki so k
na tržaških ulieah in so pf'*
stvovale pobesnelemu poli(
skemu napadu na delavce, se zelo zgražale nad početj1 policije. Marsikatera pikra pazka je padla na oblasti, so tako početje odredile, mnogih primerih smo imeli f liko slišati besede: «z jeep' pendreki sc ne more rešiti vp
šanja dela in življenjskih P
blemov.» «To ni demokrat1' ki jo nekateri toliko opevaj^ «To so fašistične metode!» Da res, je tako!
•ki ■o n "je
d«
,l‘rn "loj, i» ll ki* '"bi "i i ‘»re.
V
"je
«Z,
h*dr
Vu
'‘Cec
Ki,
Vi
V,,
Vi
‘V
Stran 3 •
DELO
96lj
---f
10. marca 1961
mi • v* • n	j	1 # 1 V
Naj živi o. marec - mednan	)dm dan zena
i
!!51. proslavljanje
Demokratične žene vsega sveta so tudi letos proslavljale svoj praznik, 8. marec. To je bilo že 51. proslavljanje v zgodovini gibanja za emancipacijo žena. Kot je znano se 8. marec proslavlja že od leta 1910, ko je bila v Kopenhagnu medanrodna konferenca žena, katere so se udeležile predstavnice številnih gibanj za žensko emancipacijo in na kateri je bilo med drugim sklenjeno, naj postane 8. marec mednarodni praznik žena,
8. marec je torej mednarodni ženski dan, praznik borbene povezanosti žena vsega sveta. Na ta dan vse napredne in svobodoljubne žene sveta podvoje svoje sile v borbi, ne le za svoje pravice, marveč za pravice' vsega delovnega ljudstva, za zmago prave demokracije; v borbi proti temnim silam nazadnjaštva in fašizma in za mir.
P«
u
last
jsk«
sf’
Ije
ka
na|
vci
silj'
io
raj<
isti
Dve veliki ženi
Fani
v
r~7	• I v • v
Žnidaršič
z J Fani Žnidaršič je bila |)ili| *eno snonega tržaškega an-
bfaiistu Dianiziju Humi-rha, ki je ie za časa socialističnega kongresa v Li-corna vstopil v Komuni-'tično partijo Italije in se le kasneje aktivno udeležil bojev proti škvarlristom. 'letoval za delavsko gibanje kasneje t' ilegalni, vse-iotlej dokler ga niso zlo-^ tlusni cololtijevski banditi aretirali ter izročili nacistom. ki so ga odpel juh v Nemčijo, od koder se ni več vrnil.
l'ani Žnidarvič-Rumich ie bila verna katoličanka. Spoštovala je ideje moža "* kjer se je le nudila pri-lika, je z možem sodelo ^ lalu v antifašističnem in ^ ìudporniskem gibanju. Za-mes lega je bila nekaj dni P° moževi aretaciji tudi ‘anta aretirana. Coloni jev. ski krvniki so jo strahovi-l" mučili ker so hoteli od Me doseči, da bi priznala, 'la je delovala v antifasi-‘Učnem gibanju skupno z n,ožem. Toda vse mučenje ie bilo zaman. Fani je molli 'ala. Ni priznala ničesar, 1,1 izdala nikogar. Bila je t>' *ares močna in junaška žeti V /n ko je prišlo trplje-Me do vrhunca, morda tu-'i' zato, ker se je bala, da ^ bo mogla še nadalje "tdržati muk ali da bi u-Ognili morilci od nje. kaj tvedeti, je izrabila ugodno eli f l‘riliko, ki se ji je za hip r>,ldila ter skočila skozi .[^o iz tretjega nadstropja f. ‘*e. kjer je bila fašistična "‘‘zèilnica. Fri padcu si je . °inila hrbtenico, zaradi e,or je kmalu nato umrla.
,1091 iHik Cl to c' 1 sij
olio
P1
ali
idil
avi
ar
javi
ra*i
ide*
mkc
io i1 noi
ve. ;
n e‘
daj
Ijšai
ev,
pa
no
ri.sli
ja
mo
P'
poli*
vce.
ičetj1
kra
isti,
ile
pepi li vp ih
krat' s vaj11 •!»
Umrla jp, tip da bi govorila, nr da bi kaj povp-dala morilcpin, kljub tp-mu, da jp poznala mnogo tovarispv in tovarišic, ki so del ovali ilpgalno v Trstu.
Zato jp Fani Žnidaršič-Ku mie h mučenica za svobodo, ki nikakor ne sme v pozabo, kajti za svobodo jp žrtvovala vse tudi lastno življenje.
Giuseppina
Martinuzzi
Danes se spominjamo tudi ene izmed zelo zaslužnih tržaških Italijank, ki je s svojim neumornim delovanjem mnogo pripomogla k napredovanju socialističnega in komunističnega gibanja v naši deželi. To je bila Giuseppina Martinuzzi.
Giuseppina Martinuzzi je bila sicer po rodu iz Lahinja v Istri, kjer se je rodila letu 1844. Fo poklicu je bila učiteljica. Svoj poklic je opravljala z veliko ljubeznjo celih 40 let. Že mlada pa se je o-predelila za socializem. Z veliko vnemo je preučevala socialne in ekonomske probleme. Zelo marljivo je delovala zlasti med prvo svetovno vojno, čeprav je bila tedaj že precej stara. Že tedaj je pripadala levi struji v Socialistični stranki. Uh kongresu v Livornu se je vpisnin v Komunistično parti jo.
Giuseppina Martinuzzi je umrla v starosti 77 let in je spadala meti najstarejše komunistke v Italiji v tisti dobi.
Delež italijanskih žena v Komunistični partiji
MATERINSTVO
Letu 1921 je bilo vpisanih v K Pl komaj nekaj več kot 1000 žena. Kmalu po ustanovitvi partije je bila ustanovljena posebna ženska sekcija, ki je izdajala tudi svojo periodično publikacijo. Zc isto leto so italijanske komunistke organizirale ve. čje zborovanje žena v Turinu.
I^eta 1922 je začel fašizem z vso silo razsajati. Komunistke so se odločno borile proti fašističnim škvadram. Žene so izvedle posebne akcije zlasti v Padski in v pokrajini Parma. Izkazale so se zlasti v zgodovin, skih petih dnevih mesta Parme.
Leta 1923 so bile tudi predstavnice žena na vodilnih položajih partije. Z veliko vnemo • > posegle v razgibane diskusije za novo usmeritev partije.
c diskusije so se nadaljevale tudi v ilegali vse do leta 1926. Po tem letu so žene aktivno sodelovale tudi v organiziranju antifašističnega odpora. Leta 1928 so bile komunistke zlasti :ktivne v velikih stavkah tekstilnih delavk v Piemontu, Lom. hardiji in v Furlaniji. Stavka je 'rajala en mesec. Leta 1931 je bila zlasti velika sindikalna borba delavk, zaposlenih v rižnih nasadih. Številne komunistke so bile aretirane in postavljene pred posebno fašistično sodišče in obsojene na razne zaporne
kazni. Nekatere žene so se aktivno udeležile tudi borbe v Španiji.
