Za boljši nadzot nad radioaktivnimi odpadki
Težave z radioaktivnimi od-padki so se sicer počasi, vendar vztrajno prikradie tudi v naš vsakdan. Ceprav ne gre za viso-ko radioaktivnost, pa nam te-mna slutnja vse bolj onesnažene prihodnosti in vprašanje - kaj bo jutri — ne pustita, da bi že danes mirno, brez hude krvi, reševali te težave. Potem je tu precejšnja seznanjenost Ijudi, ki preko množičnih občil izvedo za kopico katastrof, ki so se zgodi-le v svetu, o zadevah izpred do-mačega praga pa ne vedo prak-tično nič. Tu so tudi strokovnja-ki, ki med štirimi stenami svojih kabinetnih raziskav redko najde-jo besedo za laika. In seveda, gre za primere, ki se v preteklo-sti še niso dogajali in zato mar-sikdo nič hudega hoteč ne ve, kako ravnati.
Morda je prav splet podobnih okoliščin botroval vsemu po-trebnemu in nepotrebnemu hru-pu okoli gradnje skladišča ra-dioaktivnih odpadkov v sklopu reaktorja inštituta Jožefa Stefa-na. Odbora za uveljavljanje sa-moupravljanja v krajevnih skup-nostih in za vprašanje prostor-
skega planiranja in komunalne problematike pri občinski sku-pščini, sta menila, da je bila reakcija občanov, ki živijo v ne-posredni bližini ali v sosedstvu reaktorja, upravičena. Odločitve za gradnjo skladišča, ki, mimo-grede povedano, ne bo merilo več kot 10 krat 25 krat 3,5 metra, so bile namreč sprejete brez ve-dnosti prizadetih krajevnih skupnosti. To pa se v prihodnje ne bi smelo več zgoditi. Na zase-danju zbora krajevnih skupnosti so delegati krajevnih skupnosti Nadgorica-Ježa, Beričevo-Bri-nje, Dol, Podgorica-Šentjakob, Urške Zatler ter »7. september« in drugi opzorili na vrsto težav, ki se ne pojavljajo šele ob to-kratni postavitvi skladišča, am-pak so se krepko nakopičile v vse bolj onesnaženem okolju.
Opozorili so, da v Podgorici ne stoji samo reaktor, pač pa so tam blizu tudi tovarni JUB in Be-linka ter prašičja farma v Ihanu, ki vsaka po svoje kazijo okolje. Menili so, da je položaj skla-dišča povsem nesprejemljiv tudi z vidika splošnega Ijudskega od-pora in družbene samozaščite, saj bi bila v primeru vojne reak-tor pa tudi samo mesto prav go-tovo tarči napada. Krajane skrbi-jo poleg tega tudi odplake tež-kih kovin v Savi in na splošno ves levi breg Save skupaj z Dol-skim, ki je po njihovem mnenju najbolj onesnaženi del Ljublja-ne. Kot nalašč pa teče pod reak-torjem in seveda tudi pod bo-dočim skladiščem potresno ogrožena tektonska prelomnica. Tudi v tujini so Ijudje verjeli stro-kovnjakom, pa je do katastrof vseeno prišlo, so menili dele-gati.
Strokovnjaki z Inštituta Jožef Stefan, republiškega komiteja za varstvo okolja ter republiški sa-nitarni inšpektor, so na seji po-jasnili, da bomo potrebovali po-leg zveznega centralnega skla-dišča za nizke in srednje aktivne odpadke. za katerega mesto gradnje še ni določeno, tudi re-publiška zbirna ali začasna skla-dišča.   V   njih   bomo   začasno
shranjevali in zbirali radioaktiv-ne izotope majhnih uporabnikov v medicini, kmetijstvu, znanosti in drugod. Ti nizki in srednjeak-tivni izotopi bodo v takšnih zbir-nih skladiščih čakali na nekak-šen »vrstni red«, da jih kasneje trajno uskladiščijo v centralnem skladišču. Veliki uporabniki ra-dioaktivnih izotopov, kot sta na primer jedrska elektrarna v Krš-kem in rudnik urana Žirovski vrh, takšni skladišči že imata. Načrti za to odlagališče so bili pripravljeni že leta 1962. Toda, verjeli ali ne, čeprav gre danes za eno milijardo 400 milijonov starih dinarjev, ki so potrebni za njegovo gradnjo, so na zvezni
ravni šele leta 1984 našli ta sred-stva.
Sevanja že zdaj, v začasnem odlagališču, ni bilo in ga ne bo niti v prihodnje, so zagotovifi strokovnjaki. Skladišče pa je po-trebno predvsem zato, da bi imeli v prihodnje večji nadzor nad radioaktivnimj odpadki, saj jih poleg jedrske elektrarne in rudnika urana, ki že imata svoji skladišči, v Sloveniji »proizvaja« kar 50 organizacij združenega dela. V skladu s to ugotovijo je zato izzvenel tudi sklep zbora krajevnih skupnosti, da bo treba v prihodnje nameniti več točk dnevnega reda problemom, ki zadevajo varstvo okolja in ureja-nje prostora.