V letih 1943-45 so se italijanske komunistke aktivno udeležile osvobodilne borbe, v kateri so sodelovale kot partizanke kurirke in kot voditeljice. V partizanskih vrstah je bilo nad 70.000 žena. 4.563 žena je bilo aretiranih, mučenih in obsojenih, 623 žena je bilo ustreljenih ali pa so padle v borbah. 2.750 žena je bilo deportiranih v koncentracijska taborišča. 17 žena je bilo odlikovanih s srebrno, 12 pa z zlato kolajno.
Tudi po osvoboditvi so italijanske komunistke zastopane v vseh akcijah za obnovo, de-mokracijo in boljšo bodočnost italijanskega naroda. Takoj po osvoboditvi so italijanske komu. nistke organizirale veliko vsedržavno zborovanje, na katerem je bilo sporočeno, da je v KP1 vpisanih že 279.323 žena in deklet. Posebno pomembna je bila borba, ki so jo vodile za mir. Leta 1948 so nabrale po vsej državi več kot tri milijone podpisov za prepoved atomske bombe. Tudi danes so italijanske komunistke zastopane v vseh akcijah, ki jih vodi partija in v vseh akcijah imajo zelo pomembno vlogo.
LUMUMBA - SIMBOL MLADE AFRIKE
«Kol partizani prijateljstva, bomo v bodoče dokazali, da nismo rasisti in sovražniki belcev. Rasisti, naj bodo to belci ali črnci, so samo idioti. Človek je tisti, ki velja, vso drugo je samo inistifikacija.» Te besede je zapisal sedaj že mrtvi Lumum-ba v nekem pismu leta 1959, ko je bil še v zaporu, kamor “o ga odvedli belgijski kolonialisti.
Eno leto kasneje, ko je bil Kongo proglašen za neodvisno državo, je Lumumba kot mini-sirski predsednik v poslanici, belgijskemu kralju, med drugim rekel : «Mi smo poznali i-ronije, žalitve in udarce, ki smo jih bili deležni zato, ker som črne polti. Kdo naj pozabi, da se je črnca «tikalo» ne zaradi prijateljstva, pač pa za. to. ker je moral biti v službi belcev? Videli smo, kako je bila naša zemlja oropana vseli bogastev, poznali smo hudo trpljenje in zatiranje, suženjstvo in lakoto, Kdo naj pozabi streljanje na nas, ki smo se borili za pravico in svobodo? Vse to smo jaz in moji bratje pretrpeli. Toda danes, skupno s kon-goškimi brati želimo začeti novo borbo, plemenito borbo za to, da bo v naši deželi zavladal mir in da bo zagotovljen razvoj te dežele.»
Te besede in le koncepcije prav gotovo niso izraz «bandita» kot to skuša dokazovati belgijska in kolonialistična pro-paganda. Te besede povedo ne-kaj drugega, povedo, da je bil l-uiniimba simbol svobode svoje dežele in mlade Afrike.
Toda četudi je smrt I,umum-be pred vsem civiliziranim svetom pokazala resnico, so v zvezi z dogodivščinami, ki so se tako tragično končale, nekatera vprašanja, ki jih je treba pojasniti.
V Organizaciji združenih narodov so zahodnjaki pred časom postavili vprašanje preiska. ve. Toda v resnici ni potrebna nobena preiskava za ugotovitev kako stoje stvari.
I umumbo so v Kcopoldvillu aretirali Mobutujevi vojaki, to so vojaki človeka, ki se je prodal belgijskim kolonialistom. Kot jetnika so ga mučili več tednov zaporedoma. In I.iimum-ba je vztrajal. Kn pa sta agenta Belgijcev Mobutu in Čomhe spoznala da jima postajajo tla prevroča zaradi solidarnosti, ki so jo manifestirali svobodoljubni narodi z zaprtim voditeljem kongoškega ljudstva, sta sklenila, da ga umore.
Prepeljali so ga v neko skrivno ječo v Katungi. Temu dogodku so prisostvovali švedski vojaki, ki so v službi OZN v Kongu, ne da bi niti trenili s prstom. In ko je bil I.umum-ba že ubit sta Mobutu in tornile sporočila v svet novico, da je «zbežal» iz zapora. Uprizorila sta pravi teatralni lov za jetnikom, to pa zato, da sta pod pretvezo iskanja Lumumbe napadla pleme Baluba, ki je ostalo zvesto I.umumbi in e-nutnosti vsega Konga. Ko pa je bila že objavljena vest, da je l.iimnmba mrtev, je katanška deželna vlada izjavila, da bo ohranila v tajnosti kraj, kjer
je bil ubit. To tudi zelo jasno dokazuje, da ni potrebna nobena preiskava. Dejstvo je, da je bil Lumumba ubit na ukaz Combeja in belgijskih kolonialistov.
Toda tu se postavlja še drugo vprašanje in sicer: zakaj se ni Lumumba skušal izogniti tragični usodi s tem, da bi se bil umaknil v Stanleyville, ki leži v vzhodni pokrajini Konga, kamor se ne upata ne Mobutu in ne Combe? Na omenjenem področju obstaja močno osvobodilno gibanje in na njem vlada zakonita kongoška viaria, ki jo vodi Lumumhov na. slednik Gizenga.
Vse kaže, da se Lumumba ni hotel umakniti in je hotel o-
stati v prestolnici Konga, kamor so že preteklo jesen prišle oborožene sile OZN. Ali je morda zaupal generalnemu sekretarju OZN Hammarshoel-du?
Ne, to ni mogoče, pač pa se du trditi, da se je Lumumba do zadnjega trenutka boril za preprečitev državljanske vojne. Da je bilo tako, nam potrjujejo tudi izjave, ki jih je dal nekemu tujemu novinarju tik pred aretacijo in ki se glase: «Vse preveč sveže in preveč boleče so naše rane. V osemdesetih letih kolonialne oblasti je na milijone Kongočanov umrlo zaradi lakote, bede in obupa. Ali naj še nadalje plačujemo reno za našo svobodo?»
40 let življenja in borb KPI
Krivda oblasti
(Ponatis iz starega\ „DELA“)
l'rrti'Uti teden smo bili ponovno priča temu, Mino oblasti pojmujejo zahteve delavcev, iVu množico triašKin m triiškin delavcev, ki je zautevaia svoje pravice, je policija navalila z jeepi, v '1 rilcu Indi s streh, burno zreli zavesti delavcev se je zahvaliti, da ni prišlo do iiujšegu,
ni a pobalinske razgrajače, ki so prejšnje ledne vpili po tržaških ulicah z vzkliki «smrt sčavom» policija ni navalila. A aspettino, spremljala jih je po mestnih ulicah in jun dopustila, da so počenjali, kar so veleli ja-sistični priganjači. J ore j dve popolnoma različni meri.
Ko smo vsemu temu sledili, smo kuj lahko še enkrat ugotovili, kako podobni so odnosi policijskih in drugih oblasti z odnosi v časih. ko je fašizem nastajal.
ludi to nas je napotilo, da ponatisnemo članek, ki je bil objavljen v starem iiDELLJ» dne 9. 12. 1921 in ki spada v okvir poglavij iz bojev, ki jih je vodil tržaški proletariat pod vodstvom Komunistične partije v dobi po prvi svetovni vojni.
Moderna državna oblast ni nič drugega kot odbor za upravljanje skupnih interesov buržoaznega razreda. Buržoazne o-blasti so kapitalistično orodje za zatiranje delavskega gibanja. Temeljne resni-ee iz komunističnega nauka smo že tolikokrat poudarjali, da morajo danes biti v zavesti slehernega proletarca. Toda proletariat mora danes tudi vedeti, da se buržoazna državna oblast v boju proti delavskemu razredu poslužuje vseh sredstev, da bi zavarovala kapitalistične interese.
V zadnji stavki se je v Trstu ustanovil «Odbor za civilno organizacijo». V tem odboru so sedeli industrijci, fašisti, klerikalci in zastopniki državne oblasti.
Delavski dom bolje poznan pod imenom «Sedi Riunite» v ul. Madonnina, v Trstu, je bil dejanski sedež vseh proletarskih organizacij v dobi po prvi svetovni vojni, zato pa je kaj kmalu postal tarča fašističnih napadov. Prvi napad proti temu sedežu so fašisti izvedli že 9. avgusta 1919. Pri tem napadu so jim vneto pomagali tudi kraljevi karabinjerji. 20. februarja 1921, torej pred dobrimi štiridesetimi leti, pa je bil ta sedež požgan. Omenjeni Delavski dom je stal v bližini današnjega Ljudskega doma v isti ulici.
Industrijci, ki so hoteli kovinarjem na vsak način odtrgati 15% njihove navadne plače (kar so končno tudi dosegli), so založili ta odbor z denarjem, fašisti so — proti plačilu seveda — postavili odboru v službo svoje bojne oddelke, oblasti pa so dale odboru popolnoma proste roke.
Ne bomo ugibali: ali so se oblasti po-služile fašistov, ali so fašisti oblast pritegnili nase. Mi vemo, da so se oblasti postavile na stran «Odbora za civilno organizacijo» in so zato soodgovorne za vsa nasilstva proti stavkajočim delavcem. Naznanjamo proletariatu krivdo o-blasti pri vseh zločinih, prestopkih proti osebni svobodi, aretacijah delavstva itd.
Fašistični nastopi proti delavstvu v zadnji stavki niso nič novega. Fašizem je šel, kakor zmeraj v odločilnih trenutkih v delavskem gibanju, do skrajnih posledic in izstopil iz okvira nacionalno -reformističnih ideologij, v katerih se kapitalizem giblje v normalnem stanju razrednih odnosov. Kakor po vseh mestih in vaseh Italije se je fašizem tudi v Trstu pokazal kot najreakcionarnejša struja, ki uvaja v razredni boj dobesedno najbolj srednjeveške bojne metode.
Za časa stavke so oblasti izvršile nešteto popolnoma neupravičenih aretacij. Razlog je znani strah pred upornimi elementi. Aretirani so bili delavci, ki so imeli pri sebi kako orožje, da bi se mogli braniti napadov bele garde, pred katerimi niso nikdar varni; drugi so bili zaprti, ker so se zdeli državnim detektivom sumljivi, tretji le zato, ker so bili slabo oblečeni. Ali vtedo naši bralci, da je bil neki mlad delavec aretiran le zato, ker je rekel, da je Iz Nabrežine? To se je tudi zgodilo. Ko so med stavko karabinjerji, kraljevi stražniki in vojaki, cela garda pod poveljstvom nekega policijskega komisarja, obkrožili tržaško Delavsko zbornico, so povprašali vsakega delavca, ki je prišel iz zbornice, od kod je. Kdor je rekel, da je iz Trsta, so ga izpustili. Neki mlad delavec pa, ki je povedal, da je iz Nabrežine, je bil aretiran in nekaj minut zatem se je znašel v zaporu. Delavcem iz tržaške okolice in bližnjih krajev, ki prihajajo po opravku v tržaško Delavsko zbornico, svetujemo, naj nikdar ne povedo vladnim biričem, odkod so doma, ako nočejo biti aretirani.
Naša beseda pa danes ne velja samo obdolževanju oblasti zaradi njenih krivd. Na tem mestu pozivamo proletariat na deželi, da se bolje opre na delavska gibanja.
V	vsaki splošni stavki naj delavske organizacije, t. j. strokovne sekcije, v sporazumu s komunističnimi sekcijami, zlasti v bolj industrijskih krajih, ustanovijo stavkovni odbor, ki se podredi direktori-ju stavke v Trstu. Z njim so v zvezi podeželski sindikalni odbori in izvršujejo vse njegove odredbe.
V	vsaki bodoči splošni stavki se mora ustaviti ves dovoz živil iz mesta Preprečiti je treba, zlepa ali zgrda, da bi se za časa stavke donašala mestnim pijavkam živila iz dežele.
Trgovine, gostilne, uradi morajo biti med stavko zaprti.
Kmečkemu ljudstvu moramo dopovedati, da je od izida delavskega boja odvisen tudi njihov obstanek. Prepričati se mora o nujni potrebi proletarskega boja, kateremu se morajo podrediti vsakdanji interesi. Srednje kmete je treba napraviti neškodljive. Proti veleposestnikom naj se nastopa, kakor nastopajo mestni delavci proti industrijcem.
V	splošni delavski stavki poskuša podeželski komunistični proletariat svoje sile in svoj vpliv na mase. Čim bolj utegne držati v oblasti javno življenje v trgih in vaseh, tem bliže bo zmagi komunistične revolucije. Vsaka pridobljena postojanka je garancija za uspešnejši izid proletarskih bojev.
«DELO» 9. 12. 1921
9. knj 90-1 ( ne n sti lave redi lani sate Itelj 1 na češi želj Ven terc svel list in | bra'
F slo\ sin ukv lo Pa i Pil kap niei
V današnji številki se spominjamo dveh velikih sinov naše zemlje, ki sta vse svoje življenjske sile posvetila stvari komunizma. Eden od teh je bil Slovenec, eden pa Italijan. Oba sta bila velika rodoljuba, a obenem tudi velika in-ternacionalista. Ta dva velika sinova sta Riko Malalan in Eugenio Curiel.
Riko Malalan
Riko Malalan je doma rojen na Opčinah. Njegova življenjska pot je bila trda ze od rane mladosti. Njegova družina je morala veliko žrtvovati zato, da je lahko študiral. Vojna vihra ga je zanesla na Ironto v Galicijo, odkoder je odšel v Rusijo, kjer je ostal več let kot vojni ujetnik. V ujetništvu je dočakal Oktobr-sko revolucijo, ki je bila zanj velikega, lahko rečemo odločilnega pomena. Po končani vojni se je vrnil v svoj rodni kraj, kjer je požrtvovalno širil socialistične ideje, ki jih je prinesel iz Sovjetske zveze. Kot aktivnega borca za socializem so fašisti kmalu vzeli na piko in mu stregli celo po življenju. Riko ni klonil. Ostal je zvest svoji ideji, zvest stvari socializma in komunizma, četudi je to mnogo stalo, tako njega kot vso njegovo družino. Odpuščen je bil z dela, aretiran in konfiniran. Posebno fašistično sodišče ga je obsodilo na 8 let zapora. Pred izbruhom druge svetovne vojne je bil ponovno aretiran in kasneje konfiniran
Septembra 1943 je odšel kot prostovolec, čeprav je bil že v letih, v prekomorsko partizansko vojsko. V sklopu IV. jugoslovanske armade se je udeležil številnih borb proti Nemcem in fašistom.
Po koncu vojne se je zopet vrnil domov in tu nadaljeval svoje delovanje. Marljivo je deloval v raznih organizacijah, bil je izvoljen tudi za svetovalca v tržaški občinski svet. Pogostoma smo ga srečavali na raznih zborovanjih, na katerih je bil zlasti priljubljen kot pravi ljudski govornik.
Po vojni je šel tudi v Sovjetsko zvezo. S tem je bila izpolnjena ena izmed njegovih velikih želja.
Čeravno je bil že v letih in je prestal veliko gorja, je deloval s pravim mladeniškim zaletom. Toda, žal, prehitro je omahnil — in leta 1957 legel v hladni grob, Naši ljudje se ga še vedno spominjajo. Kot velik borec za pravice Slovencev, vseh delovnih ljudi in trpinov, za pravice razžaljenih in ponižanih, bo ostal kot svetli lik in vzornik tudi poznim rodovom, ki bodo prebivali na naših tleh.
Eugenio Curiel
Eugenio Curiel je bil Tržačan. Spadal je v vrste mlade generacije, ki se je navdahnila za stvar socializma v zelo kočljivih in nevarnih trenutkih. Bil je pobornik in ustanovitelj Italijanske mladinske fronte, ki je tako visoko dvignila zastavo partije. Padel je kot veliki sin italijanskega naroda tik pred porazom fašizma.
O Curielu je zapisal član vodstva KPI, tov. Amendola, sledeče:
«Srečala sva se v Parizu. Bilo je leta
1939. Kmalu zatem je izbruhnila vojna. Curiel je bil aretiran in konfiniran na otoku Ventotenne. Konfinacija je bila zanj prava visoka šola socializma. Bil je namreč v družbi najboljših italijanskih komunističnih voditeljev. Po 8. septembru je začel svoje zelo razgibano delovanje zlasti v vrstah italijanskih visoko-šolcev. Postal je pravi in neumorni organizator antifašistične mladine. Cilj njegovega delovanja je bila ustvaritev enotne,, demokratične, antifašistične in patriotske italijanske mladine. Vedno je vztrajal v zahtevi, da se morajo komunistični mladinci boriti za ustvaritev enotnosti med italijansko mladino in da mora antifašistična mladina povsod enotno nastopati. Italijanska mladina se mora otresti naukov, ki jih je vsilil fašizem in se mora boriti za najvišje dobrine, ki so: svoboda, neodvisnost, vedrejša bodočnost io socialni napredek. In prav za dosego tega, se ne smejo drobiti skupne sile.»
stal je c
F oje v n Pri jev: fon pes del; sin
Pov
so < sti:
va
del«
Poti
Ora
del;
^en
ta i
jalr
dov
(191
epo
dal
hov
vim
Pov nje lete P IT'
l'i
V
«ke
igr«
je |
Pa
ki
tole
Pov
Vloj
ran
sto,
ta
Štir
hlal
hci,
Jos
«dr
Mil
Jož
Jož
Stran 5 • DELO
F. S. Finžgar - devetdesetletnik
EMIL GONClN
Pesem o miru
9. februarja je starosta slovenskih književnikov Fran Šaleški Finžgar slavil 90-letnico svojega rojstva. Ob tem izrednem jubileju so se številni slovenski listi spomnili zaslužnega kulturnega delavca. Nekatere radijske postaje so priredile posebne oddaje posvečene jubi-I lantu. Priljubljenemu mladinskemu pisatelju so poslali svoja voščila tudi učitelji in učenci nekaterih slovenskih šol na Tržaškem. Jubilant je prejel številne čestitke, tako iz domovine kot iz tujine, z željo, da bi bil še dolgo let ohranjen slovenskemu narodu, ki ga tako ceni in kateremu je prav on, pisatelj Finžgar, posvetil toliko energij. Tudi naš skromni list se pridružuje omenjenim čestitkam in pri tem nedvomno tolmači želje vseh bralcev.
al
li-
h-
ih,
io.
!V,
:a-
ot
lo-
lal
iv-
Iji-
tik
ke
vo
m-
aa.
Pl,
;ta
Fran Šaleški Finžgar se je rodil v Do-slovičah pri Breznici na Gorenjskem kot sin siromašnega kmeta, ki se je hkrati ukvarjal tudi s krojaštvom. Osnovno šolo je obiskoval v Radovljici, gimnazijo pa v Ljubljani. Po dovršeni maturi je vstopil v bogoslovje in postal duhovnik. Kot kaplan je služboval v mnogih krajih, med,drugim tudi v Idriji. Končno je postal župnik v Trnovem pri Ljubljani, kjer je ostal do svoje upokojitve.
Finžgarjevo pisateljsko delo sega že v njegova dijaška leta. Spočetka je pisal v mladinske liste, kasneje pa je sodeloval pri reviji Dom in svet, pri celovški Mohorjevi družbi itd. Pisal je črtice, povesti in romane, nekaj časa je poskušal tudi pesnikovati. Med njegova najbolj znana dela spadajo: Mladi tat (1892), Gozdarjev sin (1893), Zaroka o polnoči (1894), pripovedna pesnitev o Triglavu (1896) ; sledila so dela o kmečkem življenju, to so povesti • Pri Klemenčku (1899), Stara in nova hiša (1900), Dovolj pokore (1901) ter delo o meščanski družbi : roman Kvišku, Potopisne črtice s potovanja po Italiji : Oranže in citrone, roman o življenju v delavskem revirju, ki je obenem prvi slovenski socialni roman : Iz modernega svela (1904); višek svoje umetniške ustvarjalnosti pa je narodno buditeljski in zgodovinski roman Pod svobodnim soncem (1906-1907), ki velja za prvo slovensko epopejo. Zelo znana njegova dela so nadalje črtice Življenje in smrt, Skppu-hova smrt, Na petelina, Z doma v domovino. Ecce homo ter povest Dekla Ančka, novela Sama, v kateri je opisano življenje vaške učiteljice, nadalje povesti, zalete iz življenja slovenskega ljudstva mea prvo svetovno vojno: Prerokovana, Boji,
Sneguljčica
^ izvedbi Slovenskega gledališča
v Trstu
jna.
na
bila
Bil
jan-
sep-
lelo-
oko-
rga-
nje-
eno-
pa-
' j?
iuni-:not-nora i na-otre-n se svoli in o te-
V soboto 18. februarja je bila v tržaškem Avditoriju premiera mladinske igre Pavla Colie «Sneguljčica». To igro le gledališče v naslednjih dneh ponovilo na raznih odrih v mestu in okolici. Delo, ki je še vedno tako privlačno, zlasti za •hladino, in ki je zelo dobro podano, je Povsod zelo hvaležno sprejeto. Naslovno vlogo igra gojenka gledališke šole Miranda Caharija, v ostalih vlogah pa nakopajo člani gledališkega ansambla: Zla-Rodoškova, Modest Sancin, Julij Guštin, Stane Raztresen. Danilo Turk, Leli ^akrstova, Justo Košuta, Silvij Kobal, ^drijan Rustja, Edvard Martinuzzi in Vsip Fišer ter gojenci gledališke šole, Odnosno sodelavci: Sonja Pulger, Alojz Milič, Tatjana šiškovič, Livio Bogateč, ^ože Cesar in Ferdo Kokošar. Režiser je ^ožko Lukež, scenograf Jože Cesar, ko-tntsgraf Adrijan Viles, kostumograf Mi-Mna Matulova: pesmi pa je skomponiral ^arel Boštjančič.
Kronika gospioda Urbana, Prerokbe zore, Beli ženin, Strici, in povest o življenju maloburžoazne družbe pred več desetletji: Mirna pota. Njegove zelo znane igre pa so: Divji lovec, Veriga in Razvalina življenja, ki spada med najboljšeslovenske ljudske igre; prav tako pa so znana nje-
gova mladinska dela kot n. pr. spomini na dijaška leta: Študent naj bo, povest: Gospod Hudournik, pravljična zgodba: Ma-kalonca in knjiga zgodb o živalih z naslovom: Iz mladih dni.
To so omenjena le nekatera dela, tista, ki spadajo v obdobje vrhunca njegovih moči in nekatera, ki so nastala v jeseni njegovega življenja. Marsikateri bralec se bo ob branju tega sestavka sjDomnil na prijetne večere, ki jih je preživel ob branju omenjenih del in na kulturni užitek, ki ga je imel ob gledanju priljubljenih iger, ki so jih zlasti v prejšnjih časih, tako pogostoma postavljale na odre tudi dramske skupine naših prosvetnih društev.
Janko Janež je o pomenu Finžgarjevih del zapisal sledeče: «Finžgarjevo pisateljsko delo je v marsičem pomemben prispevek v zakladnico slovenskega realističnega pripovedništva; v svojih delih je podal krepke opise gorenjske pokrajine in njenih ljudi, in sicer v živi, sočni, bogati in domači besedi. Njegovo pisanje ni bilo nikoli samo sebi namen, temveč je hotelo ljudi navajati k lepšemu, boljšemu življenju, čeprav nima značaja revolucionarnosti. Kot močan prikazovalec idilične in patriarhalne gorenjske vasi kakor tudi kmečkega in delavskega proletariata in kot spreten pisec ljudskih iger, kot pisatelj junaške epopeje Pod svobodnim soncem, je Finžgar zgleden predstavnik slovenskega ljudskega pripovedništva, pravi ljudski vzgojitelj in učitelj.»
Ljudstva vsa so se dvignila v svetu, krčevito za mir se bore, ne ustavi nihče nas v poletu, klic svobode združuje nas vse.
V težkem boju smo se prerodili, k luči, kvišku gremo iz gorja Dom si svoj torno v miru zgradili, v slogi z delavci vsega sveta.
Tisoč let smo pravico iskali, vso si zase vzel je tiran, socializem si bomo skovali, naša borba bila ni zaman.
K vsemu temu pa je vredno dodati še nekaj : Finžgar je kot slovenski človek, ki je izšel iz vrst siromašnega ljudstva, vedno ostal zvest temu ljudstvu, tudi v naj-težkih dneh njegove zgodovine. To je med drugim dokazal tudi z junaškim zadržanjem tako pred fašistično policijo za časa okupacije. Ljubiljane, ki ga je, zavedajoč se ugleda, ki ga pisatelj uživa med Slovenci, snubila za nizkotno sodelovanje, kar pa je odločno in brez vsakršnega oklevanja odklonil, kakor tudi pred najvišjimi poborniki ljubljanskega domobranstva. Škofu Rožmanu je vpričo vseh ljubljanskih duhovnikov v obraz povedal, da je organiziranje domobranstva pogubonosno za slovenski narod in da so edini borci za narodno osvoboditev le — partizani.
M. K.
PREŽIHOV VORANC
UPOR V JUDENBURGU
(Odlomek iz slovenskega vojnega romana "Doberdob’ )
Spomladi 1918 so se v Judenburgu na Gornjem štajerskem uprli vojaki 17. pehotnega polka. V tem polku so bili slovenski fantje in možje iz vseh delov slovenske zemlje. To je bil prvi upor Slovencev proti avstrijskemu nasilju. Upor je bil zadušen, njegovi voditelji pa obsojeni na smrt in u-streljeni.
Dan poprej so bili vsi štirje puntarji obsojeni na smrt z ustrelitvijo. Razprava je trajala mnogo predolgo, ker je bilo že tako naprej jasno, kaj jih čaka. Cernu vrtati človeku po drobovju z nevažnimi rečmi? Naposled so sodniki le pravo zadeli, ko so jih obtožili, da so zanetili upor iz čisto revolucionarnih protiav-strijskih pobud. Mnogo tega, kar je bilo v njih in česar se prej niti sami niso zavedali, so spoznali šele iz obtožnice. Revolucionarji, slovenski puntarji, ki so se navzeli nekega boljševiškega duha in ki so sanjali, zlomek vedi, o čem so že sanjali.
«Dvignili smo se proti Avstriji in proti vojni, da se rešimo sužnosti in da bi se tako, kar smo morali mi, kar je moral naš narod prenašati že toliko stoletij, nikdar in v nobeni obliki ne povrnilo», je govoril Hafner z mirnim glasom, zraven pa gledal zdaj enega, zdaj drugega tovariša.
«Vsekakor nekdo mora začeti,» je jasno pritrdil Možina. «Če nihče ne začne, ne more priti do spremembe. Pričeli smo pod zelo neugodnimi pogoji ; bili smo takorekoč prvi izmed milijonov bratov na tej strani Evrope, ki večinoma tako mislijo in čutijo kakor mi. Zato mi resnično ni žal, da sem prišel, kjer sem zdai......
«Ko bi vedel, da nikdar več ne bo voine, bi tudi meni ne bilo žal.» je zamišljeno, dodal Štefanič. Umolknili so.
Medtem se je sonce, ki ie prej sijalo po podu, dvignilo in le s poševnimi žarki
sililo skozi okno v celico. Na okence je zašel droben ptiček, začivkal dvakrat, trikrat, nato pa prestrašen odfrfotal. Kakor daljna skrivnost je ta nepričakovani čivk zaskelel obsojence, kajti vse njihovo življenje je napeto prisluškovalo nečemu drugemu.
V vratih so zarožljali ključi in v celično motnjavo sta stopili dve postavi; bila sta kaplan Novak in častniški namestnik Delak.
«Bog z vami!» je pozdravil kaplan.
«In z vami!» so odvrnili obsojenci, nekateri z usti, drugi z očmi. Stali so si nekaj trenutkov nemo nasproti, govorili so le živci Razen Davtoniča, ki ga je pogled na duhovnika popolnoma zmedel so obsojenci mimo vzdržali skoraj pobite in prizanesljive poglede obiskovalcev. Potem je kaplan pretrgal mučni molk: «Prišla sva, ker se bo treba pripraviti na zadnjo pot...» Obsojenci se niso premaknili, le njihove cigarete so zatlele z močnejšim ognjem.
Hafner, Možina in Štefanič so se spogledali. Opomin, ki so ga pravkar slišali, jih je spomnil nečesa silno daljnega, na kar še mislili niso. Vsi so čutili, da je njihovo življenje pred uro, ki jih čaka, tako lahko in tako čisto, da bi se kar samo od sebe staj alo. To, kar je bilo še živega v njih, je bila ena sama velika obtožba proti tistim, ki so jih zapisali smrti. Vendar se je v tem trenutku zganilo v njihovih srcih nekaj drugega, nekaj toplega in svetega, kar jim je bliskoma preneslo misli na to, česar so se prej le s težavo in bolečino dotikali. Slovo od življenja, od družine, od svojcev, od vsega, kar je bilo lepega in dobrega tudi v njihovem trdem življenju...
Hafner je pogledal Možino. Možina Hafnerja, oba Štefaniča in Davtoniča. Brez besed so se razumeli.
«Nai to» je v imenu vseh obsojencev rekel Možina s trdim glasom. «Sicer ne I čutimo nobenih očitkov zaradi svojega
dejanja in prav za prav bi se morali izpovedati tisti, ki so vas poslali sem. Toda, ker je šega taka, pa kar napravite križ čez nas.»
Ko je kaplan napravil čez obsojence zadnji križ, se je oglasil namestnik Delak: «Fantje, zdaj bo treba vzeti slovo še od drugih reči. Napišite svojcem in, če ima kdo še kako drugo željo ali sporočilo, sem jaz zato tukaj, da jih prevzamem od vas.»
«Pisati domov...?»
Težak glas se je iztrgal iz prsi in se še teže razlegel po tesnem prostoru. Vsak od njih je imel komu pisati in mnogo pisati, toda kako spraviti na papir, ko je misli in čustev preveč. Rahločutni in tihi štefanič se je prvi zbral in napisal pismo svoji stari materi:
«Draga mati! Sporočam ti, da sem kot kolovodja upornikov v Judenburgu obsojen na smrt. še nekaj trenutkov in preselim se v večnost. Vem, da te bodo biriči preganjali zato, ker si rodila takega sina. Toda bodi ponosna, da je tvoj sin umrl za pošteno slovensko stvar. Ce nismo mogli doseči svojega cilja mi, pridejo za nami drugi, ki bodo to delo nar daljevali in dovršili. Naša kri bo prelita zato, da se bo bolje godilo našim potomcem... Hudo mi je, ker boš na starost, ko si tako potrebna moje pomoči, ostala sama... Tvoj sin Lojze.»
«Ima še kdo kaj...?» Delakov glas je bil skoraj proseč.
«Ženi naročite, naj skrbi za otroka. To je moja zadnja želja...» je dejal Hafner s svetlimi očmi.
«In meni ie žal, da moram tako mlad umreti... Tako mlad umreti in ne dočakati tega, za kar smo se borili in za kar bomo umrli...» Čeprav je bil Možinov o-braz veder in močan, je bil njegov glas vendarle žalosten.
«Povejte doma, da smo umrli za svobodo naše domovine. Ce bo iz tega prišla svoboda, glejte, da bo naša svoboda...»
V nedeljo bodo volitve v pokrajinsko obrtniško komisijo
Nobena izmed 4 kandidatnih list
ne predstavlja stvarnih koristi obrtnikov
tov. Kaluža izstopil la Slovenskega gospodarskega združenja
Spodaj podpisani Kaluža Rudolf, s pričujočim pismom sporočam, da odstopam kot podpredsednik in obenem tudi kot član Združenja. Odstop je nepreklicen in je utemeljen iz sledečih razlogov:
Vedno sem bil prepričan, da pripadam Združenja, ki ščiti koristi obrtnikov, toda po predložitvi kandidatnih list za izvolitev nove Pokrajinske obrtniške komisije, sem ugotovil, da to Združenje ni avtonomno in da je, torej odvisno od Slovenske kullurno-gospodarske zveze, ki je prek svojih članov in voditeljev zahtevala predložitev kandidatne liste narodnostnega značaja.
Kljub temu, da je obstajala možnost predložitve liste, ki bi predstavljala italijanske in slovenske obrtnike in bi imela napredni značaj ter bi imela za cilj razbitje klerikalnega monopola v Pokrajinski obrtniški ko-misiji, je Združenje raje ubralo pot razkola, ter tako preprečilo ustanovitev široke in enotne razvrstitve, na škodo koristi vseh obrtnikov in torej tudi na škodo Slovencev.
Zaradi tega nisem sprejel mesta nosilca liste Združenja, kar sem obrazložil tudi na zadnji seji širšega vodstva. To sem, torej, odklonil po lastni volji in ne morda zaradi tega, ker naj bi bil za to poverjen od vodstva.
Predlog za predložitev enotne liste je bil zavrnjen, med drugim tudi po neposrednem posegu Slovenske kulturno - gospodarske zveze, s katere cilji nikakor ne morem soglašati.
Podreditev Slovenskega gospodarskega združenja, v katerem sem bil do sedaj podpredsednik. Slovensko kulturno-go-spodarski zvezi, je zame nesprejemljiva.
Podpisani namreč smatram, da je v Trstu potrebna ustanovitev sekcije Vsedržavne zveze obrtnikov, ki naj služi tako italijanskim kot slovenskim obrtnikom in ki naj jih združuje. To bi bilo v interesu vse stroke in bi omogočilo resno borbo za rešitev naših številnih proble-
bndo obrtniki osvobojeni izpod kontrole in izkoriščanja s straL ni zasebnih monopolov, kajti le tako bodo lahko napredovali bodisi v ekonomskem, kakor tudi v proizvajalnem pogledu, Na osnovi tega programa, ki mora imeti enoten in širok značaj, morajo sodelovati vse sile, ki jim je pri srcu bodočnost obrtništva in gospodarstva na splošno. In izhajajoč iz tega stališča, zahtevamo, naj se izjasni tudi kategorija obrtnikov. Zato pa pozivamo obrtnike, naj volijo za tiste posamezne kandidate, ki se. bodo, kot v preteklosti, borili za interese kategorije in bodo jamčili za nadaljevanje borbe proti klerikalni nadoblasti in proti gospodarske-
V nedeljo ob 10. url bo v kinu Arcobaleno osrednja proslava Mednarodnega dneva žena, ki jo organizira ZDŽ. Na njej bo govorila predstavnica vodstva UDI dr. Ciglia Tedesco.
mu propadanju, ki se poraja po krivdi pogubonosne vladne politike.
Nekateri kandidati zaslužijo to zaupanje. Na obrtnikih samih je, da jih izsledijo in da nanje osredotočijo svoje glasove.
Odgovornost NSZ
«Primorski dnevnik» je objavil pismo, ki ga je poslal tov. Kaluža, in to pod vidnim naslovom: «KPI odkrito podpira klerikalne liste za izvolitev pokrajinske bolniške blagajne». V enako strupenem in obreko-valnem tonu je napisan tudi komentar, v katerem postavlja klerikalce in komuniste, šoviniste in komuniste, reakcionarje in komuniste na isto raven. Se vee: v članku se poudarja, da so komunisti v «službi šovinizma». Taki so torej zaključki tega lista.
Naš namen je bil saznaniti bralce o tem, kaj se skriva za to obrekovalno kampanjo. Dejstva so povsem drugačna kot pa jih skuša prikazati omenjeni list. Res je. da so bili prav tisti, ki obtožujejo komuniste,
Včlanjevanje v partijo /; se bliža cilju
Povečajmo vrste
KPI
Intervencije v korist domače živinoreje
Trst, dne 20. decembra 1960. Podpisani : KALUŽA RUDOLF
Zakaj ne nastopa enotna napredna lista?
Gornje pismo objavljamo ludi zato, ker so nekateri obrtniki vprašali za pojasnila glede štirih kandidatnih list, ki se potegujejo za mesta v obrtniški komisiji.
Sam tovariš Kaluža jasno podčrtuje v svojem pismu, ki ga objavljamo, da se komunisti ne strinjajo z listo, ki jo je predložilo Slovensko gospodarsko združenje, kakor tudi ne z staiimi listami, ki nastopajo na volitvah.
Komunisti so bili za to, da bi vsi levičarski obrtniki, tako Italijani kot Slovenci, nastopili z eno samo listo, kajti le taka lista bi lahko branila koristi kategorije. Toda ni prišlo do tozadevnega sporazuma, a ne po krivdi komunistov.
Komunisti zahtevamo, naj
Kot je znano se je letos pojavila slinovka in parkljevka tudi v negaterih vaseh na Tržaškem ozemlju. N. pr. na Opčinah, na Trsteniku in v Bazovici se je močno razpasla.
O tem problemu, odnosno o pobijanju te nevarne živinske bo. lezni se je govorilo tudi na pokrajinskem svetu. Komunistični svetovalec Gombač je dne 3. marca naslovil na predsednika sveta in na odbornika za kmetijstvo vprašanje, ki ga tu spodaj objavljamo:
«Razširjeitje slinovke in parkljevke na Tržaškem ozemlju je povzročilo velika vznemirjenje in zaskrbljenost med kmeti, ki imajo tudi živino. Ta epidemija se je razpasla na področjih Bazovice in Opčin, kjer je bilo mnogo hlevov razkluženih. Kljub temu, pa je nekaj živine poginilo in obstaja nevarnost, da se bolezen še razširi in povzroči nadaljnjo veliko škodo.
, Dejstvo, da ni prišlo do preventivnega cepljenja živine in dejstvo, da je v začetni fazi epidemije zmanjkalo celo cepivo, ki je potrebno za pobijanje bolezni, je prisililo prizadete kmete, da so sami poskrbeli za pobijanje bolezni. Skrb pristojnih oblasti za preprečevanje te bolezni pa se je izkazala nezadostna.
Prizadeti kmetje so imeli zaradi razširitve te epidemije občutno škodo tudi v drugem pogledu. Mnogo denarja so morali potrositi za nakup močnih krmil, ki so potrebna v takem primeru, za sladkor, jajca, vino. kavo itd. In ker niso prodajali mleka, ki ga obolela živina seveda ni proizvajala, so žrtve, ki so jih utrpeli, še večje.
Zaradi vsega tega vprašujem predsednika pokrajinskega sveta in odbornika za kmetijstvo, ali imata namen sprejeti takojš-
nje potrebne ukrepe, sporazumno z drugimi oblastmi, pristojnimi organi in z občinsko upravo, za to da se prepreči nadaljnja škoda živinireji, ki je že itak tako skromna na področju naše pokrajine in ali imata namen podpreti tukajšnje kmetijstvo. Vprašujem torej, ali imata namen posredovati pri vladnih oblasteh:	1. za dodelitev od-
škodnine o strani države, bodisi za poginulo živino, kakor tudi na račun stroškov, ki so jih imeli kmetje z nabavo močnih krmil in zdravil ; 2. za znižanje takse IGF in trošarine na živino, ki je bila zaklana zaradi bolezni ; 3. fza podporo kmetovalcem v obliki nabave močnih krmil, ki so potrebna v času okrevanja, upoštevajoč, da obstaja na našem področju pomanjkanje krme in L za ustanovitev posebne zasilne klavnice v Bazovici, tako da ne di prizadeti kmetje bili prisilje. ni klati obolele živine v svojih hlevih, odnosno na dvoriščih.«
to je voditelji NSZ, ki so onemogočili postavitev enotne liste italijanskih in slovenskih obrtnikov, ki naj bi temeljila na široki in enotni osnovi in ki bi izražala temeljne zahteve kategorije, proti klerikalnim li. stam. O predložitvi take liste so se razgovarjali komunisti in socialisti z NSZ. Toda vodite. Iji Slovenskega gospodarskega združenja (ki pripadajo NSZ), so enostransko odločili, da predložijo svojo listo, na kateri nastopajo samo Slovenci. Tako so, torej, razdvojili kategorijo, ločili slovenske obrtnike od italijanskih kolegov in od enotnega demokratičnega gibanja. Po tem manevru ni bilo mogoče predložiti široke in enotne liste, ki bi na najučinkovitejši način predstavljala opozicijo proti klerikalnemu monopolu. Manever torej, za razdvojitev obrtnikov na podlagi narodno, sli, namesto, da bi združili italijanske in slovenske obrtnike, na temelju skupnih koristi, slu. ži klerikalnim listam. Kdo nosi odgovornost za vse to, je zelo jasno. In od tu izhaja strupeni in nbrekovalni ton «Primorskega dnevnika« ter poskus potvarjanja pomena stvari.
Evo, torej, zakaj na teh volitvah ne nastopa enotna demokratična lista obrtnikovi in evo zakaj nastopajo tri liste, ki so pod vplivom KD in njenih zaveznikov ter ena slovenska lista NSZ, ki ni izraz temeljnih zahtev tržaških italijanskih in slovenskih obrtnikov, temveč jih razdvaja, namesto da bi jih združevala. Evo, zakaj nimajo demokratični obrtniki opozicijske liste, za katero naj bi volili v nedeljo in bodo zato morali izbirati, ako se jim bo to zdelo potrebno, med posameznimi kandidati, ki so osebno dokazali že v preteklosti, da so branitelji koristi gategorije!
Kampanja za včlanjevanje v našo partijo za leto 1961 se bliža svojemu uradnemu zaključku. Pravimo uradnemu, saj se vpisovanje nadaljuje neprestano in ne samo tedaj, ko se za to vršijo še posebne akcije.
Sekcije, ki so v letošnji dosedanji kampanji dosegle stoodstotno postavljeni cilj, so naslednje (v oklepajih navm-jamo število na novo vpisanih članov) ;
Trebče (5), Opčine (5), Devin (1), Salež-Zgonik (2), Kon. konel (3), Nabrežina, Lonjer, Bariera (31), Rocol (6), ladjedelnica Sv. Marka (4), Sv. Ana (1), Pralolongo, VOM. Skedenj, Sv. Alojz, ILVA in Repenta-bor.
Sekcije, ki se bližajo dosegi cilja pa so :
Milje (46), Curici (21), Ko-lonkovec (9), Greta (7), Toma-Žič (6), Ba rkovljc in Pon-čana.
V prihodnjih tednih bodo naše sekcije s posebno akcijo za včlanjevanje v celoti uresničile postavljene cilje in naloge, včlanile vse dosedanje člane in na novo vpisale številne tovariše in tovarišice.
Dolžnost slehernega komunista je, da sc vi polni meri zave-
da pomena, ki ga ima za našt-givanje prav včlanjevanje partijo. Širiti in utrjevati pa tijo pomeni: utrjevati silo, je najzaneslivejša in najdoslei nejša v borbi vseh delovn ljudi, za mir in za gospodarsl razvoj Trsta ter za narod pravice Slovencev.
Zato naj se sleherni tovari] ali tovarišica potrudi tudi v t' akciji in naj izvede v kro| ljudi, kjer prebiva ali deluje tudi za pridobitev novih čl nov in članic za našo partijo.
DELO
OLASTLO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P I. Uredništvo in uprava sta v Trstu, ul. Capitolina 3, tele!. 44-046 in 44-047. Odgovorni urednik Je Rudolf Blažič (Biagi). Tiska Tip. Riva v Trstu, ul. Torrebianca 19.
Ped io idilli
NAJMODERNEJŠIH OBLIK NA VSA GORIVA.
ELEKTRIČNI LIKALNIKI, SESALCI ZA PRAH, PRALNI STROJI, HLADIL-NIKI.
LESTENCI TER VSEH VRST ELEKTRIČNE LUCI. DEKORATIVNI PREDMETI. SERVISI IZ PORCELANA.
NAMIZNI PRIBOR (Besteck) IZ NERJAVEČEGA JEKLA ( Rostfrei ).
■V ^1
KERZE
TRST
Piazza S. Giovanni 1
PRODAJA TUDI NA OBROKE
KPI
in Slovenci
(Nadaljevanje s 1. strani)
Velika izbira štedilnikov
peči na premog, plin in elektriko
zaloga tekočega plina in postrežba na dom
BRUSINI CARLO
zastopnik ”FLAMINAGAS„
TRST - Ul. Cesare Battisti, 20. - telef. 29-04l|
Prijave Vanoni
Kmečka zveza in Zveza malih posetnikov sporočata vsem članom, da .31. marca zapade rok za izpolnjevanje davčne prijave «VANONI».
Kot vsako leto bosta tudi letos K.Z. in Z.M.P. izpolnjevali te prijave. V to svrho vabimo vse prizadete, da se zglasijo v uradih K.Z. in Z.M.P. v ulici Geppa 9/pt. vsak dan od 8.30 do 13 h in od 15 h do 18 h razen sobote popoldne.
Vsak naj prinese s seboj o-brazec «VANONI» in lanskoletne davčne kartele.
SOŽALJE Našemu dragemu tovarišu Ivanu Elerju iz Milj je umrl brat. «DELO» mu, skupno s prosvetnimi delavci iz Trsta, izraža najgloblje sožalje.
Pa še nekaj moramo pripomniti :
Sovražna in škodljiva propaganda proti KPI, in proti njenim voditeljem tu pri nas še posebej,' ne le, da škoduje enotnosti med Slovenci in Italijani, enotni borbi za dosego pravic Slovencev, marveč škoduje tudi enotnosti med Slovenci samimi, slabi naše narodne sile, jih razdvaja, kar pa je končno v interesu le sovražnikov Slovencev, ki žive v mejah Italije. Italijanski šovinisti in fašisti se vesele te razdvojenosti, saj dobro vedo, da razdvojene sile niso nevarne njihovim temnim načrtom.
Tudi zato vabimo vse pošteno čuteče Slovence, naj ne nasedajo škodljivi propagandi, naj ne poglabljajo nrepada, temveč naj se še bolj strnejo in povežejo med seboj in naj se še tesneje oklenejo KPI in italijanskega demokratičnega gibanja, kaiti le tako lahko pričakujejo, da se bodo uresničile naše zahteve, da bo zmagala pravica in da bo naši narodni skupnosti zasijala svetlejša bodočnost !
KOHltKClle VIITADELLO
Trst - Ulica Dante št. 12 - telefon 37-861
Konfekcija ViHadello
sporoča svojim cenjenin1 odjemalcem,
da je podružnica v Trstu ul. Dante 12 tel. 37-861
začasno zaprta zaradi
prenovitvenih del in da bo ponovno začela pošlo* vati predvidoma še pred velikonočnimi prazniki'
Kdor enkrat kupi
pri VIITADELLO
se bo vedno poslužil
pri VIITADELLO
Konfekcije VIITADELLO
Trst - Ulica Dante št. 12 - tel. 37-861